Pisnm iz doma^ih krajey. Št. IIj v S1oy. goricah. Na redni občinski seji dne 30. novembra 1926 se je izvolilo enoglasno g. Franca Žebota, narodnega poslanca za njegove zasluge, katere si je stekel za našo občino, častnim občanom! Častitamo! Cirkovce pri Pragarskem. Novo ustanovljeno gasilno društvo Mihovce—Dragonja vas, pošta Cirkovce priredi bogato lolerijo dne 19. marca v prid nove motorne brizgalne. Loterija obsega 300 dobitkov, in sicer: Plemenska krava, nov šivalni stroj, novo žensko in moško kolo, 300 litrov dobrega vina, 1 seženj bukovih drv, 2 sežnja jelševih drv, blago za moško in žensko obleko, nov tovarniški plug št. 151(b). Vsi dobitki so vredni 25.000 Din. Vurberg. Letos se je preselil od nas gospod učitelj Lešnik, kateri je bil vedno protivnik naše stranke. Ob času zadnjih občinskih volitev je ustanovil neko gospodarsko stranko. Ker je stranka vsled neresnic in obljub, ki jih je trosila, imcla pri volitvah nekaj uspeha, je mislil gospod Lešnik, da bo Vurberg kmalu v demokratskih rokah, a mož se je hudo op&kel. Po hudi agitaciji pri volitvah v skupščino je odšel. Zdaj, koncem novembra smo zopet videli gospoda Lešnika tukaj. PriSel je po jabolčna drevesa, po korenine raznih sadežev in rož, katiere je odpeljaL 2al nam je, da je na korenihe ene rože pozabil! Rožica je sicer slaba, a gospod Lešnik jo je pri ljudeh vendar skrbno sadil in gojil. Ker je škodljiva, so jo po večini že sami izruvali. Po ostale vas pa vljudno vabimo, da pridete sami, ker ta rožica je vaša demokratarska »Domovinac, katero ste Uikaj tako pridno naročali in širili. Gornja Radgona. V noči od nedelje na pondeljek 29. novembra je zgorel škedenj posestnika Franca Toplak na MeJeh. Prihiteli sta požarni brambi iz nemške in Gornje Radgone in dosegle, da se ogenj ni raširil in uniftil sosednjih poslopij. Toplak je gospodarsko silno slab, sedaj pa še ta nezgoda! — V soboto, ane4. decembra sta Se zgodili y našem trgu kar dve nesreči. Predpoldne je padel z novo dograjene občinsie stavbe delavec Janee Rajbar iz Polic in si nalomil obe nogi. Prenesti so ga morali y radgonsko bolnico. Ponesrečenec je \i Prekmurja in se je komaj pred petimi meseci poročil. Popoldne pa je v Dibelfiarjevi delavnici zlomil strojni jermen ključavničarskemu pomočniku Francu Majcen levo roko. Majcen je član tukajšnjega Orla. Zelimo mu skrajšnjega ozdravljenja. — 4. in 5. decembra je bil dan veselja ea mladino tukajšnje osnovne šole. Učenci in nčenke so namreč nastopili v posojilnični dvorani kot pevci, deklamatorji in igralci. Ljubko je poslušati glasove nežne mladine in vesek gledati, kako ponosno in samozavestno nastopajo ti malCki na gledališkem odru. Uprizorili so letos tridejanskega »Povodnjega možac — Učiteljstvu smo hvaležni za ves trud, ki so ga imeli ž njimi. Obakrat je naslopil tudi Miklavž in obdaroval mladino in odrasle. Cisti dobiček te prireditve se porabi vsako leto za nabavo knjig ubogim šolarjem. — Vsekako plemenit namen! Sv. Marjeta niže Ptuja. 2alostna novica, ki smo jo izvedeli y petek popoldne, se je hitro širila po fari. Zvonenje je naznanjalo ljudem, da je nekdo umrl. Bog je poklical k sebi svojo zvesto sluiabnico Marjeto Janžekovič iz Zagajič. Že delj časa je bolehala ter je morala pred več meseci iti drugam si iskat zdravja. Ni ga učakala, ker jo je Bog hotel že sedaj imeti pri sebi. Njeno truplo počiva na pokopališču župnije Devica Marija v Polju. Naj omenimo, da je srčno želela učakati tisti dan, ko bo njen sin, ki že peto leto študira bogoslovje na vseučilišču v Parizu, zapel novo sveto mašo. Vsemogočni naj potolaži vse njene sorodnike, ki bodo gotovo goreče molili za njo, njej pa daj Gospod večni mir in pokoj. — Že sedaj poročamo, da priredi naš orlovski odsek na praznik sv. Stefana, 26. decembra lepo, času primerno igro Garcia Moreno. 8y. Križ pri Ljntomern. Kot krono vseh dosedanjih dramatičnih prireditev pripravlja tukajšnje Bralno druStvo za božične praznike za Pasijon največjo dramo, ki se je odigravala y Rimu «a časa najhujšega preganjanja kristjanov pod cesarjem Neronom >Quo vadis?t. Igra je posneta po znanem istoimenskem romanu y 10 slikah. Pretresljivo so opisani v nji oni dogodki, ko cesar Nero ii grozovite besnosti napram kristjanom zažge mesto Rim, ter yso krivdo ZYali na kristjane, katere da brez usmiljenja mučiti in trpintiti na raznorrstne nafine. Prelep je prizor sreGaaja Petra sa beff« i* Bima a »afiim Goapodom, k.fl g% posrari »* knžanje. — Da se omogoči vsakemu poset te igre, se bo predstavljala na Stefanovo dne 26. decembra 1926 in dne 2. januaria 1927 ln po moznost! tudi še 6. januarja. Pridite torej vsi, ter ge ppsluzite redke prilike. t •* v*- j Sv. Jurij ob ščavnici. O priliki posvetitve Belec-ove hiše y Slaptincih so gostje zbrali za Dijaško kuhinjo 141 Din. Bog plati! 1 Sodišnica v Prekmurju. Pri pranju je utonila 17 letna Marija Kerec v potoku Mokuš v Sodišnicah. Ker deklice ni bilo predolg* časa domov, so jo šli starši iskat. Našli so jo mrtvo v potoku. Ugotovljeno je, da se je dekle pri pranju onesvestHo ter padlo f vodo. Slovenjgradec. Strašna nesreča na Urški gori, o kateri sm* 2e poročali, se je pred nekaj dnevi odkrila. Dne 13. junija L 1. je neznano kam izginil učenec meščanske šole v Slovenjgradcn Anton Pogorevčnik, ki je dan poprej šel kot nosač z oskrbnikom na goro Sv, Uršule, tam prenočil v luristovskem domu in se podal drugega jutra ob 8. uri skupno s 14 letnim Ivanom Lahovnik na pol ure od doma oddaljeno Šmohornico, odkoder se ni \&t vrnil. Ko je čez kako uro dospel Ivan Lahovnik sam nazaj v planinsko kočo, je fant na stavljeno mu vprašanje, kje da je ostal njegov tovariš, odgovoril, da je Anton odšel že nazaj y Slovenjgradec. Ker se pa pogrešanec v Slovenjgradec ni bil vrnil, je sknenjgraško orožništvo takoj preiskalo veliki del gorovja Urške gore; pri tem trudapolnem poslu so z hvalevredno požrtvovalnostjo sodelovali tudi nekateri naši meščani, a žal, vse bre« uspeha. Sedaj po preteku pol leta, so pa pastirji posestnika Zdovca v Kotljah pri iskanju zgubljenih ovc našli že popolnoma razpadlo truplo ubogega Pogorevčnika pod strmo in deloma previsečo, približno 150 metrov visoko severno steno omenjene Smohornice.. Ivan Lahovnik je še le sedaj izpovedal, da je Anttm Pogorevčnik tistega jutra padel v prepad pred njegovimi očmL Uganka je še, zakaj je fant toliko časa molčal o tej strašni nesreči. Ostanke nesrečnega Pogorevčnika so položili k večnemu počitku na pokopališču v Kotljah. Svetila mu večna luč, njegovim dobrim staršem pa naše globoko sožalje. šraartno pri Slovenjgradcn. Prosvetna oblast je odredila, sklicujoč se na neki stari avstrijski šolski zakon iz leta 1869 in neko predvojno naredbo upravnega sodišča iz leta 1914, da se naša štirirazredna šola razširi v petrazrednico, ne da bi bili za U> na razpolago premerni prostori, oziroma pripravljena in opremljena peta učna soba. Čujte! Ali smo še vedno zasužnjeni Avstrijci ali smo svobodni Jugoslovani? Nadalje se je naročilo krajnemu šolskemu svetu, da vstavi v proračun za leto 1927 znesek za staYbeni fond, približno eno tretjino vseh stroškov za zgradbo šolskega poslopja, ne da bi se bil vršil dosedaj kak komisijonelni ogled šole ter predložil všolanim občinam načrt in proračun za izzidavo šolskega poslopja. Z ozirom na vremenske nesreče, deževje in polave, ki so zadele tudi našo ožjo domovino in uničile veliko letošnjih pridelkov ter upoštevajoč sedaj gospodarsko krizo, je krajni šolski svet prosil, naj se opusti za 1. 1927 nabiranje stavbenega fonda, ker so všolane občine z davki, občinskimi in avtonomnimi dokladami, popravili cest, mostov, oskrbo ubožcer in drugim dajatvami tako preobložene, da ne zmorejo na noben način pod sedanjimi razmerami tako velikih finančnih žrtev; do skrajne meje Izčrpane kmetje in davkoplačevalce pa še s to vsoto obremeniti. Ne upoštevajoč prošenj, ugovorov oziroma pritožb, je izdala prosvetna oblast krajnemu šolskemu svetu ponovno strogo naročilo, da skliče nemudoma novo proračunsko sejo, pri kateri se mora za leto 1927 brezpogojno vnesti znesek za staYbeni fond in je za točno izvršitev tega odloka osebno odgovoren načelnik krajnega šolskega sveta. Pod vsestranskim pritiskom od zgoraj se je moral krajni šolski svet udati in se umakniti višji sili. Gospodje narodni poslanci! Pomagajte, sicer bomo popobaoma oskubljeni! Špitalič pri Konjioah. (Razno.) Od 11. oktobra 1926 imamo pošto dnevno, prej samo trikrat na teden. Srao napredni, kaj? — Umrl je 27. novembra gospod Jernej Podkrajšek, p. d. Lepak v 84. letu; njegov stari oče je bil slar celo 103 leta. Rajni je bil svojčas dvakrat župan, nafelnik konkurenčnega odbora in 25 let načelnik krajnega šf>lskega sveta. Ostalim domačim naše sožalje, rajnemu pa naj sveti večna luč! — Bralno društvo ima nov zastor. Naslikan je na njem idiličen Spitalič. Mojstersko je delo izvršil akad. slikar, prof. g» Rudolf Jakhel iz Ptuja. Fantje, dekleta^ kdaj nastopite s kako lepo igro? — 5. nevembra so orožniki odgnali v celjske zapore vklenjene: Josipa Grašič, Jakoba Hribernik iH Antona Panič, glavnega Radiče^ega zaupnika. V koliko so> poleg že zaprtega Maheneta sokrivi Sevrovega itmora, bo dognala sodna obravnava, katere isida vse nestrpno pričakuje. Polzela, Letošnja jesen »i bila pri nas ravno mila starim ljudem. Zadnji čas so umrli: Urša Satler, M. Dolinar in P. Belogbivc, vsi stari nad 80 let in Janez Kalšek ter Tomaž Rajšek, stara nad 75 let. Kljub temu imamo §e Yedno par ©semdesetletaikov in večje število sedemd€setletnikoY. Pač znamenje zdravega zraka, kateri je še zastonj. Spomeaik y svetevni vojni padlih tudi nameravamo postaviti. Precejšnja vsota je ie skupaj, vendar Se vedno pr«cej manjka. Ljudje se spomiDJajo ob raznih veselih i» žalostnih prilikah tega namena. Na gostiji Antona Hajnek in Marije roj. Simič se j« nabralo Y ta nameH 170 Din. Pač hralevredniDi in posnemanja Yredno. PiSece. Nenadomestna izguba je cadela našo iupnijo. T p«tek, 3. t. m. je mirno y Gospodu zaspal odličen mož, obče sp»štovani g. Franc Podvinski starejši, potem ko je bil v sredo p»prej s spodbudno pobožnostjo sprejel svete zakramente z& umK rajoCe. Kot skrben hišni gospodar, od božje previdnosti že leta Iftlž t ilatoporočfiim vencem »dlikovani družinski oče, svojčaa nad 20 let vesten in pažrtvovalen župan, soustanovitelj kmetske branilnice in posojilnicc y Pišecah, dolgo vrsto let cerkveni kljočar in tudi sicer izredni dobrotnik župnijske cerkve, t svoji dotgotrajni bolezni pa neomahljiv y živi veri, trd»em upanju in ne^ ugasljivi ljubezni je y 87. letu starosti vzgledno sklenil svoje vsakovrstnih dobrih del bogato iivljenje in odšel v večnost po zasluženo plačilo. Ni ga več med nami, vendac vsi blagohoteči mu ostanejo zvesti. So ga Ijubili, ga ljubijo in ga bodo ljubili ter mu skazovali dolžno hvaležnost s pobožnimi molitvami, dokler se srečno zopet snidemo in ž njim večno združeni Bogu hvalu zapojpmo iz srca celcga, ljubezni božje polnega. Slovesen sprevod drugo adventno nedeljo dopoldne je vodil od hiše žalosti njegoY najstarejši sin, mnogočastiti gospod Anton Podvinskl, kn. šk. duh. svetovalec, dekan in župnik v Zavrču, spremljan od štlrih duhovnih sobratov. Kljub sneženemu metežu je nepozabnega pokojnika spremljala številno zastopana župnija y župnijsko cerkev k slovesni sveti maši, po kratkem cerkvenem nagovoru s prižnice pa do odprtega groba, kjer mu je govoril y slovo Clan na6elstva pišcčke hranilnice in posjilnice ter mu poklonil krasen venec. Drugi venec je položil sedanji cerkveni ključar g. Mihael Kostevc. V sprevodu so nastopili: Orel in prosvetno društvo, Marijina družba in cerkveni pevski tbor, ki mu je zapel ganljivo poslovilno pesem. Pal Bog, da bi njegov kremenit značaj našel Se mnogo vrlih posnemovalcev y družinah in v javnem življenju, za vse blago in dobro vnetih, ra slabo pa nedostopnib, kakor je vselej in povsod bil naš predragi oče Podvinski. Sv. Rupert nad LaSkim. Dne 13. decembra je y Velikibre« ¦mrl Franc Mraz, nekdaj premožen in ugleden kmet, večlctni župan in cerkveni ključar; po nesreči pa je Yse zgubil. Mnogo let 9« je preiivljal kot hlapec, umrl je kot beraC. Naj y miru počiva. V nedeljo, dne 28. novembra pa je umrla Neža VrbovSek, p. i. OreSnova y Veleliah, Yrla kršfanika mati, fena ia gospodinja. Kdor jo je poinal, jo Je »poit«Yal. PoCivaj y miru, blaga duš«! — Na Katarinino je bil ¦¦ »y. Ruperta iapoYedan iupnijski tcčaj Pr<wTctM aneae LaSk«, T«l«4 atfo<«cga TreneM j»t f»T©r«ii*» i« Celja oe. Laškega nista mogla priti — pot k Sy. Rupertu je «ialjna in težavna! Prihitel pa je kot namestnik požrtvovalni g. Iran Deželak iz Celja, ki je precej številnim poslušalcem podal mnoga koristna navodila. Ljudstvo je bilo pripravljeno na obširno predavanje. Vsi zelp občutimo pomanjkanje Društvenega 4oma. Pa ga bomo z božjo pomočjo in požrtvovalnstjo župljanov poj«taYili! Loka pri Zidanem mostu. Občni zbor krajevne organizacije SLS se vrši v nedeljo, dne 19. decembra 1926 po prvi sv. maši y •jlruštveni sobi Prosvetnega društva. Vsi člani in prijatelji Slovcnske ljudske stranke, pridite gotovo! Planina pri Sevnici. V soboto, dne 27. novembra smo izročili niateri zemlji zemljske ostanke vsestransko spoštovanega posestnika Mihaela Leskošek iz Tajhtov. Bil je vdovec nad 25 let ia kakor on, krščansko značajen, je tudi svoje tri otroke v praYem krščanskem duhu vzgojil. Pač res! Kako si drevesce vzgajal — tako drevo in sad boš imel. Želodčni rak mu je nit življenja prestrigel v starosti 62 let. Dva dni pred smrtjo še je prejel v navzočnosti svojih pridnih olrok in dobrih sosedov sv. popotnico v večnost. Domače razmere in zadeve je uredil tako, da bo za otroke prav — pa tudi v pomoč njegovi neumrljivi duši. Da bi ga posnemali mnogi — zlasti gospodarji — v njegovem krsčanskem življenju in po njegovem zgledu vse vravnali pravočasno pred smrtjo, kakor on, da se izognejo nepotrebnim skrbem, potom in drugim stroškom. Kako je bil rajni Mihael spoštovan — je bil jasen dokaz — prav lep, mnogoštevilen pogreb, kakoršnega morda Planina že dolgo ni videla. V spremstvu dveh gospodov duhovnikov in mnogoštevilnih pobožnih spremljevalcev je bil položen v tihi grob, kjer pričakuje vstajenja. Sožalje in tčk solza š« je pri odprtem grobu v srce segajoča žalostinka >Vigredc stopnjevala. S solzami smo se vračali iz kraja začasnega miru, tibo želeč rajnemu večni mir in pokoj. Večna luč Ti sveti! Sy. Vid—Planina pri Sevnici. Tukaj je umrla večkrat preYidena s sv. zakramenti dne 28. novembra spoštovana gospodinja gostilničarka in posestnica Jožefa Žibret. Dolgo časa je vdova iolehala in voljno prenašala svojo bolezen. Veliko revežev se spominja njene dobrosrčnosti. Pogreb je bil 30. novembra t. L Bog ji daj večni mir in pokoj!