STO IZBRANK
ZA MORJE
Stran 8.
MILA KAZEN
POSILJEVALCEMA
Stran 27.
CELJE: SMEH
JE POTIHNIL
Stran 24.
NOVI TEDNIK
ST. 8 - LETO 57 - CELJDE/21. 2. 2002 - CENA 350 SIT	Odgovoma urednica NT Tatjana Cvirn
Nova vzmetnica za
Fakina.
Stran 7.
Ruševina za
narkomane.
Stran 9.
Velenjska gazela
Jolanda Čeplak.
Stran 21.
2
DOGODKI
UVODNIK
Pravičniki
Prav zabavno je opazovati, kako je vesoljna Slovenija za-
zevala, ko so na neki zabavnoglasbeni veselici za pred-
stavnike države izbrali tri umetne deklice z mutiranimi
grli in obritimi nogami namesto pristne popevkarice z rah-
limi umetnimi popravki. Pele so pesti, tekla je kri, odshi-
mal zaskrbljeni novinarji pišejo traktate o krivicah in gla-
sovalnih napravah, pozor, celo ljudskemu tribunu Francu
Kanglerju se je zdelo potrebno vladi postaviti poslansko vpra-
šanje o »škandalu«! Zavzeti bralci pa v pismih ogorčeno
prelivajo žveplo in s strtimi srci tolažijo skrušeno dekle. Ker
ne bo šla na neko obskurno prireditev, na kateri nastopajo
polanonimni drugorazredni evropski popevkarji. Katere glav-
ni smisel je v tem, da je.
Vsa zabava se konča, ko zveš, da so pred dnevi na celj-
skem sodišču obsodili dva mladeniča, ko sta celih šest let
spolno zlorabljala deklico. Od njenega sedmega leta pa vse
do lani sta počela takšne ostudnosti, da se ob branju obtož-
nice človeku dvigajo lasje in želodec. Otroku, ki sta ga dobro
poznala, saj je bil njun sosed. Šest let so bili na začetku
Zgornje Savinjske priča nepojmljivemu zločinu proti ne-
močnemu človeku, pa nihče ni niti s prstom mignil. Kot da
res nihče ni ničesar opazil?
Oba pedofilska posiljevalca so celjski sodniki obsodili.
Strogo? Na pet in tri leta zapora. Ta čas sta še vedno na
prostosti, ker sodba pač še ni pravnomočna. In ko bo, bosta
po kakšnih dveh oziroma štirih letih lahko znova sedla za
lokalni šank in prek kozarca opazovala, kako rastejo sose-
de. Mogoče bo katera že godna... Pa nočem reči: polijte ju s
katranom in povaljajte v perju, pošteni Slovenci. Čeprav se
zdi razsodba prej klofuta zlorabljeni kot kazen za storilca.
V nebo vpijoča svinjarija je, da se tako pravičniško razsrdi-
mo zaradi gromozanske krivice in solzic na nekakakšni
Emi, ko pa je treba pomagati nekomu, ki resnično trpi v
sosednji ulici, hiši, za sosednjimi vrati, pa se vsa gromogla-
snost sesuje v svetohlinsko šepetanje in kazanje s prsti. Nihče
pa ne upa povedati.na glas. Niti tisti, ki bi mogli in so za to
plačani.	SEBASTIJAN KOPUŠAR
Festival vzgoje in
izobraževanja jeseni
Festival vzgoje in izobraževanje, ki je bil minulo leto
v Celju od 10. do 13. aprila, bo letos jeseni.
S prireditvijo, ki je bila lani v Celju, so bili v ministrstvu
za šolstvo zelo zadovoljni, zato ima Celje možnost, da to
prireditev dobi tudi letos. Vse je odvisno od tega, če bo
družba Celjski sejem izbrana na javnem razpisu, ki bo
predvidoma izšel čez mesec dni in na katerem bodo izbra-
li najugodnejšega ponudnika.
Ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok je
lani ob obisku Festivala vzgoje in izobraževanja v Celju
med drugim dejala: »Mislim, da je izbira, da je Festival
vzgoje in izobraževanja v Celju, izredno posrečena, da se
tu dogaja marsikaj, ne samo za mesto, ampak tudi za ta
del Slovenije. Pomembno je, da ni vse vedno v Ljubljani,
da spoznamo, kaj nekatera okolja lahko ponujajo.«
SIMONA BRGLEZ
Dražji plin
z marcem bo v Celju pričelo veljati 2,12-odstotno poviša-
nje cene zemeljskega plina za tarifni odjem. Podražitev so
na zadnji seji na predlog Energetike sprejeli celjski mestni
svetniki. Ne brez pripomb. Svetnik Ivan Eržen je opozoril,
da utemeljitev podražitve z rastjo življenjskih stroškov ni
ustrezna. V tem mnenju se mu je pridružil Zdene Podle-
snik. Župan Bojan Šrot pa je dodal, da je podražitev uteme-
ljena glede na primerjavo s cenami za kubični meter plina v
ostalih občinah.	NGL
Korak bliže
k občanom
Informacijski pisarni v Vojniku in na Dobrni - Vračanje
premoženja potomcem Petrička
Celjska upravna enota se bo predvidoma
v začetku prihodnjega leta selila v nove
prostore. V prizidek, ki ga bodo do konca
leta zgradili na dvorišču za občinsko stav-
bo, bodo preselili tudi vse službe, ki poslu-
jejo z občani. Vrednost naložbe ocenjujejo
na 300 milijonov tolarjev. Približno 65 od-
stotkov naložbe bo krila Mestna občina Ce-
lje, ostalo pa država.
V prizidek se bo preselila celotna uprav-
na enota, celjski občini pa bo vrnila 780
kvadratnih metrov poslovnih prostorov, ki
jih trenutno zaseda v občinski stavbi. De-
cembra so bila na dvorišču, kjer bo zrasel
prizidek, končana arheološka izkopavanja.
Trenutno je v zaključni fazi razpis za pro-
jekt. Na upravni enoti nameravajo letos pri-
dobiti tudi certifikat ISO 9001-2000. Eden
od pogojev za pridobitev je rešitev prostor-
ske stiske, s katero se srečujejo, pravi na-
čelnik celjske UE Damjan Vrečko.
Bliže občanom
Celjska upravna enota si že
vsa leta prizadeva čim bolj
približati poslovanje obča-
nom. Korak dalje bodo nare-
dili te dni. Z ministrstva za no-
tranje zadeve so namreč pre-
jeli soglasje za ustanovitev
dveh sprejemnih informacij-
skih pisarn v občinah Vojnik
in Dobrna. V Vojniku jo bodo
odprli že L marca, na Dobrni
pa 15. junija. Odprtje pisarn
bo po Vrečkovih besedah pri-
pomoglo k učinkovitejšem ser-
visiranju občanov.
V informacijskih pisar-
nah bodo krajani lahko tri-
krat tedensko urejali različ-
na potrdila o dejstvih iz ma-
tičnih evidenc, potrdila o
prebivališču, državljanstvu
in podobno, potne listine,
osebne izkaznice in podob-
no. Če se bo izkazalo, da bi
bile uradne ure potrebne
več kot trikrat tedensko, bo-
do poslovanje pisarn omo-
gočili tudi vsak delovni dan
v tednu.
Neurejeni
dokumenti
Sicer pa na celjski uprav-
ni enoti te dni ugotavljajo,
da si je nove potne listine ure-
dilo še zelo malo občanov.
Komaj devet odstotkov. Da
ne bi bila gneča prevelika tik
pred prenehanjem veljavno-
sti starih potnih listin, to je
5. avgusta letos, občane opo-
zarjajo, naj si jih pričnejo ure-
jati že prej.
• Decembra lani je pričel ve-
ljati spremenjen način dela
v zvezi z registracijo motor-
nih vozil. Na območju celj-
ske upravne enote sta za to
pooblaščeni organizaciji
AMZS in Avto Celje. Tam
ugotavljajo, da približno 30
odstotkov ljudi prihaja na teh-
nične preglede vozil in regi-
stracijo osebnih vozil brez
urejenih osebnih dokumen-
tov. To povzroča zaplete in
podaljša vrste.
Celjska upravna enota je
dobila v reševanje 1031 de-
nacionalizacijskih zaht
kov. Skoraj 80 odstotj^
so jih že rešili, nereše,|
ostaja 224 zahtevkov, o^
njujejo, da naj bi jih r^j
v letu dni. Že v nekaj ^
secih naj bi vrnili deln^
naravi in delno v odško
nini lastnino potomcernf
trička. Denacionalizaciji
zahtevki družin Rakuscti
VVesten pa so vsi v prij^
benem postopku. Prav j
ko je nerešen zaplet v
zi s poslovnimi prostori
koslikarja Ladislava Pet
ča, ki bije dolgoletno fc
ko zanje. Kot pravi Vita(
čar z upravne enote, je;
deva v fazi ugotavljaj
njegovih investicijskih v
ganj. Primer Perčič pa je t
nutno na Vrhovnem so(j
ču Republike Sloveni
Predlog za obnovo pošto
ka so namreč na celjj
upravni enoti zavrnili,]]
na odločitev je bila potr
na na upravnem sodišču,
vrhovnem pa še ni rešej
pravi Grčarjeva.
Veliko
zanimanje za
popis
Na celjski upravni eni
so januarja letos prejeli i
995 vlog za popisovalce o
roma inštruktorje na pq
su prebivalstva, ki bo v SI
veniji letos na pomlad. G
de na to, da je na obmoi
celjske upravne enote
800 prebivalcev, so se od
čili, da sprejmejo 233 p
pisovalcev in 31 inštrukl
jev. Večina prijavljenih je
polnjevala razpisne pogo
a so jih morali kljub tei
veliko zavrniti. Zato je n
temi, ki so jih odklonili, p
cej nezadovoljstva, pria
vajo na celjski upravni ei
ti.
NATAŠA GERKEŠ LEDN
Foto: TRIARl
Damjan Vrečko
Otroški dodatki za eno leto
Po novem zakonu o star-
ševskem varstvu in družin-
skih prejemkih staršem, ki
so za svoje otroke upravi-
čeni do otroških dodatkov,
ni treba več oddajati vlog
pristojnemu centru za so-
cialno delo do konca mar-
ca. Pravica do otroškega
dodatka se namreč prizna-
va za eno leto, z novo vlo-
go pa jo je treba obnoviti v
enem letu glede na čas, za-
pisan v odločbi.
Kot ugotavljajo v centrih
za socialno delo, je večina do-
sedanjih upravičencev do
otroških dodatkov odločbe
prejelo aprila lani, kar po-
meni, da morajo nove vloge
(na posebnih obrazcih, s po-
datki o dohodkih družine za
leto 2001) oddati do konca
aprila, da bi pravico do otroš-
kega dodatka uveljavili brez
prekinitve, že z majem.
V Centru za socialno delo
Celje bodo vloge sprejemali
v času uradnih ur; ob pone-
deljkih med 7.30 in 11.30 ter
12. in 14.30, ob sredah med
7.30 in 11. ter 12. in 16.30
ter ob petkih med 7.30 in 11.
ter 11.30 in 12.30 uro. Opo-
zoriti velja, da je treba od-
dati popolne vloge, saj se v
primeru, ko so vloge nepo-
polne, šteje za rok oddaje dan,
ko v center oddate še zadnje
potrebno dokazilo.
Do otroških dodatkov so
upravičeni otroci v družinah,
kjer dohodek na družinsi
ga člana v koledarskem li
ni presegel 99 odstotk
povprečne bruto plače (za
ni je znašala 2 milijo
574.732 tolarjev oziroJ
214.561 tolarjev mesečn
Ne glede na dohodek
družini so letos prvič do j
sebnega dodatka za veli
družine upravičene tudi*
družine z najmanj trd
otroki, mlajšimi od 181
Dodatek za letos bo znai
25 tisoč, prihodnje leto
tisoč in v letu 2004 70 tis
tolarjev, starši, ki za sV
otroke ne prejemajo otr
kih dodatkov, pa morajo
pravico uveljaviti do 15 !
lija.
Do te pravice so upravi^'
vsi otroci do dopolnjen'
18. leta starosti oziroma
dopolnjenega 26. leta sta'
sti, če imajo status učen'
dijaka, vajenca ali štude>
na dodiplomskem- štud
Novost pa je ta, da je p'
dila o šolanju.treba pred
žiti samo za starejše od
1. STAMEJ^
Briga me
Celjski skavti stega Pod tre-
mi zvezdami se vključujejo
v projekt Briga me - za ved-
no, s katerim želijo poma-
gati pomoči potrebnim. Le-
tos bodo zbirali otroška ob-
lačila, obutev in igrače. Z ak-
cijo bodo pričeli v nedeljo,
24. februarja, trajala pa bo
teden dni. V tem času lahko
ljudje vsak dan prinašajo ob-
lačila, obutev in igrače na se-
deže župnij sveti Danijel in
sveti Duh v Celju. Igrače bo-
do nato podarili otrokom os-
novne šole Clazija.
NGL
Bolj brani in poslušani
Podatki iz raziskave o odmevnosti slovenskih mno-
žičnih občil za minulo leto, ki jo je pred kratkim pred-
stavil Inštitut za raziskovanje medijev Mediana, kaže-
jo, da sta Novi tednik in Radio Celje v zadnjem četrtletju
minulega leta povečala branost in poslušanost.
Po podatkih o branosti Novega tednika se je najširši krog
njegovih bralcev povečal s prejšnjih 85 na 100 tisoč, od
tega večina, 78 tisoč, redno prebira časopis. Starostna struk-
tura bralcev je zelo pestra, večina jih je starejših od 30 let,
z izobrazbo od osnovne do visoke.
Radio Celje po podatkih za lanske zadnje tri mesece po-
sluša 15 tisoč poslušalcev več kot tri mesece pred tem. S
petega mesta se je med nekomercialnimi radijskimi, posta-
jami povzpel na tretje mesto za Murskim valom in Štajer-
skim valom.
Septembra lani je radio v celoti spremenili radijski pro-
gram, posodobili informativne oddaje, uvedel večerni pro-
gram, nekatere oddaje ukinil in uvedel veliko novih, med
katerimi so najbolj odmevne Odmev, Tarča, Iz županove
pisarne in Biti ali ne biti. Zelo priljubljeno je tudi Pone-
deljkovo športno dopoldne, zelo poslušani pa so tudi ne-
posredni prenosi vseh pomembnih športnih tekem. Teme-
ljito se je spremenila tudi glasbena podoba radia. Hkrati s
spremembo programa je Radio Celje dobil novo vodstvo.
Urednica programa Radia Celje je postala Nataša Leskov-
šek, urednica informativnega programa pa Sergeja Mitič,
pridružilo pa se je tudi nekaj novih voditeljev, kar je še
dodatno osvežilo radijski program. To dokazujejo tudi re-
zultati raziskave.
TC, NL
Št. 8-21. februar 2002
DOGODKI

Kmete boli glava
Veliko novega za vsega hudega vajene kmetovalce - Kako ozdraviti najhujšo rano slovenskega kmetijstva
Ljiko slovenskih kme-
Le zmore plačevati ob-
Losti, pestijo jih cene,
[jvljajo se težave zaradi
in razdrobljene pose-
podobno. To je bilo iz-
^e petkove okrogle mi-
^socialni problematiki
I slovenskih kmetijah,
plcrogla miza v kulturnem
^u v Vojniku, ki jo je pri-
pila Kmetijsko gozdarska
prnica, je napolnila dvo-
do zadnjega kotička,
petijski minister mag.
iflci But je dvesto udele-
jcem iz različnih krajev
genije med drugim pove-
[da vidi rešitev težav po-
velja v nujnem po vezo va-
jvsaj treh ministrstev -
letijskega, za delo, druži-
lin socialne zadeve ter za
spodarstvo. Da ne bi priš-
do novih socialnih težav,
neba za ljudi, ki ne bodo
)gli več kmetovati, najti no-
delovna mesta.
Prav tako je nujno reševa-
[Starih težav, omogočanje
jih pokojnin lastnikom
letij' to naj bi spodbudilo
iiovo hitrejšo odločitev za
dajo naslednikom. Vpra-
ije nasledstva je največja
irana, je bilo slišati, saj
nasledniki, ki začenjajo še-
r zrelih letih, tudi poslov-
manj pogumni. Kljub te-
mu so pri nas obvezno odda-
jo kmetije ob upokojitvi od-
ložili na leto 2014, po drugi
strani pa pripravljajo za pri-
hodnje leto novost zgodnje-
ga upokojevanja. To naj bi
vzpodbudilo lastnika, da bo
kmetijo pripravljen predati
nasledniku prej, kot smo na-
vajeni.
EU in Slovenija
Težav, ki skrbijo kmetoval-
ce, je seveda še veliko več.
Minister, ki je bil nekaj ur
pred prihodom v Vojnik na
vročem sestanku o omejujo-
čih kvotah je opozoril, da ni
bilo o njih še nobenih poga-
janj ter je vsaka stran pred-
ložila svoj prvi predlog. Za
Slovenijo je nujen drugačen
pristop kot za druge kandi-
datke, je ponovil znano dejs-
tvo, tudi če trajajo pogajanja
nekaj tednov več kot računa-
mo.
Pri vsem skupaj je But zbra-
ne opozoril še na marčevski
razpis za direktna plačila, na
razpis za prestrukturiranje
kmetij (ki smo ga pred leti
že poznali), razpis za obno-
vo vinogradov in sadovnja-
kov, za sanacijo kmetij in po-
dobne. Med letošnjimi no-
vostmi je celo plačilo za so-
bivanje z divjimi zvermi.
Vsem evroskeptikom pa je
omenil primer Irske, Portu-
galske in Grčije, ki so se po
vstopu v EU iz izrazito zao-
stalih držav kmalu spreme-
nile v visoko razvite.
Sicer pa so na vojniški
okrogli mizi prav tako spre-
govorili predsednik Kmetij-
ske zbornice Slovenije Peter
Vrisk iz Vojnika ter strokov-
njaki z različnih področij, ta-
ko iz Zavoda za zdravstveno
zavarovanje, za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje, mi-
nistrstva za delo, družino in
socialne zadeve ter drugih us-
tanov.
Zbranim so med drugim
predstavili razhčne novosti
iz zakona o starševskem vars-
tvu in družinskih prispevkih
ter odgovarjali na njihova
vprašanja. Opozorili so, da
bo mogoče pravico do oče-
tovskega dopusta in nadome-
stila uveljavljati od začetka
prihodnjega leta, med no-
vostmi je prav tako dobroi-
metje, pa dodatek za veliko
družino z vsaj tremi otroci
(uveljavljati ga je mogoče že
letos, do 15. julija)...
Ostarele
kmetije
Kmetovalci, ki so prišli do
besede, so opozarjali na re-
sne težave na različnih po-
dročjih, celo na invalidskih
komisijah, kjer kmečkega de-
la marsikdaj sploh ne poz-
najo ter sprejemajo absurd-
ne odločitve. Pri vsem sku-
paj seveda ni čudno, da je Slo-
venija izgubila v zadnjem de-
setletju 15 tisoč kmetij.
Sicer pa je mogoče v prihod-
nosti pričakovati le še približ-
no 3 tisoč čistih kmetij, je v
Vojniku napovedal raziskova-
lec ekonomskega položaja slo-
venskih kmetij, dr. Andrej
Udovč z biotehniške fakulte-
te. Opozoril je tudi na zaskrb-
ljujoče visoko povprečno sta-
rost slovenskega kmečkega gos-
podarja. Pri vsem skupaj niti
ni presenetljiva njegova ugoto-
vitev, da presega dohodek v gos-
podarstvu nasploh komaj 2,5
-odstotka slovenskih kmetij...
BRANE JERANKO
O kvotah ni bilo še nobenih pogajanj, vsaka stran je le predložila svoj prvi predlog, je prepričeval kmetijce
kmetijski minister mag. Franci But, udeleženec okrogle mize v Vojniku. Tam se je zbralo dvesto udeležencev
z različnih koncev Slovenije.
KOMENTIRAMO
Konec drobljenju
Slovenije?
hndorina skrinjica je bi-
prvič odprta leta 1994, ko
poslanci državnega zho-
Iplitično, daleč od krite-
% ki so jih pred tem sami
^eliv zakonski obliki, od-
% da nastanejo nove ob-
^ tudi tam, kjer za obli-
kuje samostojnih lokalnih
^nosti ni bilo pogojev,
kodba se je ponovila leta
'S. In kako bo letos?
^ibodoposlanci (o tem, ali
i se nadaljuje postopek za
^navijanje novih občin in
razpis referendumov,
■fo odločali na zasedanju,
se je začelo predvčerajš-
"ij drznili potisniti pokrov
''ije nazaj? In če, kaj bo z
^ami, ki jih imamo, pa
tako kot tiste, ki bi že-
F nastati letos, ne izpol-
^sjo minimalnih zakon-
^ določil? Odgovori na ta
^^anja bodo več kot za-
težko pa je verjeti, da
^odo prizadeti z njimi za-
^Ijili brez presoje vsaj us-
^ga sodišča (na katerega
Sf že obrnili), če ne bodo
^ Pomoč klicali celo med-
^^dne skupnosti,
^^istvo je namreč, da je ta
^^tek v postopku ustanav-
''ia novih občin oziroma
Oblikovanja obstoječih kar
'predlogov. Od leta 1998
192 občin, kar polo-
ij oziroma 95 pa je tak-
katerih živi manj kot
zakonsko določenih mini-
malno 5 tisoč občanov. Le 7
izjem je med njimi, ki so se
sposobne preživljati z last-
nim denarjem, vse ostale so
prislonjene k državnim ja-
slim. Kot je razvidno iz do-
sedanjih odločitev vladnega
urada za lokalno samoupra-
vo ter državnozborskega no-
tranjepolitičnega odbora, na-
merava država temu nare-
diti konec.
Zato, ker jo male občine
preveč stanejo! A kako, da
to na politični ravni spoznava
šele po dveh krogih ustanav-
ljanja novih občin - potem,
ko so prednosti - takšne in
drugačne - življenja v maj-
cenih občinah zaslutili v pre-
številnih krajevnih skupno-
stih, ki se čutijo v matičnih
občinah odrinjene? Je bilo
drobljenje Slovenije in s tem
siromašenje moči občin, ki
so bile državi le stežka pri-
meren sogovornik, res tako
privlačno? In nenazadnje -
bodo poslanci pri dokončnem
odločanju tokrat sledili stro-
ki in tistemu delu politike,
kije v notranjepolitičnem od-
boru državnega zbora konč-
no zmogel pogledati resnici
v oči? In če, bo takšna politi-
ka veljala le za naprej, ali
se bo kdo spomnil zagristi tudi
v kislo jabolko urejanja raz-
mer za nazaj?
IVANA STAMEJČIČ
Vsaic dan proti državi
V ponedeljek so se v Žal-
cu sestali člani tako imeno-
vanega predstavniškega te-
lesa Savinjske statistične
regije, ki je sestavljen iz žu-
panov osmih občin, v ka-
terih so sedeži upravnih
enot.
Glede na potrjen regijski
razvojni program so se žu-
pani na sestanku v Žalcu po-
govarjali predvsem v smislu,
kako naprej. Nekateri na-
mreč menijo, da regijsko po-
vezovanje ne teče po načrtih
in da v posameznih občinah
niso dovolj zainteresirani za
uresničevanje tega programa.
Ponekod, predvsem v manj-
ših občinah, je namreč čuti-
ti željo, da bi stanje ostalo
nespremenjeno, saj s pomoč-
jo zvez ali posameznih mi-
nistrstev na nek način le pri-
dejo do denarja. Vendarle pa
je regijski razvojni program,
potrjen in sprejet s stani dr-
žave, pogoj za kandidiranje
za sredstva Evropske unije.
Zato so se župani v ponede-
ljek pogovarjali predvsem o
izvedbi razvojnega progra-
ma, o položaju regijske raz-
vojne agencije ter o priorite-
ti prijavljenih občinskih pro-
gramov.
Tudi zato so se dogovo-
rili, da naj bi se 11. marca
ponovno sešli župani vseh
občin v Savinjski statistič-
ni regiji in se dokončno do-
govorili o izvedbi regijske-
ga razvojnega programa.
Poleg tega pa bodo pred-
stavniško telo razširili s
predstavniki gospodarstva,
in »skupaj vsak dan na glas
povedali državi, da Savinj-
ska regija ima razvojni pro-
gram, nima pa denarja za
njegovo uresničitev,« kakor
je napovedal žalski župan
Lojze Posedel.
U. SELIŠNIK
Rado Jenko
častni
meščan
Celjski svetniki so se na
torkovi seji odločili, da naziv
častnega meščana podelijo
Radu Jenku, dolgoletne-
mu direktorju Aera. Jenko
je v času, ko je vodil Aero,
podpiral celjski šport in raz-
voj turizma v mestu, še po-
sebej v povezavi s celjskim
Starim gradom. Jenka je za
dobitnika zlatega grba Mest-
ne občine Celje oziroma va-
riantno tudi za naziv čast-
nega meščana predlagal
mag. Branko Goropevšek.
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve, imeno-
vanja, priznanja in nagra-
de se v zvezi z njim ni mo-
gla poenotiti, zato so odlo-
čitev prepustili mestnim
svetnikom, ki so Jenka eno-
glasno potrdili za častnega
meščana.	NGL
Bančna garancija za las?
Ingrad koncem do vključ-
no torka, 19. februarja, ni
predložil občinskemu Zavo-
du za planiranje in izgradnjo
bančne garancije v zvezi z
gradnjo poslovno stanovanj-
skega objekta na Glaziji. To
je v torek popoldne potrdil
direktor ZPI mag. Miran
Gajšek. Direktorica Ingrad
Koncema Beata Kanduti Šu-
mej, ki je tudi mestna svet-
nica, pa nam v odmoru seje
mestnega sveta v torek po-
poldne ni želela odgovoriti
na vprašanje, ali bodo banč-
no garancijo posredovali v
zadnjem predpisanem roku,
to je do srede, 20. februarja.
V nasprotnem primeru, kot
smo že poročali, bodo na ZPI
podali predlog za sporazum-
no razveljavitev pogodbe.
Glede števila plačanih avan-
sov za poslovne in stanovanj-
ske prostore na Glaziji, ki jih
Ingrad koncem še vedno ob-
ljublja do novembra letos, pa
nam je direktorica preko taj-
nice sporočila, da gre za po-
slovno skrivnost. NGL
Savinjsko-šaleški VDC
V novem zakonu o vars-
tveno delovnih centrih je
predvideno, da ti centri orga-
nizacijsko ne bodo več sodi-
li k centrom za socialno de-
lo, kar je primer v Mozirju,
niti ne k centrom za organi-
zacijo, izobraževanje in us-
posabljanje oziroma šolam
s prilagojenim programom,
kar je primer v Velenju.
Zato so se v petek župani
Zgornje in Spodnje Savinj-
ske doline z žalskim župa-
nom Lojzetom Posedelom do-
govorili, da bodo začeli ak-
tivnosti za ustanovitev Javne-
ga zavoda Varstveno delovni
center, v katerem bi bili vklju-
čeni sedanji varstveno delovni
centri Mozirje, Velenje in Ža-
lec. Žalski center organiza-
cijsko sodi k celjskemu cen-
tru za varstvo in delo Golo-
vec, ki bi tako izgubil enoto
v Žalcu.
Nov javni zavod Varstve-
no delovni center, ki bi po-
krival področje Zgornje in
Spodnje Savinjske ter Šaleš-
ke doline, bi imel tako tri sa-
mostojne enote, o sedežu in
vodstvu javnega zavoda pa se
bodo župani dogovorili nak-
nadno. Aktivnosti za ustano-
vitev javnega zavoda, ki bi za-
živel septembra z odprtjem
novih prostorov za varstve-
no delovni center v Žalcu,
podpira tudi ministrstvo za
delo, družino in socialne za-
deve.	US
Št. 8 - 21. februar 2002
4
DOGODKI
Osem ponudnikov
za čistilno napravo
Znova najcenejša slovensko-italijanska naveza Ingrada in Sileca
Na sedežu podjetja Vodo-
vod kanalizacija so v pone-
deljek odpirali ponudbe,
prispele na javno objavlje-
ni ponovljeni razpis za iz-
vajalca gradbenih del za iz-
gradnjo centralne čistilne
naprave v Celju. Razpis je
bil objavljen v slovenskem
in evropskem uradnem listu.
Ponudbe je poslalo osem
podjetij, toliko kot na prvi
razpis, cene pa so se gibale
od 6,98 milijonov evrov do
10,97 milijonov evrov. Kot
so v Celju pričakovali, so ce-
ne na ponovljenem razpisu
nižje kot so bile na prvem.
Na razpis so se prijavili:
delniška družba Granit iz Slo-
venske Bistrice v sodelova-
nju z avstrijskimi partnerji,
Silec Italia in Ingrad, SCT in
Aqua Jlngineering, Va Tech
VVabag, Gorenje in Vegrad,
francoski Degremont in CMC,
Primorje, Krueger in Hidroin-
ženiring, Alpine Mayreder in
Insa.
Najcenejša je bila ponud-
ba Sileca in Ingrada, ki zna-
ša 6,98 milijona evrov, naj-
dražja pa ponudba podjetja
Wasser Technik, ki znaša
10,97 milijona evrov. Veči-
na ostalih znaša dobrih 7 mi-
lijonov evrov. Dve podjetji,
ki sta sodelovali na prvem raz-
pisu ponudb na ponovljene-
ga nista poslali (Gradiš no-
va, Ginzler in SFC ter SHW
in Steinerbau), pojavili pa sta
se dve novi ponudbi ponud-
nikov (Granit, Wasser Tech-
nik).
Koga bo razpisna komisi-
ja izbrala bo znano v prihod-
njih dneh. Ne ve se namreč
kdaj natančno bodo to spo-
ročili, prav tako ni mogoče
izvedeti imena članov komi-
sije, vse zato, da ne bi prišlo
do zapletov, kakršni so bo-
trovali razveljavitvi prvega
razpisa. Kot je znano, je bil
ta razveljavljen zaradi prehi-
trega puščanja informacij v
javnost. Po besedah župana
Bojana Šrota bo komisija
svoje delo končala že v tem
tednu, saj mora preveriti
samo tehnično ustreznost
prispelih ponudb. Glede na
to, da so vse ponudbe
cenovno nižje kot v prvem
razpisu, naj bi s preostalim
denarjem iz sklada ISPA
zgradili še glavni zbiralnik
proti Šmartnem in Teharju.
Kot vse kaže, se bodo
uresničile napovedi, da bo
ponovljen razpis Mestni
občini Celje pravzaprav celo
koristil.
NGL, foto; TRIARTES
Parkirišče za
sto tovarnjakoti
Ob obisku ministra za
promet Jakoba Presečnika
v občini Rogatec so ga žu-
pan Martin Mikolič s sode-
lavci seznanili s tremi pro-
jekti za izboljšanje promet-
ne varnosti v občini.
Na prvem mestu je uredi-
tev meddržavnega mejnega
prehoda Rogatec, katerega no-
silec projekta Servis skupnih
služb Vlade RS je tudi pri-
pravil tripartitno pogodbo o
sofinanciranju med servi-
som, ministrstvom za promet
in Občino Rogatec. Prihod-
nji teden naj bi dobili grad-
beno dovoljenje za nado-
mestni objekt za carino in po-
licijo, ki naj bi ga zgradili še
letos.
Že leta 1993 je bil izdelan
idejni projekt za ureditev kri-
žišča glavne ceste v Rogatcu
ter prestavitev ceste iz trške-
ga jedra. S spremembami in
dopolnitvami prostorskih
planskih dokumentov, ki jih
je občina Rogatec sprejela leta
1999, pa so upoštevane spre-
membe trase glavne in regio-
nalne ceste ter tudi novo kri-
žišče, ob katerem načrtuje-
jo izgradnjo nakupovalnega
centra in avtobusne posK
Lani je občina Rogatec
zgradila 150 metrov cest^
bo kasneje služila kot del,
gionalne ceste. S pridobj
njem dokumentacije n^j
jo pohiteti, če želijo izi^,
stiti 90 milijonov tolarjev
programa Phare, medtem
je celotna investicija 13o
lijonov. Nosilec naloge je
nistrstvo za promet.
Ministra Jakoba Presej;
ka pa so tudi seznanili ^
delanim osnutkom predvii
nih parkirišč za tovorna
žila, kar naj bi predstavlj
rešitev za avtoprevoznike
lotnega območja uprai
enote Šmarje pri Jelšah. Si
ža s hrvaške strani se s sv
dejavnostjo umika s slov
ske strani in tako se bo sp
stilo okoli 6 hektarov vel
zemljišče. Tega bodo uri
li za parkiranje okoli 100
vornih vozil. Do parkiri
bodo tudi zaradi novega p
metnega režima pri mejn
prehodu morali zgraditi i
dovoz in urediti železni
prehod, ki je trenutno va
van samo z Andrejevim S
žem.
Priložnost za razmislel
v petek in soboto so v vseh srednjih šolah, višjih st
kovnih šolah ter visokih strokovnih šolah in fakultel
pripravili informativna dneva za svoje bodoče dijake
študente.
Informativne predstavitve izobraževalnih programov
bile na splošno zelo dobro obiskane, približno 14 dni t
pa še imajo na voljo bodoči dijaki in študentje, da se a
čijo, katero šolo oziroma izobraževalni program izbr
Kot je znano, morajo bodoči dijaki prijave za vpis v izbn
šolo poslati do 6. marca, bodoči študentje pa do 8. mara
višje strokovne šole se bodo bodoči študentje letos pi
vpisovali preko enotne prijavne službe, ki ima sedež v Š
skem centru Celje.
Čas je za cioiiociiiino
Skrajni rok za oddajo dohodninske napovedi je tudi letos 2. april -
Neobdavčenih 283.221 tolarjev
čeprav bo glede na dose-
danje izkušnje večina davč-
nih zavezancev vložila na-
poved za odmero dohodni-
ne za minulo leto šele tik
pred iztekom roka, vas že
sedaj opozarjamo na neka-
tera pravila, ki se jih je tre-
ba pri tem držati. Objavlja-
mo tudi dohodninsko les-
tvico, s pomočjo katere si
že lahko izračunate, koli-
ko dohodnine za lanske za-
služke še morate plačati, ko-
liko pa vam je bo država
morala vrniti.
Ker se letos 31. marec spet
izteče na soboto, je davčna
uprava podaljšala rok za od-
dajo dohodninske napovedi
do 2. aprila. Navodila za iz-
polnjevanje napovedi so ena-
ka kot lani, nespremenjena
so tudi pravila igre. Dohod-
ninske napovedi ni treba vlo-
žiti zavezancem, katerih do-
hodki ne presegajo 11 odstot-
kov povprečne lanske bruto
plače zaposlenih v Sloveniji
(283.221 tolarjev), upoko-
jencem, katerih edini vir do-
hodkov je pokojnina, če med
letom 2001 v skladu z zako-
nom niso plačali akontacije
dohodnine, ter učencem ali
študentom, ki z začasnim ali
občasnim delom prek štu-
dentske organizacije niso za-
služili toliko, da bi njihova
osnova za dohodnino prese-
gla 51 odstotkov povprečne
letne plače.
Neobdavčljiv del, ki velja
za vse davčne zavezance, zna-
ša 283.221 tolarjev. Osnovo
za odmero dohodnine je mo-
goče dodatno znižati še za tri
odstotke, vendar je zanje treba
imeti vse potrebne račune. In
kolikšni so zneski posebnih
olajšav? Za enega otroka in
za vsakega drugega vzdrže-
vanega družinskega člana
znaša 257.473 tolarjev, za dva
otroka 643.683 tolarjev, za
tri otroke 1.158.629 tolarjev,
za štiri otroke 1.802.312 to-
larjev, za pet otrok pa
2.574.732 tolarjev, kohkor
znaša tudi lanska povprečna
letna plača zaposlenega v Slo-
veniji. Olajšava za vzdrževa-
nje motenega otroka znaša
1.287.366 tolarjev, invalidom
s 100-odstotno telesno okva-
ro se prizna olajšava v višini
2.574.732 tolarjev, starejšim
od 65 let pa 205.979 tolar-
jev.
Obrazci za napoved do-
hodnine so letos modri, sta-
nejo pa 53 tolarjev. In še opo-
zorilo - če napovedi ne bo-
ste oddali pravočasno, vas bo
zamuda stala 50 tisoč tolar-
jev.
JI
Lestvica za
odmero doliodnine 2001
Lista za pokrajine
člani Foruma svetnic in
svetnikov ZLSD, sestali so
se minulo soboto v Velenju,
so enotno podprli prizade-
vanja ministrstva za notra-
nje zadeve in vlade za uved-
bo pokrajin.
Ob tem so opozorili, da je
treba pristojnosti pokrajin,
financiranje in kriterije za nji-
hovo ustanavljanje zelo jasno
opredeliti.
Svetnice in svetniki ZLSD so
opozorili še na teritorialno nes-
kladje upravnih enot in občin.
Zahteve za ustanavljanje novih
občin pa razumejo kot posle-
dico nezadovoljstva z obstoje-
čim statusom v sedanjih lokal-
nih skupnostih. Vzrok je po nji-
hovem mnenju tudi ali pred-
vsem v sedanjem Zakonu o fi-
nanciranju občin, ki spodbuja
nadaljnje drobljenje občin.
Forum ZLSD ima 300 čla-
nov, povabilu velenjskega po-
džupana in predsednika Fo-
ruma Bojana Kontiča so se
odzvali tudi minister za no-
tranje zadeve dr. Rado Bo-
hinc, državna sekretarka za
lokalno samoupravo pri
MNZ Astrid Prašnikar in
glavni tajnik ZLSD Dušan Ku-
mer.
BS
St. 8-21. februar 2002
TEMA TEDNA
5
, V nov dom ali v smrt?
^Žičah našli brejo zapuščeno psico; trije mladički se lahko nadejajo življenja, pasja mama verjetno le evtanazije -
Bomo na Celjskem dobili drugo zavetišče za male živali v Sloveniji?
Qjtra zima v dneh ob koncu lan-
^ oziroma začetku letošnje-
jleta je bila, ko so Francu Len-
J ki skuša v Jarmovcu pri
-jmljah urediti zavetišče za iz-
jtjljene in zapuščene male ži-
jj^ popustili živci. Pravzaprav
|lj ne, saj sam priznava, da se
^ skrajni ukrep odločil po pre-
jjleku. Nemškega ovčarja, ki
I je nekaj pred tem po opozori-
li občanov ujel na območju Re-
iflie, kjer se je zadnje dni iz-
^Ijeno klatil, je priklenil k dro-
, ulične svetilke na Mestnem tr-
,v Šentjurju, tik pred občinsko
pravno stavbo. Se bo komu za-
lilil? Bo občinski vrh le staknil
^ve in našel možnosti, da v pro-
^nu zagotovi denar za sofi-
liciranje zavetišča?
ipremraženi, zaradi klatenja zad-
|hdni vidno utrujeni nemški ov-
I, se je ljudem res zasmilil. Pa
f,kot je pričakoval Lenko, občin-
jemu vrhu - slednji v Šentjurju še
(lino vztraja pri tem, da bodo svojo
Ikonsko določeno obveznost skr-
jza zapuščene živali začeli izpol-
jevati potem, ko bo svoje storila
pil država. Zasmilil se je mimoi-
Dfim; eden izmed njih ga je na
jiro »posvojil« in odpeljal domov,
tem ko se je po nekaj dneh našel
Ivi lastnik, je bilo slovo prav gan-
po.
A malo zapuščenih živali ima tak-
D srečo! Če izgubljene lastniki
iejo in poizvedujejo po njih tudi
hotelu in zavetišču za male živali
jnzani, potem je povsem druga
bda pred zapuščenimi živalmi,
kšna? Po zakonu o zaščiti živali,
smo ga v Sloveniji dobili leta
59, je na papirju zanje naravnost
Brno poskrbljeno, a v praksi je
(hova usoda zelo negotova in po
ifini je največ, kar si lahko obe-
jo, le »dobra« smrt z uspavanjem.
Ta najverjetneje čaka psico, ki so
pred tedni našli na območju Žič
konjiški občini. »Breja je,« so spo-
ifili že občani in Lenko napove-
aje, da se bodo za tri v zavetišču
lotene mladičke, prikupne me-
inčke, v katerih je najbolj vidna
Kotnost ovčarskih genov, morda
'našli skrbni gospodarji, drugač-
lusoda pa, glede na izkušnje zad-
^a desetletja, čaka pasjo mamo.
btel in zavetišče;
papirji
pripravljeni
Tri dni pred osamosvojitveno voj-
^ Slovenije je Franc Lenko v Jar-
•ovcu pri Dramljah odprl hotel za
živali. Zonzani je prve tedne
•■iieval, a že do konca leta se je na
50 povzpelo število oskrbovanih ži-
vali, ki so jih lastniki iz vseh kon-
cev Slovenije pripeljali k Lenku v
varstvo in oskrbo med svojimi do-
pusti.
Nanj so se začeli obračati tudi
ljudje, ki so se jim smilile izgub-
ljene oziroma zapuščene živali in
na pragu poletja 1993 je skupaj s
petimi občinami odprl še zavetiš-
če za male živali. »Do reforme lo-
kalne samouprave je šlo,« pjavi Len-
ko, ki ima za pse danes urejenih
50 boksov, od tega dobro polovico
za potrebe zavetišča, v Zonzani ju
pa je urejen tudi prostor za mačke
in druge živali. Nove občine, spre-
minjanje resorne zakonodaje in ne-
nazadnje Zakon o zaščiti živali, ki
smo ga v Sloveniji dobili leta 1999,
so skrb za zapuščene živali zaplet-
le v do skrajnosti zavozlan klob-
čič. Na papirju je sicer vse lepo, v
praksi pa... Tisti, ki bi moral pla-
čati, se zvečine ne odzove.
Zakon o zaščiti živali izrecno do-
loča, da je skrb za zapuščene živali
»lokalna zadeva javnega pomena,
ki se izvršuje kot javna služba«, vsa-
ka občina pa mora zagotoviti po
en boks v zavetišču do vsakih 800
registriranih psov. Kako, je njena
stvar. Občina lahko zavetišče sama
uredi, lahko pa se odloči in podeli
koncesijo zasebniku. Na slednje;
da bo končno sklenil pogodbe z ob-
činami širšega celjskega območja,
je Lenko računal leta 1999, ko je
začel zbirati potrebna dovoljenja,
da bi zavetišče dokončno uredil.
»Po predpisih in standardih, ki jih
Sloveniji narekuje Evropska unija,«
pravi Lenko, ki je leta 2000 zbral
ustrezno dokumentacijo in za sled-
nje potrošil okoh 20 tisoč nemš-
kih mark. Maja 2000 smo tudi v
Sloveniji dobili dokaj strog pravil-
nik, ki določa, pod kakšnimi po-
goji se lahko odpre zavetišče za male
živali in nenazadnje tudi, kako je v
njem za živali potrebno skrbeti.
Lenkov Zonzani večino teh dolo-
čil že izpolnjuje. »Skrajno nujna
bi bila še ureditev izolatorija ter
prostorov za veterinarsko oskrbo
malih živali,« dodaja Lenko, ki bi
rad na območju zavetišča zagoto-
vil tudi videonadzor.
Zakaj? »Zaradi sosedov,« pravi in
dodaja, da se prav zaradi tega, ker
skrb za zapuščene živali ni zago-
tovljena, zadnje čase pojavljajo tudi
ljudje, ki zvečine pse pripeljejo in
v bližini zavetišča spustijo na pro-
sto. Na eni strani gre za resnično
zapuščene ali izgubljene živali, ki
se posameznikom zasmilijo, vse več
pa je tudi brezvestnih lastnikov, ki
so se svojega kužka, najpogosteje
kupljenega za »igračo« otrokom, na-
veličali in nočejo več skrbeti zanj.
Pa tudi tistih nekaj tisočakov, da bi
se od njega dostojno poslovili, ni-
so pripravljeni odšteti. V soseščini
imajo zaenkrat za Lenkovo delo ra-
zumevanje, a kdo ve, kako dolgo
še, če bo število v bližini zavetišča
spuščenih živali naraščalo.
Pismo o nameri
pred župani
v celjskem območnem uradu Ve-
terinarske uprave Republike Slo-
venije (VURS) so 8. januarja na celj-
skega župana Bojana Šrota naslo-
vili pobudo, naj na eno prihodnjih
srečanj županov občin s Celjskega
uvrsti tudi predlog pisma o name-
ri, s katerim bi se občine zavezale
k skupni ureditvi zavetišča.
Direktorica urada Andreja Biz-
jak pravi, da je v Sloveniji edino
legalno urejeno zavetišče zaenkrat
v Mariboru, pismo o nameri za ure-
ditev so že podpisali župani občin
na Primorskem, zelo intenzivno pa
se ureditve zavetišča lotevajo še v
Ljubljani. »Potem ko bo urejenih
več zavetišč, je pričakovati, da bo
strožji tudi nadzor nad izvajanjem
zakona in s tem sankcioniranje lo-
kalnih skupnosti, ki za zapuščene
živali na svojem območju ne po-
skrbijo,« pravi.
A takrat bo najbrž prepozno, da
bi k sofinanciranju dokončne ure-
ditve zavetišča pritegnili tudi drža-
vo. Na postavkah ministrstva za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehra-
no ter VURS je v proračunih za le-
tos in prihodnje leto na voljo de-
nar, ki bi ga na Celjskem lahko pri-
tegnili k ureditvi zavetišča. A prve
so na potezi občine!
»Slovenija je razglašena za ob-
močje, okuženo s steklino, zato dr-
žava poskrbi, da je vsaka zapušče-
na domača žival, ki se klati naoko-
li in s tem posredno ogroža druge
živali in ljudi, ustrezno pregleda-
na. Z odločbo veterinarskega inš-
pektorja je napotena v zavetišče ter
deležna temeljite 10-dnevne vete-
rinarske oskrbe,« pojasnjuje Biz-
jakova. Hkrati pa Zakon o zaščiti
živali strogo prepoveduje, da bi tak-
šno žival, najpogosteje psa, evta-
nazirali prej kot po 30 dneh, kar
so ga sprejeli v zavetišče in kar so
mu iskali novega gospodarja. Dr-
žava torej poravna stroške za prvih
10 oskrbnih dni, za naslednjih 20
pa bi morale to storiti občine, kjer
so bile živali najdene.
Eni se skrbi
zavedajo, drugi
ne
Franc Lenko ima s svojim zavetiš-
čem trenutno sklenjene pogodbe o os-
krbi zapuščenih malih živali z veteri-
narskimi postajami z območja ter ne-
kaj občinami. »Najbolj vzorno skrbi-
jo za živali, najdene na njihovem ob-
močju, v Mestni občini Celje. Predla-
ni so v oskrbo v zavetišču vključili
tudi brezdomne muce, ki se potikajo
po mestu,« pripoveduje Lenko, ki zdaj
že dobro leto z organiziranim »odlo-
vom« ter sterilizacijo muc skrbi, da
se brezdomne mačke v Celju ne bi
preveč razmnožile. Po oskrbi jih vr-
ne v njihovo mestno okolje.
Posluh do »svojih« zapuščenih ži-
vali imajo tudi v Vojniku, Laškem,
Žalcu, Braslovčah, Šmarju pri Jel-
šah ter Trbovljah. V Zonzaniju sode-
lujejo še z občinami Mozirje, Roga-
tec in Rogaška Slatina, vsaj »hranari-
no« za živali, najdene pri njih, pa pla-
čujejo tudi občine Bistrica ob Sotli,
Podčetrtek, Slovenske Konjice, Zre-
če in Štore. In drugod? Zaenkrat o
čem podobnem nočejo niti slišati!
Pa čeprav, denimo, je bilo lani na
območju Celja najdenih 86 zapuš-
čenih živali, iz šentjurske občine pa
so v Zonzaniju - kljub temu, da ob-
čina ni poravnala niti tolarja - poskr-
beli za kar 29 psov. »Poslej,« pravi
Lenko, »ne bo šlo več!«
Poskus s
poslansko
pobudo
»Na območju naše občine je re-
gistriranih nekaj več kot 2 tisoč last-
nikov psov, ki moramo ob letnih
cepljenjih štirinožcev plačevati tudi
posebno takso. V državni proračun
se je lani le iz prispevkov Šentjur-
čanov zbralo 7 milijonov tolarjev,«
pravi šentjurski župan Jurij Malo-
vrh, ki bi mu to, da psov ne mara,
le stežka očitali, saj ima doma kar
dva pasja lepotca.
V	Sloveniji je letos začel veljati
nov način označevanja psov. Vsi
psi, skoteni po letošnjem 1. januar-
ju, morajo biti označeni z mikro-
čipom. Označitev bodo opravlja-
li veterinarji, najkasneje ob cep-
ljenju proti steklini. V praksi to
pomeni, da bodo prvi letos skote-
ni psi z mikročipom označeni od
1. maja dalje. Odtlej bodo tudi mo-
rebitno izgubljeno značko nado-
mestili z mikročipom. Uveden bo
nov, računalniški centralni regi-
ster psov, v katerega bodo vpisa-
ni vsi v Sloveniji registrirani psi,
dostop do njega pa bodo imele vse
veterinarske organizacije, ki
opravljajo cepljenje proti stekli-
ni in vsa registrirana zavetišča
za živali v državi. Pričakovati je,
da se bodo s pomočjo registra in
trajno (z mikročipi) označenih
psov močno izboljšale razmere na
področju zapuščenih in izgublje-
nih živali, saj bo s pomočjo po-
datkov na mikročipu mogoče v
vsakem hipu na območju cele Slo-
venije najti lastnika izgubljene-
ga psa.
»Ker veljavna zakonodaja nare-
kuje občinam skrb za zapuščene ži-
vali na svojem območju, sem ja-
nuarja vložil poslansko pobudo, po
kateri naj bi vsaj del tako zbrane
takse država vračala v občine in v
primeru, da bo do tega prišlo, bo-
mo z veseljem in do zadnjega to-
larja poravnavali stroške za oskr-
bo v Zonzaniju,« obljublja Malo-
vrh, ki se zaveda, da bi morala ob-
čina Šentjur v zavetišču skrbeti za
tri bokse.
V	Zonzaniju vsak dan poskrbijo
za 14 izgubljenih in zapuščenih ži-
vali, dnevno povprečje se včasih
povzpne na 20, nikoli pa ne pade
pod 10. Živali ne vedo, kdo bi mo-
ral skrbeti zanje; njihovo obnaša-
nje v zamreženih boksih pa je ja-
sen odraz dosedanjih izkušenj z
ljudmi. Nekateri so skrajno plašni,
tresoče stisnjeni v najbolj temen kot,
drugi se dobrikajoče ponujajo obi-
skovalcem. Kako je v kakšnem oko-
lju poskrbljeno za živali, je v naj-
večji meri odvisno od osveščeno-
sti ljudi. In na Celjskem imamo
pravzaprav lepo priložnost, da za-
nje ustrezno poskrbimo - če se bo-
do v občinah le pravočasno zganili
in pritegnili k dokončni ureditvi za-
vetišča tudi državni denar. Ta, kot
kaže, trenutno je na voljo, a v ne-
dogled ne bo čakal. Tolarji, ki bi
jih letos morali primakniti k ure-
ditvi zavetišča in oskrbi živali v
njem, pa bodo iz občin zagotovo
odtekli takrat, ko bo država dosled-
no nadzorovala izvajanje zakona o
zaščiti živali in tudi kaznovala lo-
kalne skupnosti, ki svojega ne bo-
do opravile.
IVANA STAMEJČIČ
Franc Lenko pred enim od boksov v zavetišču.
S. a 3-niesečna mešančka, samček in samička iz istega legla, najdena na območju
'	celjske občine.
Št. 8-21. februar 2002
6
MNENJA
PREJELI SMO
Dost vas mamo!
Kolegica Nataša Gerkeš
Lednik, ki je minuli teden v
uvodniku »Dost vas mamo!«
komentirala moj odgovor so-
delavki z javnostmi celjske
mestne občine Barbari Boš-
njak, ki je bil 13. februarja
objavljen v Delu, je zgrešila
njegovo bistvo. Zakon o me-
dijih natančno določa, da mo-
rajo organi lokalnih skupno-
sti zagotavljati javnost svo-
jega dela z dajanjem pravo-
časnih, popolnih in resnič-
nih informacij o vprašanjih
s svojega delovnega področ-
ja. Ker celjska oblast v pri-
meru zaprtja Železninarja
svoje zakonsko predpisane
dolžnosti ni izpolnila, čeprav
informacija, da bo uveljavi-
la predkupno pravico, ni bi-
la na predpisan način dolo-
čena kot državna, vojaška,
uradna tajnost ali poslovna
skrivnost in tudi ne bi pome-
nila kršitve tajnosti osebnih
podatkov, so vsi njeni nak-
nadni izgovori brezpredmet-
ni.
Če bi celjska oblast poskr-
bela, da bi novinarji, ki ima-
jo pravico dostopa do infor-
macij pod enakimi pogoji, za
javnost pomembno informa-
cijo tudi dobili, bi bilo mo-
goče govoriti o zastarelosti
informacij in njihovem pre-
verjanju. Seveda v povsem
drugem kontekstu, kot v svo-
jem komentarju prikazuje
Nataša Gerkeš Lednik. Zna-
no je, da je potrebno tudi
uradne informacije, čeprav
je vir informacij po zakonu
o medijih odgovoren za re-
sničnost in točnost informa-
cij, ki jih javnosti posredu-
jejo celjski veljaki, često vzeti
pod drobnogled.
Zdi se tudi, da bi Nataša
Gerkeš Lednik, ki se bržčas
ogreva za bolje plačano od-
vetniško kariero, najraje kar
sama odloča o tem, kdo ima
pravico do obveščanja, svo-
bodnega izražanja in kriti-
ke, ki je ena od temeljnih
svoboščin vsakega človeške-
ga bitja. Ker celjska oblast
ni zagotovila javnosti svojega
dela, je dopustila tudi mož-
nost razlage, da je redakci-
ja NT-RC v primeru Želez-
ninarja pridobila informaci-
jo, da se je občina odločila
za predkupno pravico, od
celjskega župana Bojana Šro-
ta. Gre le za eno izmed dom-
nev in nič več. Zato Nataši
rad verjamem, da je redak-
cija prišla do teh informa-
cij po svojih virih in bi bil
presenečen, če jih kot naj-
številčnejša novinarska re-
dakcija na Celjskem ne bi
imela.
Za konec še svetujem Na-
taši, da naj prihodnjič, ko ji
bo prišlo, da bi svoje kole-
ge javno obtoževala, da se-
jejo razdor v novinarskih vr-
stah, temeljito premisli. Če
se ji zdi, da so njeni kolegi v
Društvu novinarjev Slovenije
in Sindikatu novinarjev Slo-
venije zaupali funkcijo pred-
sednika Novinarskega čast-
nega razsodišča DNS in SNS
človeku, ki v strokovni jav-
nosti neupravičeno uživa ug-
led kredibilnega novinarja,
je imela, ima in bo imela pri-
ložnost, da jih prepriča v
svoj prav.
Če v redakciji NT-RC ne
razumejo, da je nadzor nad
oblastjo prednostna naloga,
ki jo množična občila oprav-
ljajo v imenu javnosti, ni tež-
ko predvideti, zakaj jim
ljudje pripisujejo, da so tro-
bilo celjskega župana. Če-
prav sem prepričan, da to ne
velja za vse kolege iz NT-RC,
ni izključeno, da je prav v
tem razlog, da morajo dela-
ti za mnogo manjše novinar-
ske plače in da v bistveno tež-
jih razmerah »ohranjajo« po-
končno novinarsko držo.
VILI EINSPIELER
Uvodniku Nataše
Gerkeš Lednik ob rob
TV Slovenija je o prodaji celjskega Železninarja Mestni
občini Celje (in NE zasebniku Jančarju) poročala že v to-
rek, 5. februarja, dan pred Radiom Celje in dva dni pred
objavo v Novem tedniku. (Delo pa, kot je zapisano v ome-
njenem uvodniku, je še v sredo problematiziralo prodajo
Železninarja zasebniku). Za informacijo niso bili potreb-
ni nobeni tajni viri, ampak zgolj običajno, profesionalno,
novinarsko preverjanje informacij. Kar pomeni predvsem
dolgotrajno (večkrat nekajurno) telefonarjenje na naslo-
ve vseh vpletenih (in morebitno vpletenih). Med njimi
tudi celjskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne de-
diščine. No, in prav tamkajšnji direktor, gospod Ivo Pro-
dan, je povedal, da bo MOC za kulturni spomenik Želez-
ninar uveljavljala predkupno pravico. Podpisana novinar-
ka je informacijo zatem preverila še na sedežu Kovinoteh-
ne, na Nepremičninah in pri županu Mestne občine Celje.
(Vse strani so jo potrdile). In to je vse: nobenih skrivnih
virov, nobenega ekskluzivnega informiranja, zgolj običaj-
ne informacije, dostopne slehernemu novinarju, ki se želi
temeljito prepričati o tem, o čemer poroča.
Zapisa kolegice Nataše pa se nisem razveselila zaradi
konkretnega primera, ampak zato, ker je z njim končno
dregnila v nekatera strokovna vprašanja, ki bi se jih v no-
vinarskih krogih morali lotiti že zdavnaj. Sodim sicer, da
ta tema ni stvar javnih medijev, ker bralcev, poslušalcev in
gledalcev niti ne zanima. Upam pa, da bo objavljeni zapis
končno vzpodbudil tudi ustrezno polemiko znotraj Druš-
tva novinarjev Slovenije oziroma Aktiva Celje.
NADA KUMER
svobodna novinarka, dopisnica TVS Celje
Antipropaganda in
onesnaževanje Celja
Zadnjič je bilo Celje pre-
lepljeno s čudnimi lepaki. V
medijih je bilo zaznati, da so
bih uperjeni proti napisom
v tujih jezikih na pročeljih
celjskih trgovin in firm, s so-
časnim opozorilom, da bo-
do dvojezični napisi postali
realnost, ko bomo v EU.
Vendar pa se Celjani spra-
šujemo, zakaj je toliko tujih
napisov že sedaj, ko še nismo
v Evropski uniji. Kdo je tr-
govce in podjetnike silil v to
početje? Evropa prav gotovo
ne. Po našem mnenju je to le
nastopaštvo novodobnih pod-
jetnikov, češ da znajo angleš-
ko, njihova firma pa da je ne-
kaj posebnega, ker ima tuje
ime.
Prepričani smo, da nas, ko
bomo v Evropski skupnosti,
nihče ne bo silil, v kakšnem
jeziku naj bodo napisi. Od nas
in od naše narodne zavesti ter
odnosa do našega jezika bo
odvisno, v katerem jeziku bo-
do napisani. Zato se nam zdi
nepošteno izkoriščati že ob-
stoječe napise za antipropa-
gando za Evropsko unijo.
Sprašujemo se tudi, kje so bili
ti nočni lepilci napisov doslej
in zakaj so se zbudili šele zdaj,
ko smo pred vstopom v EU.
Zakaj niso nastopili že takrat,
ko so nekateri predlagali, da
bi bili napisi podjetij le v slo-
venskem jeziku? Ta predlog
namreč ni dobil podpore. Kaj
pa napisi v cirilici? Ali takšni
napisi te »zavedne« Celjane nič
ne motijo? Zakaj ni bilo nik-
jer nobenega lepaka proti te
vrste onesnaženju? Razumlji-
vo je, da smo Celjani proti tu-
jim napisom, zato ni čudno,
da so nekateri te lepake celo
pozdravili, ne vedoč, da je to
le spretna propaganda proti
EU in NATU, da ne rečemo
onesnaževanju Celja.
Sprašujemo se, ali proti
tem prekrškom ne bo nihče
ukrepal in ali lahko v imenu
demokracije eni počenjajo
vse, kar se jim zljubi? Če je
tako, je to anarhija, kakršno
bi radi ohranili vsi tisti, ki se
boje Evrope, kjer zakoni in
predpisi nekaj veljajo, saj jim
bo v Evropi onemogočeno ri-
barjenje v kalnem, kakršno
je pri nas in na Balkanu še
vedno mogoče.
MESTNI ODBOR SDS
CEUE
Izjava za javnost ^
demanti na članelt
Vnovič je cel kup nepre-
verjenih informacij in nere-
sničnih podatkov (verjetno
z željo po provokaciji) bilo
objavljenih v Novem tedni-
ku 14.2.2002. Zato služba
za odnose z javnostjo Ingrad
Koncem, d.d. sporoča de-
manti s komentarjem, pri če-
mer iskreno upa, da bo de-
manti objavljen v celoti.
Hkrati opozarjamo, da v
mesecu novembru 2001 na-
ša izjava za javnost ni bila
posredovana javnosti (če-
prav smo pravočasno odpo-
slaU in celo dobili potrdi-
lo, da je tekst prispel v ured-
ništvo) oziroma natisnjena,
ko smo ravno tako kot to-
krat želeli javnosti posredo-
vati stališče poslovnega si-
stema Ingrad Koncem, d.d.
po objavljenem članku (ki
obravnava problematiko
razpisnih pogojev za celj-
sko čistilno napravo) v No-
vem tedniku.
V poslovnem sistemu In-
grad Koncem d.d. smo iskre-
no presenečeni nad stališčem
novinarke teksta Kdo bo zi-
dal na Glaziji?, ki je v član-
ku, katerega cilj je očitno
senzacionalistično pisanje,
s špekulativnim pristopom
objavila nepravilne trditve.
Hkrati je novinarka v isti šte-
vilki v uvodniku objavila
tekst pod naslovom Dost vas
mamo, kjer presenetljivo
ogorčeno govori o nelojal-
nem pisanju lastnih kolegov,
o bontonu, ki bi se ga naj
naučili in etiki pisanja, ki
bi (in tu se tudi mi strinja-
mo z njo) naj temeljila pred-
vsem na preverjenih infor-
macijah in resničnih podat-
kih. Torej - v primeru član-
ka, kjer milo rečeno - blati
ime poslovnega sistema In-
grad Koncem d.d. - njene in-
formacije niso resnične.
Žalostno je, da v naši že
tako osiromašeni regiji ni-
majo vsi visoko razvite eti-
ke nastopanja v odnosih z in-
ternimi in eksternimi jav-
nostmi, kjer bi se morali bo-
riti drug za drugega - ne pa
tako kot v primeru omenje-
ne novinarke - drug proti dru-
gemu in sicer vse povprek:
tako po gospodarskih druž-
bah, kakor tudi po stanov-
skih kolegih.
Pojdimo torej po vrsti:
1. dejstvo: na razpisu za
izvajalca del je uspel Ingrad
Koncem d.d.: nikoli ni bilo
nobenega razpisa za
ca del. Zemljišče je na j
nem razpisu od občine
pil Ingrad VNG d.d. ZeJ
če je bilo prodano za gf,
njo stanovanjsko poslo^^
ga objekta; vendar bre?
Ijavnega zazidalnega naf,
ki pa je bil sprejet šele.
tobra lani, ko je to potrej
val Božičnik za gradnjo s
jega objekta na Ljubljan;
2.	Poleg tega je občin
ZPl prodal prosto zemi
če, naknadno pa se je u
tovilo, da preko njega p(
kaj o vsi glavni komunalni
di, ki jih je potrebno prej
viti, za kar je prav takoi
trebna ustrezna dokumei
cija in soglasje.
3.	Glede na to, da do d
ge polovice januarja zai
vremena ni bilo možno
vajati gradbenih del in
tudi projektna dokumei
cija še ni bila gotova; kai
tudi osnova za vložitev |
dobitve gradbenega dovol
nja, smo izgradnjo paf
mu primerno prilagodili
vedno velja, da bo grad
dokončana predvidoma
konca novembra 2002.
4.	Komunikacija z no
narji Novega tednika; pn
vsem z Natašo Gerkeš -Li
nik, pač ni takšna kot z d
gimi novinarji; predvsem
razloga, ker Gerkeševai
slej še nikoli ni napisala
sničnih izjav, ki smo jih
dali; ker je tudi v prima
ko nismo imeli koment
ja, dodala svoj lastni kom
tar brez našega soglasja,
drži, da bi z njo ne že
komunicirati, saj se vi
ništvu Ingrada ni nikoli
javila; mobilni telefoni]
niso namenjeni inten
jem.
5.	Glede na to, da je to
drugi članek, v katerem!
keševa piše o pojavu go
ric - mogoče pa te govoi
ne posluša v pravem oko
6.	Kar zadeva stratej
prodaje posameznih stal
vanjsko poslovnih enot,
grad Koncem d.d. še vei
trdi da so v teku vse pripU
Ijalne aktivnosti potrebne
prodajo (»pobiranje« det
ja, poteka na parkirišč
podjetja pa ga dobijo nas
je račune po veljavnih ra
nih ali pogodbah).
Ingrad Koncem
Služba za odno
javno
Tajno društvo BFNM
Ko sem se na Prešernov dan
sprehodil po Celju, so me pre-
senetili napisi lokalov v slo-
venščini in angleščini. Izda-
lo jih je tajno društvo BFNM.
Že takoj me je zmotilo, ker
so se člani tega tajnega druš-
tva podpisali samo z imenom
in letnikom rojstva, ne pa tudi
s priimkom. Mogoče se bo-
jijo, da bi jih napadli prista-
ši gibanja proti onesnaževa-
nju slovenščine ali pa nema-
ra tisti, ki podpirajo angleš-
ko jezikovno okupacijo. Ni
mi pa jasno, s kakšnim na-
menom so se avtorji lotili te
akcije. Nikjer namreč niso
omenili, da bi bilo treba spre-
jeti zakon o zaščiti jezika.
Morda pa mislijo, da bo Ce-
lje postalo dvojezično - tako
kot pred drugo svetovno voj-
no. Ne bo držalo, da je bilo
takrat Celje dvojezično.
Na Valentinov dan sem se
na prostoru pred slaščičarno
Zvezda zagledal v dva plaka-
ta, ki sta se v angleščini gla-
sila: »Memphis club - ex Jun-
gle - house music Valentin's
party«. Drugi plakat je bil tudi
v angleščini: »Veronika pub
Valentin's day«. Bil pa sem
prijetno presenečen, ko sem
v vhodu v kavarno Evropa
opazil plakat, ki je vabil na
Valentinovo v slovenščini:
»Hotel Evropa vabi vse zaljub-
ljence na Valentinov večer. Za-
nima me, ali bosta imeli pri-
reditvi z angleškim vabilom
več obiskovalcev, kot kavar-
na Evropa, ki je vabila v slo-
venščini. Če bi Ivan Cankar
lahko od mrtvih vstal in pre-
bral te tri plakate, bi pono-
vil svojo znano misel iz Hlap-
cev: »Hlapci, za hlapce roje-
ni, za hlapce vzgojeni...« In
prav to hlapčevstvo nam je
resnično ostalo.
MILAN GOMBAČ,
Celje
Št. 8 - 21. februar 2002
AKTUALNO
7
Fakin kupuje
vzmetnico
jirektor bolnišnice prejel nakazilo za nakup posteljne vzmetnice - Ženske
ožuljene, minister Dušan pa nič
j^nio Fakin, direktor
jjske bolnišnice, se je sre-
iebruarja razveselil na-
^la 30 tisoč tolarjev za
j(Up posteljne vzmetni-
ca ginekološki oddelek,
liaj, ko se je hip za tem
rfznil in se globoko za-
islil: kaj mi bo ena sama
petnica, ko pa bi bilo tre-
V	tem trenutku na od-
Jzvoziti najmanj petsto
Inišničnih postelj! Tisto
i ni imel mirnega span-
fiemirnega in trpečega
jnca pa je bila tudi Alen-
Drevenšek iz Griž, ki jo
bolezen napotila na gi-
kološki oddelek bolnišni-
V	Celju. Njeno spanje je
loiz noči v noč krajše, bo-
iine pa iz dneva v dan huj-
Najhuje pa je bilo to, da
ni mogla prav nič poma-
ti. Postelja, na kateri je
lala, je izgledala kot kak-
0	špitalsko ležišče iz ča-
Marije Terezije, »madrac«,
katerem je trpelo njeno
o, pa si je tudi že zdav-
1	zaslužil večni pokoj na
kšnem lokalnem pogoriš-
^tirinajst dni posteljnih
ik je minilo in gospa
mka je bila spet doma.
ludi zdaj ni bilo dosti bo-
njeno telo je bilo še
dno boleče, občutljivo,
ilnišnična postelja jo je
rej spremljala tudi v do-
Jči spalnici. Zlasti pono-
In ker ima noč svojo
oč, se je domishla: bol-
5nici bom nakazala denar
nakup vsaj enega postelj-
ga vložka in tako bo vsaj
i ženski lažje, kot je bi-
meni.
Tako je tudi storila in, kot
rečeno, razveselila direk-
torja bolnišnice Fakina, ki
je že videl, v oblakih sicer,
novo obliko samoprispevka
občanov za celjsko bolnišni-
co. A se je hitro streznil,
spomnil se je namreč, kako
mu je minister za zdravje Du-
šan Keber ondan očital po-
tratnost. Ja, celjska bolnišni-
ca je po porabi na prvem me-
stu v državi! Tisto noč je Fa-
kina tlačila mora, sanjal je,
kako skače po majavih po-
steljah, minister pa ga kriti-
zira, da so njegovi skoki pre-
malo drzni. Poskusil je ce-
lo salto mortale, a zaman,
minister še vedno ni bil za-
dovoljen. Po sanjah pa se člo-
vek ponavadi zbudi.
Prognoza: b.p.
Darovalka iz Griž je sto-
rila, kot je obljubila. Prav-
zaprav ni bil njen glavni na-
men ta, da bolnišnici pris-
peva denar za novo vzmet-
nico, ampak da javnost in pri-
stojne v zdravstvu opozori
na zelo nizek bivalni stan-
dard v celjski bolnišnici. Ko
smo jo poklicali po telefo-
nu, nam je dejala: »Razme-
re na ginekologiji so, vsaj kar
se postelj in podobnega
udobja tiče, nevzdržne. Šti-
rinajst dni sem že doma, pa
me še vedno vse boh. To je
prava sramota glede na zna-
no dejstvo, da je vse ostalo
na tem oddelku na zelo vi-
soki strokovni ravni. Vsa
pohvala zdravstvenemu in
negovalnemu osebju!«
Potem smo poklicali še di-
rektorja bolnišnice Sama Fa-
kina. Potrdil nam je prejem
donacije gospe Alenke in ob-
ljubil, da bo nova vzmetnica
vsak čas na eni od postelj na
ginekološkem oddelku bol-
nišnice. Kaj pa vse ostale po-
stelje, na katerih se preme-
tavajo trpeče pacientke? Jih
ne bodo v bližnji prihodno-
sti zamenjali z novimi?
»Denarja ni, bolnišnica je
obubožana, ob takšnem sta-
nju pa me je minister te dni
celo okaral, da smo najdražji
v Sloveniji. Vem, da bi bilo
treba zamenjati večino po-
stelj v celotni bolnišnici, a
standard pacientov ta čas ni
naša prioriteta, prioriteta je
medicinska oprema, ki pa je
izredno draga. Če bi hoteli
zamenjati vseh petsto postelj
z novimi, takšnimi s hidra-
vličnim mehanizmom, bi po-
trebovali okoli 250 milijo-
nov tolarjev. Ena sama po-
stelja za bolnike s preleža-
ninami naprimer, stane pol
milijona tolarjev, takšnih pa
bi v tem trenutku potrebo-
vali najmanj sedemdeset,«
nas je na trdna tla postavil
prijazni direktor bolnišnice.
Alenka Drevenšek se je nad
takšnim odgovorom direk-
torja najprej malce zamislila,
potem pa izstrelila: »Saj ni
treba, da kar takoj kupijo no-
ve postelje! Tudi tako bo prav,
če bodo vsako leto zamenjali
nekaj vzmetnic in vsaj žen-
ske na ginekologiji rešili
muk. Nova vzmetnica s pre-
gibnim ležiščem stane oko-
li trideset tisoč tolarjev, to-
likšno razkošje pa si ženske
že zaslužimo, mar ne?«
Bliža se osmi marec, dan
žena. Donatorji in ostali do-
brotniki, tukaj je priložnost
za vas - in vaše žene, mate-
re, dekleta. Tudi Vladimir-
ju Webru, predstojniku gi-
nekološko-porodniškega od-
delka, bo lažje pri duši, če
mu ne bo treba več posluša-
ti govorice zdelanih postelj.
MARJELA AGREŽ
»V izraz hvaležnosti za uspešno operacijo In z občutkom, da bo vsaj ena ženska ležala udobneje, sem nakazala'
znesek 30.000 tolarjev za novo vzmetnico,« je Alenka Drevenšek med drugim napisala v pismu direktorju
bolnišnice.
wij Vladimir VVeber, dr. med., se bo razveselil
nove vzmetnice, če se že novih postelj ne more
^	nadejati.
Samo Fakin: »Najprej oprema, šele nato standard
pacientov.«
To ni prizor iz celjske bolnišnice.
Št. 8-21. februar 2002
8
pKCIJA
Ženska stotnija
je izbrana
Na Kmetiji odprtih vrat Fa-
tur je bilo tudi tokrat javno
žrebanje potnic za 30. izlet
100 kmečkih žensk na mor-
je v organizaciji NT&RC, ki
bo 22. in 23. marca. Pokro-
vitelj žrebanja je bila Obči-
na Šentjur z županom Ju-
rijem Malovrhom.
Letos smo dobih 1284 pri-
javnic, od tega 818 s kupo-
ni in 466 s sodelovanjem v
kvizu. Tako kot vsa leta na-
še akcije je bilo tudi tokrat
daleč največ prijavljenih
kmečkih žensk iz Upravne
enote Šentjur, sledijo pa
Šmarje pri Jelšah, Laško,
Celje in Žalec, na zadnjih
mestih pa so UE Slovenskih
Konjic, Velenja in Mozirja.
Nekaj prijav smo dobili tu-
di izven celjskega območ-
ja. Tudi letos smo potnice
izbirah po ustaljenem klju-
ču po upravnih enotah, kajti
delitev po občinah bi pome-
nila pravo zmešnjavo.
Letošnja kmečka stotnija
je v povprečju »mlada« 54 let
in ima vsaka potnica v pov-
prečju 2,3 otroka. Kmetije so
velike nekaj manj kot 10 hek-
tarov. Vse letošnje potnice ži-
vijo in delajo na 990 hekta-
rih kmetijskih površin, ima-
jo 227 otrok in skupno sta-
rost 5374 let!
Najmlajša potnica bo to-
krat iz Ljubljane, 26-letna
Ljubica Krajnc, najstarejša pa
89-letna Mici Plemenitaš z
Dobja. Največ otrok-sedem,
ima Marija Pevec, Strtenica
16, Pristava pri Mestinju! Med
potnicami ni nobene, ki bi
na letošnjem izletu prazno-
vala rojstni dan.
Med potnicami pa je tudi
Angela Kosaber iz Luterij pri
Ponikvi, ki je bila rojena 1.
4.1972, torej le nekaj dni po
naši prvi akciji, ki smo jo na
pobudo kmečke žene Anice
Pevec s Slatine tako uspešno
izvedli v prvi polovici mar-
ca leta 1972. Angela Kosaber
je bila tudi edina, ki je za po-
tovanja na morje izvedela na
prireditvi pri Faturjevih. S
solzami v očeh je povedala,
da je presrečna in da se po-
tovanja neizmerno veseli.
Pri Faturjevih so igrale Na-
vihanke Marjana Hercoga, ki
znajo kljub mladosti in krat-
kemu stažu napraviti odlič-
no vzdušje. VeUko torto za
obiskovalce žrebanja je ta-
ko kot vsako leto prispeva-
la Jelka Medved, Slaščičars-
tvo Dolga Gora, sodelovali
pa sta tudi Cvetličarstvo Val-
ner in Jožica Vengust, moj-
strica za peko peciva, obe iz
Vodruža.
V naslednjih dneh bodo
srečne potnice dobile obve-
stila s položnicami, s kateri-
mi bodo poravnale prispevek
za sodelovanje preko pošte
ali banke in tudi s plačilom
na naročniško oglasnem od-
delku NT&RC v Prešernovi
19 v Celju ter v Šentjurju, Laš-
kem in Žalcu. Vsaka potnica
mora svoje potovanje potr-
diti najkasneje do petka, 8.
marca. Zamenjava z družin-
skimi člani ali sorodniki ni
mogoča, pač pa bomo izžre-
bali nove potnice iz prispe-
lih prijav.
Letos bomo potovali v Li-
pico in Izolo ter si ogledali
Piran. Z nami bodo Vitezi
celjski, trio Vikija Ašiča z vo-
kalno skupino Trs, čarodej
Jani Jošovc z ženo Sabino ter
harmonikarja.
TONE VRABL
Foto: GREGOR KATIC
Šentjurski župan Jurij Malovrh je razrezal torto za 30. žreb potnic na
morje.
Izžrebane potnice za
30. izlet 100 kmečkil,
žensk na morje
UE Celje: Marica Kapel,
Svetli dol 13, Štore; Ivanka
Podergajs, Zagrad 2, Celje;
Ivanka Kolar, Ivenca 5, Voj-
nik; Ivica Slemenšek, Loče
6, Šmartno v Rožni dolini;
Frančiška Borovšak, Kompo-
le 35, Štore; Matilda Zorko,
Polule 76 a, Celje; Jolanda
Trušnovec, Socka 9, Nova
Cerkev; Milica Podjavoršek,
Brezova 14, Šmartno v R. do-
lini; Olga Rozman, Rupe 15,
Šmartno v Rožni dolini; Te-
rezija Romih, Kanjuce 10,
Štore; Ana Zagode, Cesta tal-
cev 47, Vojnik; Marija Sin-
kovič, Ul. Dušana Kvedra 26,
Celje; Kristina Pohajač, Ma-
le Dole 54, Vojnik; Pavla Še-
lih. Dol pod Gojko 25, Fran-
kolovo in Margareta Božnik,
Hrenova 14, Nova Cerkev.
UE Šentjur: Olga Lamcner,
Cesta Kozjanskega odreda 65,
Šentjur; Pepca Golob, Ponk-
vica 19, Grobelno; Marija
Horjak, Podgrad 31 b, Šent-
jur; Sonja Horjak, Lažiše 2,
Dobje; Nada Jager, Tratna 27,
Grobelno; Marija Pušnik ml.,
Visoče 15, Planina; Silva
Mastnak, Slivnica 10, Gori-
ca pri S.; Amalija Novak, Pa-
ridol 12, Gorica pri S.; Ama-
lija Vrhovšek, Pod Rifnikom
12, Šentjur; Anica Klavžer
ml., Dobje pri Lesičnem 1,
Prevorje; Frančiška Leskošek,
Voduce 40, Gorica pri S.; An-
tonija Kolman, Krivica 1, Pre-
vorje; Angela Rozman, Ko-
strivnica 9, Kalobje; Alenka
Salobir, Košnica 15 a, Pre-
vorje; Marija Lesjak, Gorica
26, Gorica pri S.; Marija Ko-
rošec, Vezovje 2, Šentjur; Ma-
rija Zorko, Ostrožno 3, Po-
nikva; Rozalija Doberšek, Ve-
zovje 1, Šentjur; Martina
Cvirn, Sp. Tinsko 14, Loka
pri Žusmu; Marija Korošec,
Trnovec 35, Dramlje; Vida
Koprive, Paridol 19, Dobje;
Angela Kosaber, Lutrje 30, Po-
nikva; Fanika Leskošek, Vo-
duce 40, Gorica pri S.; Ma-
rija Voga, Krajnčica 3, Šent-
jur in Mici Plemenitaš, Dob-
je 6, Dobje.
UE Laško: Jožica Ulaga,
Cesta v Debro 3, Laško; Ani-
ca Blatnik, Male Grahovše 9,
Laško; Terezija Dernač, Oleš-
če 56, Laško; Marinka Ojst^
šek, Olešče 33, Laško;
jana Frece, Slivno 5 a,
ko; Lojzka Gunzek, Laho,
šek 25, Laško; Marija Klin^
Plazovje 2, Laško; Aloj^j
Verbovšek, Zg. Rečica ?
Laško; Marija Brezovš^
Klenovo 15, Laško; Arnal
Knez, Lahomno 62, Lašl(
Marija Sergan, Zg. Rečica 6
Laško; Alojzija Ojsteršek.c
sta na Svetino 42, Laško; f^,
ca Tovornik, Curnovec S,}\
klošter; Mihaela Pušnik, SI
no 6, Laško; Snežana Krif
Tovsto 23 a. Laško in Vei
nika Selič, Zdravihška l.L;
ko.
UE Šmarje pri Jelšah: fi
zali j a Ramšak, Babna Br(
23,	Sveti Štefan; Elizabi
Belcer, Velike Rodne 11 a,
gaška Slatina; Alojzija Rodi
Močle 2, Šmarje pri Jelši
Jožica Romih, Zagorje 32,1
sično; Branka Drame, Zibi
ka vas 16, Pristava pri Mes
nju; Marija Frece, Babna 1
ka 34, Sv. Štefan; Rozalija O
virk, Nezbiše 22, Pristavap
Mestinju; Marija Pevec, Si
tenica 16, Pristava pri Mes
nju; Margareta Pavlovič, Li
54, Rogatec; Zofija Sevšf
Predel 8, Šmarje pri Jelša
Marta Škoberne, Gubno I
Lesično; Marija Zidar, Pijoi
47, Šmarje pri Jelšah; Zvo
ka Kladušek, Zdole 40, Kc
je; Antonija Golež, Sv. Ši
fan 31; Anica Kosaber, K
retno 16, Šmarje pri Jelša
Nada Numčič, Konuška
Šmarje pri Jelšah in Julija
Čanžek, Roginska Gorca
Pristava pri Mestinju. '
UE Žalec: Marija Vet
Matke 5, Prebold; Jožica
zej, Poljče 6, Braslovče;
rija Kumer, Topovlje 5, B
slovče; Anica Dobnik, I
brovlje 12, Braslovče; Lu
ja Doler, Loke 25, Tab
Ivanka Rojnik, V. Pirešica.
Žalec; Rozika Jelen, Pon
va pri Žalcu 35; Jožefa V
dev, Podkraj 17, Velenje;
režija Obrez, Soseska 16,1
bold; Marija Matko, Mikli
24,	Tabor; Marija Tomai
Zabukovica 57, Griže in 1
gela Žolnir, Galicija 68, i
lec.
UE Slovenske Konji«
Ana Globovnik, Kot na i
horju 21, Oplotnica; Cve<
Petek, Industrijska 13, L(
pri Poljčanah; Magdale
Karfik, Lipoglav 54, Loče
Marija Mešič, Rudniška c.
a. Zreče.
UE Velenje: Karolina 1
gler, Pirešica 14, Velenje;
nika Stropnik, Šmartno
Paki 99, Šmartno ob Paki
Marija Krajnc, Silova 14, ^
lenje.
UE Mozirje: Bernarda
mec. Dol Suha 13, Rečica
Savinji; Ana Mikek, Šmf
17, Mozirje; Kristina Ku!
nič. Lepa njiva 58, Mozii
Fanika Tratnik, Dol 49, C
nji Grad; Marjeta Jevšn
Šmihel 11, Mozirje in Ff'
čiška Štrukel, Rovt 7, Šn^
no ob Dreti.
Ostalo: Ljubica Kraji
Na jami 5, Ljubljana in ^
rija Pleterski, Bučerca '
Krško.
Žrebanje stotnije, ki bo šla na morje v organizaciji NT&RC, je vodil
Tona VrabI ob pomoči Vere Orešnik in Mojce Marot.
Št. 8-21. februar 2002
AKTUALNO
_9
Sramota na robu mesta
Nekdanji samski dom je postal raj za odvisnike in past za otroke - Podjetju Ceste-Kanalizacija je vseeno
lU polgem polju v Celju
^objekt, ki že najmanj
L let ni več v uporabi in
Ipfav toliko časa propa-
^l^lekoč je bil to samski
^^ danes pa se med ste-
pji te podrtije skrivajo
l^alci prepovedanih drog
jgfajo otroci. Do kdaj še,
jprašujejo občani, ki ži-
li v tem delu mesta?
fjskrbljeni so zlasti stano-
1(3 novozgrajenih blokov
pseski Pod gabri, le nekaj
pov stran od propadajo-
5tavbe. Gre večinoma za
jde družine z majhnimi
pki, za otroke pa se ve, da
aajraje igrajo tam, kjer se
ismejo.
jloteči tujek
jiaproblem nas je prek Mo-
jga telefona opozorila ob-
ika, ki že dlje časa opazu-
kaj se dogaja. Pravi, da se
otranjosti objekta zadržu-
)neznane osebe, med nji-
odvisniki, ki tam pušča-
jporabljene injekcijske ig-
lam pa se lovijo in igrajo
I otroci, ki radovedno br-
po kupih odvrženih
idmetov, pravi občanka,
b je notranjost nekdanje-
isamskega doma eno samo
Etišče in odlagališče, po
iležijo podrta vrata, izru-
laokna, odpadle keramič-
ploščice, straniščne školj-
'in drugi predmeti iz nek-
lijih sanitarij, tam so stara
oblačila, ki gnijejo, odvrže-
na embalaža, razni nekoč
uporabni predmeti, ki na
mokrih tleh počasi razpada-
jo, razen kondomov. Injek-
cijskih igel resda nismo naš-
li, a že brez njih je zadrževa-
nje v teh prostorih nevarno
za okužbe. Pa ne le za okuž-
be. Streha je zaradi dveh po-
žarov - zadnji je bil okoli bo-
žiča lani - na nekaj mestih
tako poškodovana, da se lah-
ko vsak trenutek zruši. Po-
leg tega, da je objekt neva-
ren, je tudi zelo neugleden,
okolju nedopadljiv, grd v ne-
posredni bližini nove blokov-
ne stanovanjske soseske.
Lastnik ne bo
rušil
Nekdanji samski dom je
lastnina družbe Ceste - Ka-
nalizacija iz Celja. S pripa-
dajočim zemljiščem vred je
namenjen prodaji. Ne ve se
kdaj, zagotovo pa takrat, ko
bo za prodajo najugodnejši
čas in ko se bo pojavil naju-
godnejši kupec, smo izvede-
li. A zakaj objekta, ki hitro
propada, ne porušijo že zdaj,
smo še vprašali Dareta Po-
poviča, tehničnega vodjo v
podjetju Ceste - Kanalizaci-
ja. »Rušenje bi bil za nas sa-
mo strošek, zato naj ga po-
ruši kupec. Tudi zavarovanje
objekta je za nas strošek. Že
večkrat smo ga zavarovali ta-
ko, da smo zagradili vse do-
stope v notranjost, a so nez-
nanci te zapore na oknih in
vratih vsakič odstranili. Za
postavitev varovalne ograje
pa bi potrebovali ustrezno do-
voljenje. Mi res ne moremo
noč in dan hoditi okoli ob-
jekta in ga stražiti. Če stano-
valce v soseščini moti, da se
tam zadržujejo neznanci in
domnevno odvisniki, naj sa-
mi prijavijo tistega, ki vsto-
pa v objekt.« Vsekakor pre-
prosta in praktična razlaga,
ki nakazuje, da se še lep čas
ne bo nič zgodilo. Ko nam je
Dare Popovič dejal, da bodo
objekt prodah najboljšemu
ponudniku, nam je kot ovi-
ro do skorajšnje prodaje ome-
nil tudi težave z občinskim
zazidalnim načrtom, saj za
to območje menda še ni iz-
delan.
Načrt z brado
Poklicali smo Zavod za pla-
niranje in izgradnjo Celje, da
bi tamkajšnje strokovnjake
povprašali, kako je z zazidal-
nim načrtom oziroma kdaj
ga nameravajo izdelati. Ing.
arh. Miran Polutnik je od-
govoril, da zazidalni načrt
Dolgo polje 111 (severni del)
obstaja in je v veljavi že od
daljnega leta 1982. Po tem
načrtu je v tem delu mesta
oziroma krajevne skupnosti
predvidena zgolj stanovanj-
ska soseska, torej gradnja sta-
novanjskih blokov. Toliko v
vednost sprenevedanju v pod-
jetju Ceste - Kanalizacija Ce-
lje, ki jim propadajoča sra-
mota nikakor ne more biti v
čast in ugled. Zato naj jo čim-
prej porušijo. Stroje za ru-
šenje, bager in tovornjak za
odvoz materiala v podjetju
verjetno že imajo, če gradi-
jo ceste in kanalizacijo. Po-
trebujejo le še dobro voljo.
Čakati na tretji in morda odre-
šilni požar, ali pa celo kak-
šno tragično nesrečo, ne bi
bilo modro.
MARJELA AGREŽ
Foto: GREGOR KATIČ
Nasprotji, ki se ne privlačita.
St. 8-21. februar 2002
10
GOSPODARSTVO
Celjske zgodbe o uspehK
Štajerski forum o zdraviliščih in poslovnih priložnostih celjske regije - Čez dva tedna začetek gradnje multikinj
Na vprašanji, kakšne so
poslovne priložnosti celj-
ske regije in kakšna prihod-
nost jo čaka, je na prvem
Štajerskem forumu, ki ga
je začetku tedna pripravil
v Celju poslovni časnik Fi-
nance, poskušalo odgovo-
riti okrog petdeset podjetni-
kov, direktorjev in županov
s širšega celjskega območ-
ja. Konkretnejših odgovo-
rov sicer nismo dočakali, je
pa bilo vseeno prijetno sli-
šati nekatere že znane
zgodbe o uspehu.
Organizatorji so pozornost
najprej namenih zdraviUš-
čem, saj jih je največ v Slo-
veniji prav na območju celj-
ske regije. Žal sta v razpravi
sodelovala le direktorja
Term Olimia Zdravko Po-
čivalšek in Toplic Dobrna
Danijel Brcko, ki sta se sku-
paj s sekretarjem Skupnosti
slovenskih naravnih zdravi-
lišč Rudijem Rumbakom
strinjala, da večina zdravi-
lišč bliskovito napreduje.
Zaostajanje v razvoju bodo
poskušali nadoknaditi tudi
v Toplicah Dobrna, kjer si
želijo čimprej povrniti nek-
danji sloves. Rumbak je pre-
pričan, da razvoja zdravilišč
ne bodo zavrle niti morebit-
ne lastniške spremembe. Na
Dobrni jih sicer za sedaj še
ni pričakovati. Skoraj 100-
odstotni delež v podjetju je
razdeljen med Kmečko druž-
bo in celjskim podjetje Alea.
Drugače je v Atomskih To-
plicah, kjer je direktor že za
letos napovedal korenitejše
lastniške spremembe. Iz
zdravilišča se bodo namreč
umaknile Slovenske želez-
nice, ki so z 28 odstotki vseh
delnic največji posamični
lastnik. Zdravko Počivalšek
upa, da jih bo nadomestil
nekdo, ki bo podprl vse na-
črtovane vsebinske spre-
membe še naprej vzpodbu-
jal vpetost podjetja v oko-
lje. Vsak pretres v zdraviliš-
ču je lahko poguben za lo-
kalno skupnost, je prepričan
Počivalšek.
Atomske toplice so namreč
šolski primer, kako lahko vse-
stranska podpora kraja ugod-
no vpliva na razvoj nekega
podjetja (in obratno), kar pa,
kot je bil kritičen direktor En-
grotuša Aleksander Svetel-
šek, ne bi mogli trditi za celj-
ske mestne oblasti. Zameri
jim namreč, da v Celje spuš-
čajo vse trgovske verige, pri
tem pa pozabljajo na kupno
moč prebivalcev in podjet-
ja, ki imajo tukaj tudi svoj
sedež, mečejo v isti koš z os-
talimi, ki iz mesta samo od-
našajo.
V okviru razprave o po-
slovni prihodnosti regije je
namestnik predsednika
uprave Darsa Jože Zimšek
obljubil, da si bo takrat, ko
bo Slovenija zgradila dve
tretjini avtocestnega omrež-
ja, prizadeval, da se sedež
Darsa z vsaj polovico vseh
zaposlenih zares vrne v Ce-
lje.
Sicer pa so na forumu so-
delovanje podjetja Engrotuš
in Celjskih kinematografov
pri gradnji nakupovalnega
centra z multikinom pred-
stavili kot eno uspešnejših
podjetniških pobud. Po be-
sedah Aleksandra Svetelška
bodo z gradnjo pričeli čez
dva tedna, objekt, ki bo v
neposredni bližini imel še
bencinsko črpalko in avto-
pralnico, pa bodo odprli še
pred koncem leta. Računa-
jo, da si bo kinopredstave
ogledalo na leto 350.000
ljudi, ki bodo najbrž tudi
obiskovalci njihovega su-
permarketa. Engrotuš na-
merava zgraditi v Sloveniji
še nekaj takšnih multiplek-
sov, Svetelšek pa napovedu-
je nekaj novosti tudi v dru-
gih dejavnostih podjetja.
Sredi marca bo Engrotuš, ki
je lani dosegel kar 51
stotno rast, predstavil
korporativni slogan, ki
»povedal vse, kar Engn
želi biti v prihodnosti,!'
JANJA INTIH
Foto: TRIARl
Rudi Rumbak, Zdravko Počivalšek in Danijel Brcko menijo, da zdravilišča na Celjskem hitro napreduj;
Celjani najboljši
ciretličarji in krovci
Sejemski dvojček Flora in Domofin si je ogledalo 15.000 obiskovalcev
Na celjskem sejmišču sta
bila od 14. do 17. februarja
specializirana sejma Flora
in Domofin, ki ju priprav-
lja mešano podjetje Cespo.
Čeprav sta sejma privabila
letos manj razstavljavcev
kot lani, slabši od pričako-
vanega pa je bil tudi obisk,
so v skupini Celjski sejem
zadovoljni z odzivom na pr-
vi dve od petnajstih sejem-
skih prireditev, kolikor jih
nameravajo pripraviti letos.
Na 12.500 kvadratnih me-
trih razstavnih površin se je
letos v treh halah predstavi-
lo 233 razstavljavcev iz Slo-
venije, Avstrije, Italije, Nem-
čije, Belgije, Švedske in Ve-
like Britanije. Sejma je
spremljalo 40 različnih pri-
reditev, od katerih so pozor-
nost obiskovalcev najbolj pri-
tegnila tekmovanja bodočih
in že uveljavljenih cvetličar-
jev in vrtnarjev, prava paša
za oči pa je bil tudi poseben
poročni razstavni del, na ka-
terem je dvajset razstavljav-
cevpredstavljajo celovito po-
nudbo za poroke, od oblek
do floristike. Zadnji dan Flo-
re so izbrali najboljšega slo-
venskega cvetličarja. Tekmo-
valci so morali pripraviti po-
ročni pogrinjek, zmagal pa
je Robert Prevolnik iz Vrt-
narstva Celje. Na tekmova-
nju za vrtnarja leta je komi-
sija najvišjo oceno prisodila
pomladanskemu nasadu, ki
ga je pripravila Irena Cigul
z Dornave, obiskovalci pa so
za najboljšega mladega cvet-
ličarja izbrali Alena Saliho-
viča iz Vrtnarske šole Celje,
od koder je tudi najboljša bo-
doča vrtnarka Tina Brglez.
Na sejmu Domofin, kjer se
je med drugim srečalo okrog
400 slikopleskarjev, ki so ne-
zadovoljni zaradi nizkih cen
svojih storitev ter še neuve-
ljavljenim izobraževanjem
mojstrov in vajencev, je po-
tekalo tretje državno prvens-
tvo mladih krovcev in klepar-
jev. Zmagala je ekipa Sekcije
krovcev in kleparjev pri Ob-
močni obrtni zbornici Celje,
ki so jo sestavljali Boštjan
Štante in Marko Delčnjak ter
mentor Franci Belehar. Ce-
ljani se bodo kot predstavni-
ki Slovenije udeležili svetov-
nega prvenstva, ki bo od 6.
do 9. novembra v Dublinu na
Irskem.	INTIHAR
Najboljši poročni pogrinjek naredil Robert Prevolnik Iz Vrtnarstva Ce
Svet za strukturno poli-
tiko, v katerem so predstav-
niki vseh ministrstev, je pred
kratkim potrdil razvojni
program statistične Savinj-
ske regije. To pomeni, da
lahko regija že začne z iz-
vajanjem konkretnih pro-
jektov, za katere si letos od
države in evropskih skla-
dov obeta okrog 3 milijar-
de tolarjev pomoči.
Že v prihodnjih dneh bo
znano, kako je bila regija us-
pešna na državnem razpisu
za sofinanciranje cestne in-
frastrukture, na katerega je
prijavila 35 projektov s skup-
no predračunsko vrednostjo
5,9 milijarde tolarjev. Kot je
povedala programska mana-
gerka Dušanka Petek, ki je
v razvojni agenciji odgovor-
na za okolje in prostor, so v
okviru razvojnega programa
že začeli pripravljati regio-
nalni prostorski plan, načr-
tujejo pa tudi več projektov
na področju energetike.
V tem in prihodnjem letu
bo regija iz programa Phare
dobila 600 milijonov tolar-
jev za razvoj človeških virov.
Mag. Andrej Sotošek, ki je
poleg Janje Romih nova ka-
drovska moč Regionalne raz-
vojne agencije, je povedal,
da bodo najprej morali na-
rediti bazo podatkov o ka-
drovskem potencialu regije,
denar pa bodo porabili tudi
za projekte, s katerimi bo-
do med drugim podprli
zmanjševanje števila brezpo-
selnih in razvoj strokovne-
ga kadra, poskušali bodo tudi
zaustaviti beg možganov.
Celjska regija ima nižjo izo-
brazbeno strukturo od dr-
žavnega povprečja, kar za us-
pešno izvedbo razvojnega
programa, kjer so prav ka-
dri ključnega pomena, ni
ravno obetavno.
Kot je poudaril direktoi
gionalne razvojne agei
Boris Klančnik, bo za n
v naslednjem obdobju m
membneje, da poveže It
ne podjetniške centre terv
stavi enovito in učinkovito
vojno mrežo. Brez preg
nega sistema učinki od
ganj ne bodo tolikšni kot
čakujejo. Pri tem bo tel
na naloga agencije, ki
morala v prihodnje še bol
drovsko okrepiti (imel^
bi šest do sedem prograiA
managerjev), da koordi
razvojne projekte, ki jih'
činah že imajo, ter jih P
že s tistimi, ki jih priprl
jo v agenciji. Pri tem bo
pomembna tudi strokovo
delava, pravi Klančnik, s
javnih natečaji države in
skih skladov uspejo le tisti
jekti, ki so zares dobro
pravljeni.
JANJA INTlf
___J,
Marko Delčnjak, Franci Belehar in Boštjan Štante bodo zastopali Slovenijo na svetovnem prvenstvu
krovce in kleparjev.
Št. 8-21. februar 2002
GOSPODARSTVO
11
Klasje brez prvega
nadzornika
le dva meseca pred iztekom mandata odstopil predsednik nadzornega
sveta Dušan Drofenik
I nedavnem odstopu
jtavnika delavcev v
prnem svetu celjskega
ja je pred dnevi odsto-
fpredsednik nadzorne-
jveta Dušan Drofenik,
I član uprave Banke Ce-
Kot je poudaril, razlogi
odstop niso povezani z
jlco izgubo, ki bo, kot
jano, znašala okrog 200
jonov tolarjev.
Cjan Drofenik, ki je, mi-
rede, od maja lani tudi
dzornih svetih Pivovar-
Laško in zreškega Come-
e nameraval odstopiti že
ko je Igorja Hustiča za-
ijal Matjaž Pavčič, ven-
sije na prigovarjanje last-
pv premislil. »V minulih
iti letih sem potrpežljivo
ejel vse lastniške spre-
mbe in zamenjave v vrhu
letja ter tvorno sodeloval
sanaciji, zdaj imam vse-
dovolj,« pravi Drofenik,
ki je v nadzorni svet Klasja
prišel kot neodvisni predstav-
nik, nekaj časa pa je bil tudi
delničar, vendar z zelo skrom-
nim deležem. In zakaj je od-
stopil le dva meseca pred iz-
tekom mandata? Pravi, da je
s svojim dejanjem želel spod-
buditi lastnike podjetja, da
čimprej in neobremenjeno še
pred letno skupščino poišče-
jo novega predsednika nad-
zornega sveta, ki bo moral
še bolj pospešiti izvajanje sa-
nacijskih ukrepov. V Klasju
so namreč pred dobrim le-
tom sprejeli sanacijski pro-
gram, ki so ga lani sicer us-
pešno izvajali, vendar sta us-
pehe izničila visoka cena pše-
nice visoki trgovski rabati.
Poleg tega podjetje obreme-
njujeta tudi zastarela tehno-
logija in visoki stroški dela.
Drofenik je prepričan, da
njegov odstop ne bo povzro-
čil nobenega pretresa, saj v
nadzornem svetu sedijo tudi
lastniki Pekarne Jager in Go-
stinstva Ročnik iz Maribora
ter MT Centra iz Velenja, ki
imajo v Klasju največji last-
niški delež. Prepričan je, da
bodo vrzel v nadzornem svetu
zapolnili v zelo kratkem ča-
su, kar je v pogovoru za naš
časopis potrdil tudi Gregor
Jager. Dejal je namreč, da bo-
do o možnih kandidatih raz-
pravljali še ta teden. Tako kot
Drofenik je tudi Jager pou-
daril, da Drofenik ni odsto-
pil zaradi morebitnega spo-
ra ali kakšnega drugega nes-
porazuma: »To je bila njego-
va osebna odločitev, mi pa
lahko rečemo le to, da smo
veseli in počaščeni, ker je de-
lal z nami.«
Gregor Jager je prepričan,
da se bo Klasje kmalu izvilo
iz krize. Lanska izguba, ki je
po njegovem bolj posledica
starih grehov kot tekočega po-
slovanja, ni zaskrbljujoča.
Novi direktor dela dobro, kot
enega pomembnejših uspe-
hov v zadnjem času pa Jager
navaja združevanje pekarske
dejavnosti, ki je bila doslej
preveč razdrobljena.
JANJA INTIHAR
Član uprave Banke Celje Dušan Dro-
fenik ne bo več predsednik nadzor-
nega sveta Klasja.
Celjski
atarji na
Dunaju
itarna Celje je tudi la-
dovala dobro. Dokonč-
fevilke bodo sicer zna-
šle čez en mesec, ven-
fcodjetju ocenjujejo, da
^hodke v primerjavi z
m prej povečali za peti-
to~|e na blizu 1,7 mili-
tetolarjev, čistega dobič-
plbo okrog 60 milijonov
lev.
I besedah direktorja in
nika Bojana Albrehta je
zlatarno poleg Slovenije,
(povečujejo tržni delež,
^pomemben tudi trg biv-
lugoslavije. Po Zagrebu in
ajevu so lani ustanovili
Ito podjetje še v Beogra-
l v Makedoniji, Črni gori
na Kosovu pa bodo še ne-
ifasa poslovali le preko
ilstavnikov. Poleg nakita,
^jema 60 odstotkov proi-
teje, zlatarna uspešno
feja v tujini tudi dental-
fogram in program indu-
to izdelkov iz plemeni-
ifovin. Lani so delež pri-
^ov, ustvarjenih z izvo-
li povečali na 40 odstot-
'■letos pa nameravajo raz-
% med prodajo doma in
fei še bolj izenačiti,
konca minulega leta
podjetje in trgovino tudi
.f^unaju. Že pred časom
fe sodelovanje ponudili
^Američani, vendar je pro-
ameriški trg, ki je tu-
''^Prbila začetniško skrom-
'Po lanskem IL septem-
'^l^oraj povsem zamrla. Do-
udarec so doživeli le-
koje Slovenija v ZDA iz-
preferenčni status in
i^inske dajatve, ki so za
'dokaj visoke, uvedli tudi
•^delke iz naše države.
JANJA INTIHAR
V bankah
napovedujejo zastoje
Velike zamude pri prenosu računov z APP na banke -
Banka Celje za sedaj med najbolj uspešnimi
Do konca letošnjega ju-
nija morajo vse pravne ose-
be prenesti račune z agen-
cije za plačilni promet na
banke, vendar je to doslef
storila manj kot polovica.
Lahko se zgodi, da bodo
podjetja, ki zavlačujejo s
prenosom, ostala brez tran-
sakcijskih računov in ne-
kaj časa ne bodo mogla po-
slovati.
Po zadnjih podatkih je svoje
račune z Agencije za plačil-
ni promet preneslo 22.000
pravnih oseb, pribUžno
31.000 jih še čaka. Sem ni
vštetih 5.000 podjetij z za-
padlimi neporavnanimi ob-
veznostmi ter 3.000 oseb jav-
nega prava, to je vseh tistih,
ki še ne izpolnjujejo pogo-
jev za odpiranje računa pri
banki, na primer občinski od-
bori sindikatov in strank. Če
se bo dosedanja »hitrost« pre-
hodov z agencije za plačilni
promet na banke nadaljeva-
la, bo le dvema tretjinama
podjetij uspelo uloviti skrajni
rok. Za preostalih 15.000 bo
najbrž morala Banka Slove-
nije poiskati ustrezno rešitev.
»Za tako šibak odziv na re-
formo plačilnega prometa je
deloma krivo to, da še ved-
no ni zakonodaje, večinoma
pa v podjetjih odlašajo s pre-
nosom, ker zahteva veliko or-
ganizacijskega dela ter pri-
pravo ustrezne dokumenta-
cije,« meni direktor sektor-
ja za plačilni promet v Ban-
ki Celje Uroš Goričan. Dr-
žavni zbor naj bi na marčni
seji končno obravnaval in tu-
di sprejel zakon o plačilnem
prometu in potem naj bi, je
prepričan Goričan, zadeve
stekle veliko hitreje. V Ban-
ki Celje so z dosedanjo bero
zadovoljni, saj so do konca
minulega tedna odprli nekaj
več kot 1.700 transakcij skih
računov, kar je 7,2 odstotka
računov vseh pravnih oseb v
Sloveniji. Boljši od njih so
le v Novi Ljubljanski banki,
v Novi kreditni banki Mari-
bor in v SKB i)anki.
Tako kot v marsikateri dru-
gi banki tudi v celjski priča-
kujejo težave, če bo preveč
podjetij s prenosom svojih ra-
čunov zavlačevalo prav do
skrajnega roka. »Čeprav smo
zelo dobro pripravljeni, se
bojim, da zaradi prehude gne-
če fizično ne bomo zmogli
odpirati računov,« pravi Uroš
Goričan. Zamudniki bodo to-
rej morali računati tudi na
možnost, da po 1. juliju ne-
kaj dni ne bodo mogh poslo-
vati, ker ne bodo imeli tran-
sakcijskih računov. Da bi se
izognili neprijetnim situaci-
jam, pa tudi zaradi načrta,
da prevzamejo račune 3.500
do 4.000 pravnih oseb, so v
Banki Celje že pred časom
pričeli s posebno marketinš-
ko akcijo, s katero opozar-
jajo podjetja, da se rok za
prenos računov nepreklicno
bliža. Goričan ne vidi racio-
nalnih razlogov, da podjetja
zavlačujejo prenos računov,
saj so tarife v bankah ugod-
nejše, priključitev na elek-
tronsko poslovanje pa je
brezplačna.
Poleg računov banke po-
stopoma prevzemajo tudi po-
slovne prostore agencije za
plačilni promet in tudi ne-
katere delavce. Banka Celje
je doslej od celjske podruž-
nice že vzela v najem prosto-
re, v katerih sta bili njeni iz-
postavi v Laškem in Šentjur-
ju, zaposlila pa je dobro po-
lovico od 55 delavcev agen-
cije, kolikor se jih je zaveza-
la prevzeti. Uroš Goričan, ki
je bil do lanskega junija tudi
sam zaposlen v APP, in sicer
kot direktor celjske podruž-
nice, predvideva, da se bo v
naslednjih mesecih v sektor-
ju Banke Celje za plačilni
promet število zaposlenih s
sedanjih 23 povečalo na
okrog 50.
JANJA INTIHAR
Uroš Goričan vodi sektor Banke
Celje za plačilni promet od lanske-
ga junija. Pred tem je bil direktor
celjske podružnice APP.
FINANCE
Št. 8-21. februar 2002
12
nasi kraji in ljudje
Almina palača na
Svetini
Odprli nov planinski dom z Almino
sobo, v načrtu še Almina pot
v soboto je bila na Ra-
mancah na Svetini uradna
otvoritev novega planin-
skega doma, imenovanega
Planinski dom na Svetini
- Almin dom. Na mestu, kjer
je nekdaj stal Železarski
dom Železarne Štore, ga je
postavilo podjetje Hudour-
nik.
Lastnik podjetja Hudour-
nik Stanko Zakelšek je na
predlog župana Občine Što-
re Franca Jazbeca odkupil
nekdanji dom, ga podrl in
dal na starih temeljih posta-
viti novega. Vrednost nalož-
be je okoh 900 milijonov to-
larjev, v domu pa je 27 dvo-
posteljnih, štiri triposteljne
sobe ter 28 skupnih ležišč.
Zmogljivost kuhinje je za
250 ljudi, v restavraciji bo
na voljo višja raven kulina-
rične ponudbe, posebna so-
ba, posvečena pisateljici in
popotnici Almi Karlin, pa je
namenjena pohodnikom in
planincem.
»Ob letalski dejavnosti je
planinski dom drugo hčerin-
sko podjetje Hudournika. Ker
na obeh sedanjih področjih
dobro sodelujemo s podjet-
jem Unior Turizem iz Zreč,
smo se za sodelovanje dogo-
vorili tudi na področju turiz-
ma. Zmogljivosti doma so za
prihodnje pol leta do po-
lovice že zasedene večinoma
s tujimi gosti, v turistični po-
nudbi pa bo tudi prevoz z le-
tališča oziroma iz drugih kra-
jev po Sloveniji, po želji pa
je možen tudi prevoz s heli-
kopterjem,« je dejal Stanko
Zakelšek, ki je vodenje do-
ma prepustil Miranu Ojsterš-
ku. »Ta dom je za Štore, ki
so v zadnjem času izgubile
veliko delovnih mest, izjem-
na pridobitev,« je na novinar-
ski konferenci pred otvori-
tvijo dejal župan Občine Što-
re Franc Jazbec. »Vesel sem
bil, ko se je Stanko Zakelšek
odzval na predlog in kupil Že-
lezarski dom, ki bi ga druga-
če kupili tujci oziroma bi iz
njega skoraj zagotovo nare-
dili samski dom,« je dejal
Jazbec in dodal, da gre za naj-
bolj pomembno pridobitev
v zadnjih letih.
Kot je povedal Miran Oj-
steršek, nameravajo v prihod-
nosti v bližini doma urediti
igrišča za tenis, namizni te-
nis in badminton, izposojali
bodo športne rekvizite. V do-
mu je tudi sejna soba, name-
njena poslovnim srečanjem,
na parkirišču pa je prostora
za 200 vozil.
Ideja o imenu za nov pla-
ninski dom se je porodila To-
netu Zimšku, ki je k sode-
lovanju povabil slovenista
Marijana Pušavca in aka-
demskega kiparja Franca
Purga. Skupaj sta uredila
spominsko sobo, posvečeno
Almi Karlin, v kateri so re-
produkcije razglednic, ki sta
si jih izposodila v Pokrajin-
skem muzeju Celje in nekaj
njenih knjig, ki jih je v ta
namen posodila Osrednja
knjižnica Celje. Reproduk-
cije so domiselno opremlje-
ne z besedili iz potopisnih
del Alme Karlin, večinoma
gre za odlomke iz Popotnih
skic, soba pa je opremljena
tudi s kovčki iz obdobja, v
katerem je potovala ter z bro-
nastim kipom, ki ga je izde-
lal Franc Purg. »Ko sva
opremljala sobo, sva se za-
vedala, da v takšni sobi ne
more biti muzejska zbirka.
Namen razstave je pohodni-
kom in vsem, ki se bodo us-
tavili v domu, prebuditi za-
nimanje za življenje in delo
Alme Karlin,« je dejal Puša-
vec.
Na novinarski konferenci
je bilo slišati, da celjski pla-
ninci že razmišljajo o Almi-
ni poti, ki bi vodila mimo
opustošene in obnove potreb-
ne hiše v Pečovniku, kjer je
Alma Karlin preživela zadnja
leta svojega življenja, Stanko
Zakelšek, ki je lani dal denar
za ureditev groba na Svetini,
v katerem, sta pokopani Al-
ma Karlin in Thea Gamelin,
pa razmišlja o tem, da bi so-
financiral obnovo njune hi-
še. Sicer pa po Celju že nekaj
časa krožijo govorice, da se
podjetje Hudournik zanima
za nakup hiše, v kateri sta ži-
veli obe svetovljanki. Hiša je
bila lani razglašena za kulturni
spomenik, od sedanje lastni-
ce Helene Ojsteršek pa naj bi
jo za 4,7 milijona tolarjev ku-
pila Mestna občina Celje, kjer
pa tega še niso storili, saj naj
bi jim zmanjkalo denarja za
odkup.
ALMA M. SEDLAR
Fntn- TRTARTPg
Novinarska konferenca pred otvoritvijo Alminega doma na Svetini: Marijan Pušavec, Tone Zimšek, Franc Purg, Stanko Zakelšek, Drago
Medved, Franc Jazbec, Maks Brečko in Miran Ojsteršek.
Pester počitniški program
Prihodnji teden, ko se pričnejo zimske
šolske počitnice, bodo otroci v Celju do-
poldne imeli kaj početi, saj sta občinski
oddelek za družbene dejavnosti in Šport-
na zveza Celje pripravila obsežen program
športnih aktivnosti za šolarje.
Vsak dan od 10.00 do 11.30 bodo lahko
brezplačno drsali na drsališču v Mestnem
parku. Na kegljišču Golovec jim bo od 9. do
12. ure na voljo brezplačno kegljišče, v ba-
zenu Golovec bodo lahko vsak dan plavali.
razdeljeni v dve skupini. Za prvo bo bazen
na voljo od 9.00 do 10.30, za drugo pa od
11.30 do 13. ure. Tudi plavanje bo za počit-
nikarje brezplačno. Za tiste, ki imajo raje
igre z žogo, pa jim bo med 10. in 12. uro v
ponedeljek in sredo na voljo telovadnica na
Il.osnovni šoli, v torek in četrtek pa telovad-
nica na IV. osnovni šoli. Na osnovni šoli La-
va pa se bodo v torek in četrtek med 9. in 11.
uro poizkusili v športnem plezanju.
NGL
Računainištvd
za starše
devetieticarjev
v Osnovni šoli Frana Ko-
ša v Celju imajo letos prvič
prvi razred devetletne os-
novne šole. Otroci, ki so vpi-
sani vanj, so se z računal-
nikom prvič srečali že prvi
šolski dan, da bi lahko bili
tudi na tem področju bolj
povezani s starši, pa so se
na šoli odločili, da staršem
ponudijo možnost pridobi-
vanja znanj v računalniš-
ki delavnici.
Namen teh delavnic je
predvsem, da se starši uspo-
sobijo z osnovnimi znanji o
računalništvu, da lahko sku-
paj z njimi delajo in jim po-
magajo. Namen šole je tudi
pritegniti starše k šolskemu
delu in na ta način nekako
zbližati družino.
Računalnik je sestavni del
opreme učilnice za devet-
letkarje. Ravnatelj šole Mi-
lan Dobnik želi, da bi bili
sposobni opremljati učilni-
ce z računalniki tudi v viš-
jih razredih. Zaenkrat imajo
računalniško učilnico, kjer
je 12 računalnikov, v posa-
meznih učilnicah pa je ra-
čunalnik samo v prvem raz-
redu devetletke in osemlet-
ke.
Ideja o računalniški delav-
nici za starše se je ravnatelju
Milanu Dobniku porodila na
ekskurziji v Franciji, kjer so
videli podobno dejavnost. V
mestni četrti so staršem
otrok, ki se niso dosti uk
jali z računalnikom, po
dili možnost organizirani
čajev na šoli.	'
Trenutno obiskuje raj
nalniško delavnico de
staršev. Za začetek so
zadovoljni, čeprav si ra\
telj želi, da bi se teh de
nic udeležili predvsen
sti, ki dejansko nimaj(
možnosti doma ali v si
bi. Odzvali so se namre
glavnem takšni, ki že ne
znajo in na teh delavnlj
iščejo bolj dopolnilno j
braževanje. »Osnovni c
tem ni bil dosežen, zdi
se mi, da ni slabo začeti
kakršenkoli način. Up
da bodo računalniške de
niče počasi postale pra
in se bo krog širil,« p
Dobnik.
SIMONA BRGI
Foto: GREGOR KA
Računalniška delavnica za starše devetletkarjev na osnovni šoli Frana Roša.
St. 8.-21. februar 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
13
Dobrodelno
rotarijansko leto
(;eljski rotary klub je si-
v sredo, pripravil Ve-
^ mjuziklov z West Enda
jjjarodnem domu v Celju,
^evilni mladi glasbeniki so
^novno navdušili občins-
[Jp, del izkupička pa bo šel
l^m mladim Celjanom za
j^budo pri njihovem na-
jjljnjem izobraževanju,
pgl ga bodo namenili tudi
^daciji Lucijana Marije
llierjanca. Gre za skupno
jOO tisoč tolarjev.
Sicer pa predsednik Rotary
^uba Celje Marjan Feguš
pjavi, da je klubu v zadnjem
letu uspelo veliko narediti na
^dročju poglabljanja med-
karodnih stikov. V poletne
mladinske tabore na tuje so
poslati pet mladih, kar je ve-
lik uspeh, saj velja načelo,
da naj bi se taborov udeleže-
val le po en predstavnik vsa-
ke državp.
Lani pa so celjski rotari-
janci veliko pozornosti na-
menili zbiranju denarja za po-
moč bolnim, nemočnim,
mladim in družinam. Tako
so na novembrskem dobro-
delnem plesu zbrali milijon
tolarjev, še milijon in pol pa
so dodali z deli, ki so jih or-
ganizirali za ureditev bival-
ne skupnosti celjskega druš-
tva Sonček v Štorah. Pokro-
vitelj Sončka je namreč celj-
ski rotary klub.
Pred novim letom so celj-
ski bolnišnici podarili dve
blazini za preprečevanje pre-
ležanin bolnikom. Darilo je
vredno okoli milijon tolar-
jev. Društvu sožitje pa so da-
rovali 150 tisočakov.
Do zaključka rotarijanske-
ga leta, ki se obrne junija, ko
tudi vodstvo prevzame novi
predsednik, nameravajo celj-
ski rotarijci pripraviti še draž-
bo likovnih del, v sodelova-
nju z Društvom likovnih
umetnikov Šaleške doline. Ne-
kaj del za dražbo namerava-
jo pridobiti še sami. Ocenju-
jejo, da bodo na ta način zbrali
še vsaj milijon tolarjev.
NGL
Vrtnica
gasilcem^
metla
vojski
Celjsko turistično društvo
je tudi letos podelilo vrtni-
co za lepo urejeno okolje
in metlo za zanemarjeno.
Vrtnico so prejeli člani Pro-
stovoljnega gasilskega druš-
tva Trnovlje, metlo pa Mi-
nistrstvo za obrambo Repub-
like Slovenije za zanemar-
jene objekte ob Stari Deč-
kovi cesti in Mariborski ce-
sti. Predstavniki ministrs-
tva metle niso prevzeli.
Turistično društvo je po-
delilo tudi 56 priznanj za
lepo urejeno okolico v Ce-
lju. Največ priznanj so pre-
jeli lastniki stanovanjskih
hiš, manj stanovalci blokov.
NGL
S špranjsko svetilko se bolje vidi
Očesni oddelek celjske bolnišni-
te je bogatejši za nov aparat,
Ipranjsko svetilko. Nakup jim je
iniogočila donacija podjetja VOC
Celje v višini 2 milijonov tolarjev,
Špranjska svetilka je aparat, s ka-
lerim lahko pod različnimi poveča-
^mi gledajo sprednje dele očesa, z
počenimi pripomočki pa tudi nje-
Lo notranjost. Z njim lahko me-
še očesni pritisk, omogoča pa
liidi fotografiranje ali videosnema-
ije bolezenskih sprememb. Aparat
ieza očesni oddelek pomembna pri-
lobitev, saj letno pregledajo več kot
18 tisoč pacientov.
Novost, na katero so čakali celo
eto, so na oddelku že preizkusili.
iZelo smo zadovoljni. Aparat je iz-
»Inil vsa naša pričakovanja,« z ve-
fcljem pove predstojnik oddelka
Henko Zelič, dr. med. Špranjska
ktilka pa je še en pripomoček, ki
bga pridobili z donacijo: »Poleg
lOC-a so za špranjsko svetilko pris-
fevali tudi nekateri posamezniki,
ned njimi Jože Kuzma. Za vsak pris-
pevek smo hvaležni. Donatorji nam
jmogočajo, da znanje, ki ga ima-
fto dovolj, lahko bolje uporabimo,«
^še dodal.
'	MBP, Foto: TRIARTES
Prim. Franc Štolfa -
sedemdesetletnik
Zdi se, kot bi se leta neka-
terih sploh ne dotaknila. Mla-
dostna iskrivost, otroška nes-
prijenost, izžarevajoča do-
brohotnost, poleg tega pa tudi
fizična vitalnost očrtajo 70-
letnega zobozdravnika prim.
Franca Štolfo. Rojen v Seža-
ni (21.2.1932) v zavedni slo-
venski družini je kmalu ču-
til neusmiljenost vojne. Pre-
selili so se v Celje in kot go-
stilničarji posedovali lokal
Pri turški mački. Mladi Franc
ni imel preveč posluha za dru-
žinsko tradicijo in je po kon-
čani celjski gimnaziji v Beo-
gradu 1. 1961 postal doktor
stomatologije.
Vse Štolfovo življenjsko
delo je posvečeno Celju in
njegovim ljudem. Od prve
službe v tamkajšnjem
zdravstvem domu do skoraj
tridesetletnega vodenja zo-
bozdravstvene službe v Že-
lezniškem zdravstvenem do-
mu. Bil je ne le delaven, roč-
no spreten in priljubljen zo-
bozdravnik, ampak tudi
strokovno inovativen, zato
je bil 1985 in 1987 nagrajen
z inovatorjem Celja. Stro-
kovna vedoželjnost in odnos
do tradicije sta v njem vzbu-
dila zobozdravstveno zbira-
teljsko žilico. Dolga leta je
po bližnji in daljni okolici
zbiral in kupoval najrazlič-
nejše zobozdravstvene pred-
mete, jih obnavljal, dopol-
njeval in premnogokrat sa-
njaril, kako bi to zbirko pred-
stavil strokovni in širši slo-
venski javnosti. Leta 1993 se
mu je sen uresničil. Navdu-
šil je sodelavce Muzeja za no-
vejšo zgodovino v Celju, da
so v svojih prostorih posta-
vili edinstveno Slovensko zo-
bozdravstveno zbirko.
Čutil je tudi potrebo po
strokovnem združevanju zo-
bozdravnikov. Tako je s so-
delavci vpeljal tradicionalna
celjska srečanja, imenovana
Cedens. Potekajo v februar-
ju, ko goduje sv. Polona, za-
vetnica zobozdravnikov. Sre-
čanjem je kot urednik pridru-
žil tudi občasnik Radiks, ki
zanamcem beleži razgibano
celjsko zobozdravstveno živ-
ljenje.
Ker se primarij Štolfa za-
veda, da le zapisano ostane,
se je posvetil tudi prouče-
vanju in beleženju zgodovi-
ne zdravstvene kulture. Ob-
javil je množico najrazlič-
nejših prispevkov, predvsem
pa knjižna dela Zgodovina
zobozdravstva na Celjskem
po 1. 1945, Zdravstveno in
socialno varstvo na sloven-
skih železnicah. Ljudsko zo-
bozdravstvo na Slovenskem,
Zgodovina zobne vrtalke. Dr.
Anton Schwab - zdravnik in
skladatelj. Dr. Ivan Oražen
- dobrotnik slovenskega na-
roda. Jubilant se je v knjigi
Šale na naš rovaš izkazal tu-
di za šaljivca, poleg tega pa
je pronicljiv mislec, široko
razgledan in opredeljen do
stvarnosti, družbe, aktualne
problematike. Občasno se v
medijih oglaša z aktualnimi
razmišljanji in epigrami.
Strokovna srečanja redno
pospremi s poročili o njih,
kot predsednik pa tudi po-
vezuje Znanstveno društvo
za zgodovino zdravstvene
kulture Slovenije. Kot orga-
nizator in soorganizator pri-
pravlja različna srečanja ter
tesno sodeluje z Inštitutom
za zgodovino medicine ljub-
ljanske medicinske fakulte-
te. Zaveda se, da je zdravs-
tvena kultura nedeljiv delež
splošne kulture naroda, za-
to tudi sodeluje pri oživlja-
nju stanovske tradicije, od-
krivanju obeležij znameni-
tim osebnostim in ustano-
vam ...
Ko so mu bili deljeni ta-
lenti, so vrečo kar pozabili
zavezati. Tako sta mu blizu
tudi čopič in slikarski izraz
ter figuralika. Imel je sedem
samostojnih razstav in 20 sku-
pinskih. Literarni talent po
upokojitvi deli tudi s člani
Literarnega društva Celje in
Literarnega kluba upokojen-
cev Slovenije.
Tako plodovito življenje
ni ostalo nezapaženo. Med
pomembne rojake so ga vpi-
saH domačini z Grbom me-
sta Celje, prejel je Valvazor-
jevo priznanje, častno člans-
tvo Društva zobozdravstve-
nih delavcev Celje, prizna-
nje zdravstvenega centra Ce-
lje in Znanstvenega društva
za zgodovino zdravstvene
kulture Slovenije, nadalje
priznanje ob 40-letnici Že-
lezniškega zdravstvenega do-
ma Maribor, Schvvabovo
priznanje, pa še bi lahko na-
števali.
Življenjski šopek prim.
Štolfe krasijo številni prija-
telji, ki si jih je s svojo iz-
jemno delavnostjo, kolegial-
nostjo, plemenitostjo in pri-
slovično poštenostjo nabral
sam. In ponosni smo, da nam
je dano biti z njim, saj nas
nesebično bogati. Taki so le
veliki ljudje!
Dr. ZVONKA ZUPANIČ
SLAVEC
Št. 8 - 21. februar 2002
14
NASI KRAJI IN LJUDJE
Sosedom v pomoč
v strojnem krožku Savinjska dolina uvajajo medsosedsko delovno in
socialno pomoč
Kmečko Združenje za
medsosedsko pomoč - stroj-
ni krožek Savinjska doli-
na deluje osmo leto in po-
kriva Spodnjo Savinjsko do-
lino, Celje, Laško, Rimske
Toplice, Vojnik, Dobrno in
Šentjur.
V združenju je vključenih
256 kmetov, ki obdelujejo
približno 3.700 hektarjev po-
vršin. »Namen krožka je
predvsem izboljšati socialni
in ekonomski položaj kmeč-
kih gospodarstev, poskrbeti
za dodatno izobraževanje in
sodelovanje pri rabi kmetij-
ske tehnike,« pravi vodja
krožka Simon Gajšek, absol-
vent strojništva iz Latkove va-
si. Njegovo delo je koordi-
nacija med člani, ki nudijo
ali potrebujejo pomoč. Kot
najbolj izrazit primer med-
sosedske pomoči Simon na-
vaja nudenje kmetijske teh-
nike. »Včasih so trije ali štir-
je kmetje kupili stroj, s ka-
terim so obdelovali polja. Se-
daj je v navadi, da vsak na-
bavi svojo mehanizacijo,
vendar stroja na svoji kmeti-
ji ne more izrabiti. V krožku
poskrbimo, da kmet maksi-
malno izrabi ta stroj, saj oprav-
lja z njim usluge drugim,«
pravi Simon in dodaja, da je
postaja obdelovanje zemlje
vse bolj profesionalno v že-
lji, da bi bile površine čim
bolj kakovostno in čim ce-
neje obdelane.
Nekdo, ki potrebuje uslu-
go, preprosto pokliče Simo-
na - ta ve, kdo ima na razpo-
lago kmetijski stroj, ki ga
kmet, seveda proti plačilu,
potrebuje. Največkrat pride-
jo v poštev pripomočki za ba-
liranje, dela v gozdu, oranje...
»Pomoč se je že večkrat iz-
kazala kot hvalevredna. Si-
cer se je nekako pred tremi
leti ustavil vzpon strojnih
krožkov v Sloveniji - sedaj
bolj kot ne skrbimo za do-
bro sodelovanje, komunika-
cijo in da delo teče brez za-
pletov. Tako delovanje krož-
kov počasi postaja dokaj ute-
čena stvar,« pravi Simon, ki
na kmetiji v Latkovi vasi skr-
bi za 11 hektarjev hmelja, več
hektarjev travnikov in koru-
ze, v hlevu pa je pri Gajško-
vih 11 glav živine.
Kmet-
podjetnik
Zaradi želje po še bolj prist-
nem stiku med sosedi v delu
savinjskega strojnega krožka
letos uvajajo novost, in sicer
nudenje medsosedske delov-
ne in socialne pomoči. Zaen-
krat ta obliko pomoči velja
za kmetije, ki sodijo na celj-
sko območje, saj akcijo iz-
vajajo v sodelovanju s celj-
sko kmetijsko svetovalno
službo. V krožku so že prej
imeli vzpostavljene različne
oblike pomoči za člane - od
zavarovanja, pomoč pri ne-
srečah, za oškodovane v po-
žaru so zbirah denar. Te ob-
like bodo ohranili tudi v pri-
hodnje.
Medsosedska delovna in so-
cialna pomoč pride v poštev
v primeru bolezni ali nesreč,
vendar ta obUka velja samo
za najbolj nujna in neodlož-
ljiva dela na kmetiji. »Če gos-
podar ali gonilna sila na kme-
tiji zboli, bomo poskrbeli, da
bo namesto njega nekdo drug
opravil najbolj nujna in neod-
ložljiva dela. V ta namen bo-
mo izobrazili tri delavce, ki
bodo svoje delo opravili do-
volj kakovostno, saj bo tre-
ba pomoč na nek način sofi-
nancirati. S tovrstno pomočjo
namreč nastaja določen stro-
šek, ki ga bo treba poravna-
ti. Del denarja, dogovarjali
smo se za polovico, bodo pris-
pevale tudi občine za člane,
ki prihajajo z območja po-
samezne občine,« je projekt
v praksi predstavil Simon
Gajšek. Socialno delovna po-
moč bo zelo strogo nadzo-
rovana, da ne bi prihajalo do
izkoriščanj. »V okviru krož-
ka bo delovala komisija, ki
bo odločala, ali član oziro-
ma tisti, mi bo zaprosil za
pomoč, to pomoč v resnici
potrebuje. Če se bo izkaza-
lo, da ni šlo za nujo, bo upo-
rabnik plačal polno ceno. Pri
posameznikih bo odločala tu-
di občina, saj bo treba izpol-
niti pristopne obrazce,« raz-
laga Simon, ki ocenjuje, da
je v primeru bolezni ali ne-
sreč najbolj nujno in neod-
ložljivo delo na kmetiji mol-
ža. Nič posebnega, bo mo-
goče rekel nepoznavalec, ki
ne ve, da je v današnjem ča-
su zaradi izjemno strogih
predpisov in različne tehni-
ke molža postala že skoraj
prava mala umetnost. Tudi
zato bo treba poskrbeti za do-
datno izobraževanje članov
oziroma tistih, ki bodo po-
magali. »Zamisel je med člani
izjemno dobro sprejeta. Ko
bo zaživela v praksi, jo bo-
mo tudi podrobno ocenili in
analizirali,« pravi Simon.
S tem načrtov savinjskega
strojnega krožka ni konec, saj
bi radi svoje delo še razširili
in svojim članom omogočili
kar največ ugodnosti. Idej je
veliko, saj kmetje na mno-
gih področjih potrebujejo po-
moč, zato bodo poskušaU de-
lo Strojnega krožka Savinj-
ska dolina čim bolj obogati-
ti. Ali kakor so zapisali v Ora-
ču, glasilu Združenja za med-
sosedsko pomoč - strojni
krožek Savinjska dolina:
»Kmet prihodnosti bo kmet
- podjetnik. Da bo lahko šel
v korak s časom, bo moral
biti izobražen, osveščen in
kreativen.«
URŠKA SELIŠNIK
Simon Gajšek
Na Vranskem v
CRPOV
V občini Vransko so aprila lani pričeli z uvajaj^^
razvojnim projektom Celostnega razvoja podeželja,
obnove vasi (CRPOV).	'
S projektom so kandidirali na razpisu ministrstva za W
tijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer so jim za izvedbo o,]
brili polovico potrebnih sredstev. Vrednost celotnega p,
jekta je nekaj več kot 3 milijone tolarjev. V območju p,
jekta CRPOV so zajeta naslednja naselja: Čreta, Jeronji
Tešova, Briše, Stopnik, Prapreče, Selo in Vologa. Za iz,
jalca je bilo izbrano podjetje OIKOS iz Ljubljane. Občiiu
svet je že izbral 11 izvedbenih projektov skupnega ponif
predvsem na področju oskrbe z vodo, urejanja kulturnih
naravnih znamenitosti, turizma, cest plazov in hudourj
kov ter ogrevanje Vranskega na biomaso. Izvedbeni proje
ti so pripravljeni v takšni obliki, da bo lahko občina Vrj
sko kandidirala na različnih razpisih, ki jih bodo objavljj
ministrstva v prihodnjih letih.	T. TAVČ/
Najbogatejši
Brasiovčani
Po podatkih Upravne eno-
te Žalec, ki je pripravila ne-
kaj statističnih podatkov in
kazalcev, je na področju UE
nekaj več kot 41 tisoč pre-
bivalcev, ki po zaslužku pre-
cej zaostajajo za Sloveni-
jo.
UE Žalec zajema občine
Braslovče, Polzela, Prebold,
Tabor, Vransko in Žalec ter
KS Vinska gora. Na tem ob-
močju je 30. junija lani ži-
velo skoraj tisoč moških več
kot žensk. Iz podatkov o pov-
prečnih mesečnih bruto in ne-
to plačah v lanskem novei
bru je razvidno, da je v SI
veniji neto plača znašala n
kaj več kot 146 tisoč tol;
jev. "V Spodnji Savinjski i
lini so največ zaslužili v I
slovčah, in sicer 134 tisoč
larjev, v občini Prebold paa
mo 91 tisoč tolarjev. Preb«
čanom se približujejo ti
Polzelani, ki so v povprei
zaslužili dobrih deset tii
tolarjev več, v ostalih treh o
činah pa v povprečju za
žijo po 126 tisoč tolarjev
Za združevanje zadru
Prejšnji teden se je sestal
odbor žalske izpostave Kme-
tijsko gozdarske zbornice Slo-
venije.
Kot je povedal predsednik iz-
postave Marjan Golavšek, je
odbor sprejel več pomembnih
sklepov. Ponovno so opozorili
vodstvo zbornice, naj posreduje
pri ministrstvoi za finance, da
bodo zaradi večletnih zapored-
nih elementarnih nesreč (po-
zeba, toča, suša, poplave) kmet-
je na območju Spodnje Savinj-
ske doline upravičeni do davč-
nih olajšav ter do znižanja!
jemnin za skladova zemlji!
Ker je cena zakola previsd
zahtevajo, da se po pregledul
kulacije storitve cena ustrea
popravi, saj bo v nasprotne
spet začelo naraščati številol
nih zakolov. Odbor žalske
postave ugotavlja, da glede i
razmere obstaja dolgoročnap
treba po združevanju krnel
skih zadrug, oziroma je tak
rak nujen predvsem iz ekond
skega vidika in je v interesu!
družnikov.	T,
NA KRATKO
Prebujanje
Arnovskega gozda
Za področje Arnovskega gozda začenjajo
v žalski občini s spremembami zazidal-
nega načrta za celoten kompleks.
Nosilca projekta obrtna cona Arnovski
gozd sta Sava in velenjski Vegrad kot lastni-
ka zemljišč, v postopku sodelujejo Era, Hme-
zad Trgovina ter dve podjetji iz Laškega in
Drešinje vasi, v Občini Žalec pa bodo poskr-
beli za koordinacijo del in komunalno ure-
janje zemljišč. V njihovi lasti bo tudi 230
parkirišč za tovornjake, ki jih bodo zgradili
v zahodnem delu cone Arnovski gozd. Spre-
membe zazidalnega načrta morajo potrditi
tudi svetniki v žalskem občinskem svetu.
Za varnost učencev
V želji po večji varnosti na cestah bo
občina Žalec letos sofinancirala izobra-
ževanje učencev v cestno prometnih pred-
pisih za H kategorijo, to je kolesa z mo-
torjem.
Izobraževanje velja za učence sedmih in
osmih razredov, občina pa bo za vsakega učen-
ca prispevala po tri tisoč tolarjev. Program
naj bi organizirali ravnatelji šol v sodelova-
nju z avto šolo, v občinskem svetu za pre-
ventivo in vzgojo v cestnem prometu pa pred-
lagajo, da bi izpitna komisija delovala v Žalcu.
US
Seminar o hmeljarstvu
V Portorožu je žalski Inštitut za hme-
ljarstvo in pivovarstvo minuli teden pri-
pravil dvodnevni seminar o hmeljarstvu.
Junija bodo ob 50-letnici obstoja inštituta
pripravili mednarodni simpozij o hmeljars-
tvu, vendar so se zaradi aktualnih organiza-
cijskih in tehnoloških problemov, odločili,
da strokovno srečanje organizirajo tudi le-
tos. Na seminarju, kjer je bilo nekaj več kot
sto udeležencev, so obravnavali tehnologijo
pridelave hmelja, organiziranost hmeljarjev
in pridelavo hmelja ter varstvo hmeljnih na-
sadov.
T. T.
Gasilske akcije
Gasilci iz občine Braslovče, Polzela, Ta-
bor, Vransko in Žalec so preko svojih dru-
štev združeni v Gasilski zvezi Žalec.
Lani so gasilci posredovali 112 krat, od
tega 87-krat pri gašenju požarov, 21-krat pri
nezgodah v cestnem prometu in 4-krat pri
nevarnostih zaradi nevarnih snovi. V inter-
vencijah je sodelovalo 1.360 gasilcev, ki so
opravili 2.661 prostovoljnih ur, nastalo škodo
pa ocenjujejo na 136 milijonov tolarjev.
T. T.
Slovo od pusta
Veseli pustni čas, v katerem se je v Spodnji Savinjski dolini zgodilo kar nekaj pi"'
nih karnevalov, se je prevesil v postni čas.
Da bi bil prehod iz enega v drugega kar najbolj učinkovit, so pusta na pepelnično sredo pokop
tudi v Vrbju pri Žalcu, kjer je s tem prenehala delovati tudi Vrbenska republika. Seveda so se
tem zbrali številni žalujoči, ki so slovo pusta dolgo objokovali.	T. TAVČ/
Pokop pusta v Vrbju.
St. 8.-21. februar 2002
nasi kraji in ljudje
15
Priznanje
poizeisici šoli
(jgnovna šola Polzela je
teden prejela prizna-
^ plaža Kumerdeja, ki ga
l^eljuje Zavod RS za šols-
iO.
priznanje so dobili za od-
j,o partnerstvo ter dosež-
ina področju osnovnega
jstva ob uvajanju in sprem-
ipju novih programov de-
^letke ter prenašanje zna-
3 in izkušenj na druge šo-
polzelsko šolo odlikuje us-
jrjalna delovna atmosfera,
isluh za povezovanje z oko-
,[n ter odprtost vodstva in
[okovnih delavcev za sodob-
. izzive, ki jih ponuja pe-
igoška stroka. Filozofija vo-
5ija šole temelji že vrsto let
iTQM (total quality mana-
inient) metodologiji, prev-
zeti po sistemu angleških šol.
V svoji viziji imajo kot izho-
dišče zapisano trditev, da ka-
kovostno delo ne nastane po
naključju, temveč je posle-
dica dobrega vodenja, zavze-
tosti prav vseh delavcev na
šoli, seveda vključno z učen-
ci, starši in okoljem.
Osnovna šola Polzela je tu-
di osrednja šola računalniš-
kega opismenjevanja za po-
dročje knjižnične vzgoje. Z
zavodom za šolstvo so v ok-
viru dejavnosti knjižnice so-
delovali pri pripravi večih di-
daktičnih gradiv in publika-
cij, spletnih strani za šolsko
knjižnico, v projektu Knjiž-
ko na spletu in pripravi splet-
nih strani za knjižnično de-
javnost ter izvajali več izo-
braževanj za učitelje. Zveza
bibliotekarskih društev Slo-
venije je oktobra 2001 pode-
lila knjižničarki OŠ Polzela
najvišje državno odlikovanje
- Čopovo diplomo za prispe-
vek k razvoju slovenskega
knjižničarstva. Osnovna šo-
la Polzela je tudi EKO šola,
odlikuje pa se tudi po vzor-
no vodenih interesnih dejav-
nostih, med katerimi izsto-
pajo plesna, turistična in no-
vinarska z glasilom. Je ena
izmed 42 šol v Sloveniji, ki
so začele uvajati 9-letno šo-
lanje v šolskem letu 1999/
2000, in sicer v 1. in 7. razre-
du. Ob združitvi šole in vrt-
ca so začeli tudi s kurikular-
no prenovo v vrtcu.
S.B.
Jubilej učiteljice Marije
Pred kratkim je 90. rojst-
idan praznovala Marija
Jrželj, dolgoletna učitelji-
I v Osnovni šoli Polzela.
Ob jubileju so jo obiskali
ivnateljica OŠ Polzela mag.
tonka Marovt, njena po-
očnica Olga Hočevar in po-
Supan občine Polzela Stan-
»Novak, ki so slavij enki po-
'^li, da je niso pozabili.
^ razred je tisti, ki se ga
■ii spominjajo še v poznih
letih, saj pomeni prvi stik s
šolsko učenostjo - učiteljica
prvega razreda pa je tista, ki
se zapiše v srce. Tako je z Ma-
rijo Gerželj, ki je na Polzelo
prišla v povojnem času in sku-
paj z možem Milanom, dol-
goletnim ravnateljem, v šoli
poučevala vse do upokojitve
leta 1971. Ves čas je bila ak-
tivna v kulturnem življenju
kraja, med drugim je več kot
tri desetletja vodila krajev-
no knjižnico. Drobna, než-
na, skrbna in prijazna bo os-
tala v lepem spominu števil-
nih generacij.
T TAVČAR
Z obiska pri slavijenki.
Idbčinskih svetov
Darilo za novorojenčke
f^OLZELA - Svetniki so potrdili predlog, po katerem bo-
' Vsakemu novorojenčku v občini prispevaU po 20 tisoč
^ev. S tem so se Polzelani priključili večini spodnjesa-
^jskih občin, kjer že izplačujejo enkratno denarno po-
družini ob rojstvu otroka. V občini Polzela predvide-
lo, da bodo letos izplačali tovrstno pomoč 40 družinam.
Dražji vrtec in pogrebne
storitve
Polzela - Svetniki so potrdili nove cene vrtca in po-
'^bnih storitev. Vrtec se bo letos podražil dvakrat, in sicer
^ marcem 5, s 1. avgustom pa še za 6 odstotkov. Za dnevni
%am je nova cena prvega starostnega razreda 64.879
Sev; drugega starostnega razreda pa 56.133 tolarjev. Pold-
^^ni program v prvi starostni skupini stane 52.287, v drugi
't^ekaj več kot 50 tisoč tolarjev. Pogrebne storitve so se
dražile v povprečju za 8 odstotkov.
Gasilci vzgled ostalim društvom
v sejni sobi občine Tabor so podpisali pogodbo o opravljanju lokalne gasilske javne
službe za letošnje leto.
Po besedah županje Vide Slakan so bili z delom vseh treh prostovoljnih gasilskih društev
v občini zadovoljni. Bili so za vzgled marsikateremu drugemu društvu. V imenu občine je
pogodbo podpisala županja Slakanova, za Gasilsko zvezo Žalec podpredsednik Dušan
Pungartnik in za vsa tri društva njihovi predsedniki. V letošnjem proračunu so za delo
taborskih gasilcev namenili nekaj več kot 4 milijone tolarjev.	T. T.
S podpisa pogodbe.
Za biomaso in sončno hišo
Vranski svetniki so si pred zadnjo sejo na kmetiji Ivana Pikla v Brodeh ogledali
sistem za ogrevanje z bio maso.
Sodobno kurilno napravo za kurjenje lesnih sekancev, oblancev in žagovine je županu
Francu Sušniku in svetnikom predstavil izdelovalec Justin Sedeljšak. Potem, ko so si svet-
niki ogledali novo knjižnico na Vranskem, so se strinjali, da občina pristopi k projektu
varna hiša - sončna hiša ter sprejeli občinske planske akte. V nadaljevanju seje so v prvi
obravnavi sprejeli proračun v višini 310 milijonov tolarjev.	T. T.
Vranski svetniki med ogledom sistema za ogrevanje z biomaso, ki ga bodo tudi sofinancirali.
Zimsko izobraževanje
Kmetje in kmetice Spodnje Savinjske doline imajo tudi letos v zimskem času priložnost za dodatno izobraževanje.
Pred kratkim je bilo v zidanici soseske Dobrič predavanje o zdravilnih zeliščih v vsakdanji rabi. Predavanje je bilo
dobro obiskano, saj vemo, da so si ljudje že od davnine poskušali lajšati različne bolezni in tegobe z uživanjem zdravilnih
rastlin, v času, ko so zdravila postala domena kemije, je znanje o zdravilnih rastlinah potonilo v pozabo, sedaj pa so te
vrednote vse bolj cenjene. O zdravilnih rastlinah in svojih izkušnjah z njimi je predavala Fanika Burjan. T. TAVČAR
Udeleženci predavanja o zdravilnih zeliščih.
Št. 8 - 21. februar 2002
16
NASI KRAJI IN LJUDJE	16
V pernatem kraljestvu
Mrazov živalski vrt v malem je vse bolj vabljiv za turiste v Obsotelju
Mrazove iz Podčetrtka
poznajo domači in tuji obi-
skovalci tega zdraviliške-
ga kraja, ki si z veseljem
ogledajo njihov mini žival-
ski vrt. Ta je veselje in po-
nos Antona Mraza, ki živi
za svoje hišne ljubljenčke.
Po sedmih letih se je njego-
va zbirka okrasnih živali
kar nekajkrat povečala in
se obogatila.
Nekoč so nameravah od-
preti turistično kmetijo, ven-
dar jim zdravje tega ni do-
puščalo, pojasni Anton, ki je
vse svoje življenje preživel na
kmetiji. Pred sedmimi leti se
je podal v rejo nojev, ki so
bili takrat pri nas še nekaj no-
vega. Z nojerejo so se ukvar-
jali le redki posamezniki, za-
to je bila tudi cena teh dvo-
prstih ptičev vrtoglavo viso-
ka. Anton je kupil štiri mla-
diče, za vsakega pa je odštel
okoli 1.200 nemških mark.
Danes bi zanje plačal kar šest-
krat manj.
Kljub temu, da so mu kma-
lu od štirih poginili kar tri-
je, ga to ni odvrnilo od na-
mena, ki si ga je zadal. Tonč-
kovi noji so postali zanimi-
vost, nad katero so bili zlasti
navdušeni otroci. Tako se je
zgodba o živalskem vrtu v ma-
lem tudi začela. Zbirka se je
z leti dopolnjevala, vzpored-
no s tem pa tudi skrb za per-
nate prijatelje. Koliko je da-
nes vseh živali, Anton ne ve
natančno.
Bistre in
nevarne
Prostorne kletke za stano-
vanjsko hišo so dom račkam
mandarinkam, zlatordečim,
kraljevim, zlatorumenim,
diamantnim, francoskim in
navadnim fazanom, japon-
skim in južnoafriškim ku-
ram, mogočnim pavom, go-
lobom pavčkom, golšarjem,
kingom, nimficam, skobčev-
kam, kanarčkom in snežno
belemu nemškemu orjaku, ki
je za razliko od navadnega
zajca precej večji in obilnej-
ši.
Strah vzbujajoče vietnam-
ske svinje in miniaturne ko-
žice takoj ob vstopu skozi
vratca v drncu prihrumijo do
obiskovalca in čakajo na kak-
šen priboljšek. Še posebej
vztrajne so, ko zagledajo tor-
bico ali nahrbtnik, v kakr-
šnem otroci običajno prine-
sejo slane palčke. Te so za-
nje očitno še posebej slast-
ne.
V ograjenem prostoru,
nasproti ptičjih kletk, se spre-
hajata radovedna noja, ki z
dvignjeno glavo spremljata
vsak korak obiskovalcev. Re-
ja nojev je, pove Anton, do-
kaj zahtevna, poleg tega pa
moraš o tem tudi nekaj ve-
deti. »Potrebna je tudi pre-
vidnost,« doda gospodar. »-
Noj te lahko celo ubije. So
precej bistre živali, a ko sam-
ci odrastejo, so v glavnem vsi
agresivni. Posebej nevarni so,
ko se začne parjenje. Samec
varuje prostor za svojo prin-
cesko, zato nikogar ne spu-
sti blizu. Sam sem to nekaj-
krat poskusil in okusil, ka-
ko trde kremplje ima. Če bi
ga skušal odgnati, bi povsem
ponorel.«
Anton je imel pred časom
tudi precej cenjene modrou-
he fazane, vendar so mu žal
poginili. Sedaj razmišlja, da
bi kupil še kakšen parček. »Da
prideš do vseh teh sort, ni rav-
no enostavno,« odgovori, ko
ga povprašam o tem. »Iščeš
po vsej Sloveniji, oglasijo se
tudi ljudje sami. Eden ima to
sorto, drugi drugo in tako jih
med saboj menjavamo, nekaj
pa tudi kupujemo.«
Je skrb in je
ljubezen
»Največ težav s pticami je
poleti, saj jih takrat zaradi
vročine dosti pogine, med-
tem ko zimo dokaj dobro
prenašajo,« pripoveduje An-
ton, ki sedaj že dobro ve, ka-
tere sorte lahko pusti skupaj
v kletki. »Če jih ne ločiš, se
lahko med sabo pobijejo, zla-
sti fazani,« pravi. Pred leti.
ko mu je poginil samček mo-
drouhega fazana, je k samič-
ki pripeljal srebrnega faza-
na, vendar sta se namesto par-
jenja raje tepla. »Ta samček
je izredno bojevit, kar ni rav-
no običajno,« pove Anton, »in
če vstopite v njegovo kletko
v kratkih hlačah, vas bo o-
kljuval do kosti. Imam še en
parček srebrnih fazanov, pa
sta povsem miroljubna,« je
v eni sapi pripovedoval ptič-
jeljubec, ki je že dobro oku-
sil ostre kremplje in trd kljun
malega srboriteža.
Ne glede na to ostajajo vse
živali Antonovi ljubljenčki.
»Saj jih moraš imeti rad,« pravi
razneženo. »Posebnega za-
služka obiski ne prinašajo in
če bi k nam ne zahajali tudi
hrvaški gostje, bi vse to že
zdavnaj opustili. Tudi hrana
nekaj stane. Noji, denimo, po-
jedo dnevno od štiri do pet
kilogramov hrane. Pozimi jih
krmimo s koruzo, poleti pa s
travo, da se preveč ne poredi-
jo. Tako jih lahko namreč ce-
lo zadene kap,« pojasni An-
ton, ki ima v Olimju še večjo
kmetijo, za katero pa pretež-
no skrbi njegov sin. Za trdo
delo na zemlji sta pač potreb-
na moč in zdravje, ki pa Mra-
zovima ni več ravno naklo-
njeno. Tako Antonu ostaja
le še njegovi živalski prija
Iji, ki mu vselej vračajo Ij
bežen in zvestobo.
BOJANA JANČ
Anton Mraz ima doma pravo pernato kraljestvo.
Vietnamske svinje so radovedne in v nasprotju z videzom povsem prijazne.
Tržnica v Kozjem
Na območju občine Koz-
je je čedalje več posamez-
nikov, ki se ukvarjajo s pri-
delavo in predelavo živil-
skih in neživilskih izdel-
kov. Vse večji sta tudi po-
treba in želja po prodaji teh
izdelkov na domačem ob-
močju. Zaradi tega je odbor
za gospodarstvo občine Koz-
je pripravil odlok o tržnem
redu za delovanje tržnice,
ki bi bila odprta vsako so-
boto.
Odbor za gospodarstvo bo
nabavil pet stojnic, ki jih bo-
do uporabljali na javni trž-
nici. Delovala bo vse leto, lo-
kacija pa se bo po potrebi
spreminjala. V času vse po-
gostejših krajevnih turistič-
nih in sejemskih prireditev
bi tržnico pripravili tam, kjer
bo prireditev. Tržnica bo od-
prta ob sobotah od 8. do 13.
ure, kmetje pa naj bi proda-
jali živila in neživilske izdel-
ke (zdravilna zelišča, seme-
na, sadike vrtnin, sadja in
okrasnih rastlin itd.). Po od-
loku, ki naj bi ga sprejeli na
marčevski seji občinskega
sveta (v prvem branju šo od-
lok dopolnili), naj bi imeli
pravico do prodaje na javni
tržnici Kozje fizične osebe in
podjetja, ki izpolnjujejo za-
konske pogoje za kmetijsko
pridelavo in imajo stalno bi-
vališče in kmetijska zemljišča
v lasti ali najemu v občini
Kozje.
TV
»Odmaknjena
bližina« v Ljubljani
v Kozjanskem parku zaključujejo priprave za temeljito pred-
stavitev parka v TIC Mestnega muzeja v Ljubljani od 3. marca
do 13. aprila. Predstavitev z naslovom »Odmaknjena bližina
- naravna in kulturna dediščina« bo v dveh delih: statičnem s
predstavitvijo parka in njegovih zanimivosti ter projektov in
sedmimi okroglimi mizami o različnih parkovnih temah.
Ob tem bodo predstaviU novo celostno podobo Kozjanskega
parka, blagovno znamko Sožitje in katalog.
Posebno zanimivost načrtujejo na ljubljanski tržnici, kjer
bodo na posebni stojnici v času gostovanja v Ljubljani pred-
stavljali in prodajali izdelke in pridelke z eko kmetij s Koz-
janskega in obrtnih delavnic.	TV
Delavnice za oživljanje travnikov
V	Kozjanskem parku so začeli s pogo-
vori o začetku oživljanja suhih travnikov
na Veterniku in okolici v projektu LIFE,
ki ima tudi mednarodno podporo. V pro-
jekt se je vključilo okoli 40 kmetov s povr-
šino okoli 150 hektarov travnikov, ki jim
želijo vrniti življenje.
V	prvih dveh delavnicah bodo govorili o
nakupu ustrezne mehanizacije za oživljanje
travnikov ter kako se lotiti čiščenja površin.
V programu je tudi razstava v Slovensko -
bavarski hiši. Predstavili bodo sedem vrst
orhidej, ki rastejo na opuščenih travnikih
pod Bohorjem. Vključili bodo tudi zeliščar-
je. Oživljanje travnikov je ob čiščenju sad-
nega drevja, kar poteka že tri leta, prispevek
k ohranjanju naravnih danosti v Kozjanskem
parku in na območjih, ki jih bodo vanj vklju-
čili prihodnje leto. Zelene dneve bodo za-
ključili 22. aprila ob dnevu zemlje. Načrtu-
jejo tudi razpis za učence osnovnih šol na
območju parka.	TV
IZ OBČINSKIH SVETOV
Sprejet proračun
ROGATEC - Rogaški svetniki so na zadnji seji po dni
obravnavi sprejeli Odlok o proračunu za letošnje leto. Le
predvideva 416,6 milijonov tolarjev prihodkov in ravno 1
liko odhodkov, od tega pa bodo največ namenili za nalii
be. (BoJ)
Dražji vrtec
ROGATEC - Kljub zavrnitvi predloga za povišanje eii
nomskih cen vrtca v Rogatcu na decembrski seji so tamka
nji svetniki minuli teden ponovno razpravljali o podraži
in sprejeli sklep o 17,2-odstotnem povišanju cen prog
mov. Cena vrtčevske oskrbe je od februarja dalje tako 58.5
tolarjev. (BoJ)
Povišanje cen dimnikarskih
storitev
KOZJE - Po skoraj letu dni pogovorov je Občinski sv
Kozje končno povišal cene dimnikarskih storitev v povprei
za skoraj 7 odstotkov. Cenik je pripravil koncesionar, Di
nikarstvo Jelančič s.p. iz Sevnice. Največ, za 50 odstotki
se je povišalo mehansko čiščenje kurilnih in dimovodc
naprav, kjer se kuri na trdo gorivo. Svetniki so se tudi st
njali, da ima to podjetje še naprej koncesijo za pregledov
nje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih v
dov in zračnikov. (TV)
^ODRI TELEFON
Površno
Turistično
društvo
Posebna komisija je na
pustni torek ocenjevala kak-
šno pustno podobo so si na-
deli celjski trgovski in go-
stinski lokali. Iz gostilne
Studio 3, kjer so se na pust-
ni torek pripravili s poseb-
no gostinsko ponudbo, ma-
skirano je bilo tudi osebje,
so sporočili, da jih komisi-
ja ni obiskala. Četudi so jih
povabili k sodelovanju.
Mihelca Verdev iz celjske-
ga Turističnega društva po-
jasnjuje, da je prišlo do ne-
ljubega zapleta, za katerega
krivdo nase v celoti prevze-
ma komisija. Na nori pustni
torek jim je Studio 3, žal, ušel
iz seznama. Napako obžalu-
jejo in se opravičujejo. Hki
obljubljajo, da bodo Stu'
3 zagotovo obiskali prih"
nje leto. (NGL)
Do prihodnjega četrtka bo <
klice na Modrem telefonu spe
mala novinarka Janja Intihar.
telefonsko številko 031/569^
jo lahko pokličete vsak dan '
10. in 17. uro. Svoja vprašanja
Modri telefon lahko med pon^
kom in petkom zastavite tudi
telefonu 42-25-100.
Št. 8 - 21. februar 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
17
Zdraviliške delnice v
šolske zidove
[oljski Gradiš bo v račun za gradnjo OŠ Debro sprejel delnice Zdravilišča
Laško
^ Laškem bodo v kratkem začeli z gradnjo osnovne
^ s telovadnico v Debru, ki bo za vstop šolarjev pri-
pvljena do septembra leta 2003. Gradnja šolskega po-
pja za 400 učencev bo stala 597 milijonov tolarjev. Že
pec lanskega septembra pa so občinski svetniki so-
ijali z odprodajo delnic, ki jih ima občina v Zdraviliš-
I Laško, s tem, da občina v svoji lasti zadrži 26-odstot-
t delež osnovnega kapitala zdravilišča,
l^ški občinski svetniki so so v občinski lasti. Župan Jo-
igraj, v sredo zvečer, nada- že Raj h je v sprejem predla-
jvali z razpravo o odproda- gal sklep, da Občina Laško po
dela zdraviliških delnic, ki knjižni vrednosti odproda 100
tisoč delnic Zdravilišča Laš-
ko celjskemu Gradisu.
Za gradnjo šole v Debru je
bil po javnem razpisu za izva-
jalca izbrano celjsko gradbe-
no podjetje Gradiš, v pogodbi
pa so določili, da bo občina
30 odstotkov cene oziroma 179
milijonov tolarjev poravnala
s svojimi delnicami v zdravi-
lišču. Glede na knjižno vred-
nost delnic s konca leta 2000 -
za konec lanskega decembra
knjigovodska vrednost delnic
še ni znana - pomeni to slabih
98 tisoč zdraviliških delnic. Di-
namika poplačila del je zastav-
ljena tako, da bi občina Uško
letos prenesla na Gradiš del-
nice v vrednosti dobrih 90 mi-
lijonov tolarjev, prihodnje le-
to pa razliko do skupnih 179
milijonov tolarjev.
L STAMEJČIČ
Z javnimi deli za ljudi
v laški občini so iz Za-
gda RS za zaposlovanje
lobili potrditev za devet pro-
nmov javnih del, v kate-
tbodo letos vključili 29
tovcev. V občinskem pro-
liunu imajo v ta namen
fedvidenih dobrih 15 mi-
^nov tolarjev.
V Laškem se je zelo veli-
^ delavcev, ki so opravlja-
javna dela, kasneje redno
^poslilo. V preteklih deve-
Sh letih je bilo v programe
javnih del vključenih 232
brezposelnih, od tega se jih
je 20 redno zaposlilo. De-
lež rednih zaposlitev je naj-
višji v Komunali Laško, kjer
so iz programa ločenega zbi-
ranja odpadkov redno zapo-
slili kar 10 delavcev. Še lani
je bilo v Laškem v deset raz-
ličnih programih javnih del
vključenih 35 ljudi, letošnje
število pa je manjše zlasti na
račun krčenja programa po-
moči na domu, ki ga mora-
jo v občinah po priporočilu
države izvajati z redno za-
poslenimi negovalkami. Ta-
ko bo nego in varstvo na do-
mu v okviru javnih del pre-
ko Centra za socialno delo
Laško letos opravljalo le še
sedem negovalk, obseg sto-
ritev pa se ne bo zmanjšal,
saj so z rednimi zaposlitva-
mi okrepili negospodarsko
javno službo.
Ob pomoči na domu ter
programu ločenega zbiranja
odpadkov, so v Laškem do-
bili potrditev še za progra-
me pomoči socialno ogro-
ženim družinam, vzdrževa-
nja knjižničnega gradiva in
igroteke, varstva otrok v pro-
metu, zaposlovanja invali-
dov preko socialnega pod-
jetja, pomoči pri delu z učen-
ci s posebnimi potrebami,
pomoči pri pripravi prire-
ditev ter turističnega pove-
zovanja.
IS
Čarobna piščal
vabi otroice
v oddelku za ples Glas-
bene šole Radeče so lani ma-
ja premierno uprizorili ba-
letno predstavo Čarobna piš-
čal, ki jo je koreograf in re-
žiser Ciril Jagrič priredil po
Mozartovi operi. S Čarob-
no piščaljo pa bodo mladi
obeležili tudi letošnji jubi-
lej, saj v tem šolskem letu
v oddelku za ples praznu-
jejo 20-letnico dela.
S tremi ponovitvami v po-
nedeljek in torek dopoldne
se je 42-članski baletni an-
sambel mladih plesalcev
predstavil v Kulturnem cen-
tru Laško, občinstvo pa je Ča-
robno piščal tudi tokrat le-
po sprejelo. Po besedah Ci-
rila Jagriča so mladi plesal-
ci iz Radeč, Laškega in Rim-
skih Toplic doslej s predsta-
vo že večkrat gostovali, v krat-
kem pa se odpravljajo tudi v
Avstrijo. »Povabil imamo kar
nekaj, a večina nosilcev glav-
nih vlog v predstavi je letos
osmošolcev, obremenjenih s
šolskimi obveznostmi tik
pred vpisom v srednje šole,
zato ne nastopamo toliko, kot
bi lahko,« pravi Jagrič, ki je
zelo vesel dobrih ocen in poh-
val za Čarobno piščal staro-
ste slovenskega baleta dr. He-
nrika Neubauerja.
IS
Nova
zaposlitev
v knjižnici
I v Knjižnici Laško je po
Ktoječi sistemizaciji de-
raih mest predvidenih 10
pavcev, za nedoločen čas
|ije trenutno zaposlenih
fc polovica. Laški občinski
letniki so sinoči, v sredo,
idločali o tem, ali naj za-
»slijo še enega knjižničar-
1.
V	knjižnici, ki pokriva ob-
močje laške in radeške ob-
^e v treh knjižnicah s tre-
li manjšimi izposojevališ-
i- zadnja leta izposodijo
|reko 100 tisoč knjižnih enot
pno, svoje delo pa skušajo
'bčanom približati tudi z
Szličnimi prireditvami. Sa-
po lani so jih pripravili 220,
fckalo pa jih je preko ti-
"oč 500 odraslih in več kot
^ tisoč šolarjev.
V	odboru za družbene de-
Nosti laškega občinskega
l^eta so dodatno zaposlitev
^podprli, v primeru, da so
sinoči tudi občinski svet-
ili, pa bodo dodatnega
'•^jižničarja zaposlili s 1.
''arcem.	IS
Informacijska pisarna v Dobju
še letos se bo uresničila želja občanov Dobja, da bodo dobili informacijsko pisar-
no, v kateri bodo lahko uredili postopke glede osebnih izkaznic, potnih listov,
prometnih dovoljenj in drugega, po kar je bilo treba doslej na Upravno enoto v
Šentjur.
Župan Franc Salobir je pojasnil, da so že lani na UE Šentjur naslovili dopis z željo po
odprtju informacijske pisarne. Problem občanov je, da praktično nimajo več avtobu-
snih zvez s Šentjurjem in da so mnogi starejši in se na pot težje odpravijo. UE Šentjur
bo tako še letos uresničila njihovo željo. Podobno informacijsko pisarno naj bi odprli
tudi na Planini pri Sevnici ter tako usluge približali občanom.	TV
Vesele počitnice
v Centru za socialno delo Šentjur pripravljajo v okvi-
ru programa pomoči pri socialnem delu z družino počit-
niški program za šolarje.
Šolarje, otroke in mladostnike, ki ne vedo, kaj bi med
zimskimi počitnicami počeli, vabijo, naj se med prihod-
njim ponedeljkom in petkom udeležijo razhčnih počitniš-
kih delavnic, počitniške dopoldneve v pritličnih prostorih
centra za socialno delo pa bodo popestrili tudi z družabni-
mi igrami.	IS
Grdinovi
vladarji in
lakaji
v Knjižnici Šentjur bodo
nocoj, v četrtek, ob 18. uri
predstavili knjigo dr. Igor-
ja Grdine Vladarji, lakaji,
bohemi.
Knjigo je izdala založba
Sjudia Humanitatis, na no-
cojšnji predstavitvi pa bo so-
delovala tudi glavna uredni-
ca založbe dr. Neda Pagon.
iOBČINSKIH SVETOV
liežijski obrat v Dobju
I^OBJE - Z odlokom je občina Dobje ustanovila režijski
rfat, ki bo deloval kot notranja organizacijska enota Obči-
J®Dobje. Režijski obrat bo imel v prvi fazi dva delavca, glede
^ potrebe pa se bo lahko to število povečalo. Delavca bosta
^bela za nemoteno delovanje komunalnih naprav, urejanje
j®'', površin za pešce in zelenih površin, oskrbo s pitno vo-
odlaganje komunalni hodpadkov, upravljanje z javno raz-
Njavo v naseljih in pregledovanje, nadzorovanje in čišče-
kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov. (TV)
Kri za življenja
Prvo od devetih za letos načrtovanih krvodajalskih
akcij v šentjurski občini so v začetku februarja pripravi-
li v Gorici pri Slivnici.
Krvodajalsko akcijo so pripravili v Krajevni organizaciji
RK Gorica pri Slivnici v sodelovanju s šentjurskim območ-
nim združenjem RK ter oddelkom za transfuzijo krvi Splo-
šne bolnišnice Celje. Kri, ki bo pomagala reševati življenja,
je letos darovalo 149 ljudi, kar je za 19 več od lanske akcije.
Sicer pa predsednica krajevne organizacije Andreja Zelič
ocenjuje, da je krvodajalstvo v Gorici pri Slivnici zadnja
leta v porastu, veseli pa so zlasti tega, da je med udeleženci
akcij vse več mladih darovalcev krvi.
Aktivisti RK v Gorici pri Slivnici so - tako kot to počno že
nekaj časa - v februarju obiskali najstarejšo krajanko, tokrat
94-letno Angelo Lavriha iz Gorice.
IS, Foto: TRIARTES
Št. 8 - 21. februar 2002
18
nasi kraji in ljudje
Britofa ne damo!
Ljubenski svetniki zavrnili zahtevo župnijskega urada po vrnitvi pokopališča
in kulturnega doma v naravi
člani občinskega sveta
Ljubno so minuli teden za-
vrnili zahtevo Rimskoka-
toliškega župnijstva Ljub-
no po vrnitvi kulturnega do-
ma in pokopališča v nara-
vi.
Glede kulturnega doma so
se svetniki odločili že pred
časom in odločitve niso spre-
minjali: pri kulturnem, nek-
daj prosvetnem domu, ki je
v lasti ljubenskega kulturne-
ga društva, naj se izplača us-
trezna odškodnina. Kulturni
dom stoji na cerkveni zem-
lji, v zahtevi župnijskega ura-
da pa je zapisano, da bo upra-
vičenka zahtevek spremeni-
la, če bodo ovire za vračilo
izkazane na podlagi korekt-
no izdelane cenitve. Tudi na
solastništvo na Ljubnem ne
pristajajo.
Glede pokopališča svetni-
ki niso bili tako enotni. Na
Ljubnem imajo pokopališče
razdeljeno na dva dela: žup-
nijski urad je vložil zahtevo
po vrnitvi starega dela, že več
let pa pokojnike pokopava-
jo na novejšem delu, ki je v
lasti občine. Svetniki, ki so
na koncu sicer glasovali proti
vračilu v naravi, so med raz-
pravo izpostavili več vpra-
šanj, predvsem v smislu, za-
kaj jih upravna enota obre-
menjuje s tovrstno odločitvi-
jo - naj se postopek izvede
po zakonu, in če »se vrača,
se pač vrne«.
V	občini Ljubno, kjer
upravljajo s krajevnim po-
kopališčem Rosulje in v
Radmirju, so izračunali, da
je upravljanje z dvema po-
kopališčema lani prineslo
izgubo. Z grobarinami in
prihodki mrliške vežice so
pridobili nekaj več kot 2 mi-
lijona tristo tisoč tolarjev,
skupni odhodki pa so zna-
šali več kot dva milijona pet-
sto tisoč tolarjev. Največji
izdatek je odvoz smeti z
obeh pokopališč, za kar so
porabili več kot milijon to-
larjev, urejanje obeh poko-
pališč je veljalo več kot 800
tisoč tolarjev, ostalo pa so
manjši stroški, kot so pla-
čilo elektrike, čiščenje po-
kopališč in podobno.
V	Upravni enoti Mozirje bo-
do o pokopališču in kultur-
nem domu odločili nekje do
konca leta. Kakšna bo odlo-
čitev, nočejo napovedovati, saj
morajo presoditi vse dokaze.
Za mnenje ljubenskega občin-
skega sveta so zaprosili, ker
je zavezanec za vračilo. Že v
dopisu pa so navedli, da so
pokopališča po zakonu o
stavbnih zemljiščih oprede-
ljena kot javna infrastruktu-
ra; objekti javne infrastruk-
ture in zemljišča, na katerih
so grajeni, pa so grajeno jav-
no dobro in zato niso v prav-
nem prometu. V dopisu žup-
nijskega urada je zapisano, da
to ni ovira za vračilo, saj izvr-
ševanje zakona o denaciona-
lizaciji ni klasičen pravni pro-
met, temveč »tranzicijski pre-
hodni zakon, ki popravlja stor-
jene krivice. Tudi druga po-
kopališča, ki so v zasebni la-
sti, največkrat cerkveni, slu-
žijo vsem ljudem,« je zapisal
župnik Martin Pušenjak, ki je
že ocenil, da njihovo vztraja-
nje pri vračilu pokopališča v
naravi ni nič posebnega, da
bi se zadeve urejale preko ško-
fije, župnik na Ljubnem pa
bi postal upravitelj.
Sicer so v Upravni enoti
Mozirje za pokopališča v
Zgornji Savinjski dolini pre-
jeli več zahtevkov za vrači-
lo, vendar so nekatere zavr-
nili, drugi župnijski uradi, ra-
zen ljubenskega, pa niso
vztrajali pri zahtevi po vra-
čilu v naravi. Prav tako ne
poznajo primera, da bi se po-
kopališča, vsaj takšna v funk-
ciji, vračala v naravi.
URŠKA SELIŠNIK
komentiramo
Ljubenski dušni
blagor
Najbrž je za mnoge presenetljivo, da so se ljubenski a
niki, vsaj tako so trdili, pri razpravi o vrnitvi starega (j
rosuljskega pokopališča znašli v težkem položaju. Na p
cejšnje presenečenje namreč ljubenski svetniki niso^
ločno zavrnili zahteve po vrnitvi britofa v naravi, ferm
so kar precej »cincali« - šele mnenje Rajka Pintarja (i^
mimogrede svetnike spomnil, da so 15 let nazaj na Lji
nem zaradi težav s prostorom pokopavali na črno in dn
Mozirjanom obljubili, da jim bodo dostavili kakšnega^
liča) je postavilo stvari na svoje mesto - seveda so priti
pomagali tudi drugi svetniki, ki si niso znali predstavi
ti, kako bi izgledalo pokopališče z dvema upravljavcen,
z različnimi cenami...- možnosti o dvojnem upravlja}
enega pokopališča je nešteto. Slišati je bilo tudi razpre
o nizki pieteti do pokojnih - menda ponekod trgujejo
grobovi, česar cerkev zagotovo ne bi dovolila. Ne sar,
enkrat so svetniki omenjali državne organizacije in [
lužbence, ki da sami niso sposobni oziroma si ne up(
rešiti zadeve, zato jo dajo v presojo svetnikom. Ti pa
prav tako razdeljeni, v dilemi, ne znajo presoditi... in
bodo na koncu zamerili. Ravno v tem »zamerili« je veli
veliko poante.
Ljubenskemu župniku Martinu Pušenjaku je treba pn
nati, da zna skrbeti za dušni blagor svojih vernih, spodt
jati ljudi, prisluhniti utripu kraja in ga voditi. Po dri
strani pa je v Zgornji Savinjski dolini znano, da vernike i
Ljubnem, milo rečeno, drži dokaj na kratko. Zato razjn
va ljubenskih svetnikov ni nič presenetljivega, le dok
da se bojijo zamere dušnega pastirja. Bi v nasprotnem f
meru ugotavljali, kaj bi bilo, če bi bilo, po drugi stranii
pozabili, da je pokopališče javni prostor, namenjen W(
občanom, in da na Ljubnem nimajo druge možnosti
pokopališče? Vendar ga ni, ki bi podvomit, da bi segla
vdnje drugače končalo, če bi četrtkovi seji prisostvoval ta
župnik Pušenjak. Primerjave z drugimi duhovniki, ki so
primeru vračil v naravi izjavljali, da so dušni pastirji,
kmetje in da se z dodatno lastnino ne bodo obremenjevi
kaže na precejšnje razlike tudi med njimi. In pri tem i
jetno cerkev ali nadškof Rode ne igrata bistvene vloge.
URŠKA SELIŠN
Kam med počitnicami
Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje je pri-
pravila program počitniških dejavnosti.
Otroci iz Šaleške doline bodo v ponedeljek lahko prisluhnili
predavanju o Tajvanu, v torek bodo s starši in prijatelji organi-
zirano obiskali Ptuj, si ogledali mesto in muzej, dan pa zaklju-
čili s kopanjem. V sredo se bodo v restavraciji Klub igrali kavar-
no, v četrtek prirejajo v osnovni šoli Livada otroško olimpia-
do, v kulturnem domu v Šmartnem ob Paki pa se bodo igrali
kavarno. Počitniški spored bodo sklenili v petek v domu kraja-
nov Lokovica, kjer se bodo vnovič igrali kavarno.	BS
Dejaven Rdeči križ
Območno združenje Rde-
čega križa Velenje, ki de-
luje na področju občin
Šmartno ob Paki, Šoštanj
in Mestne občine Velenje,
je eno najbolj dejavnih dru-
štev na tem območju.
Na nedavnem občnem
zboru so obravnavali letno
poročilo predsednika Jože-
ta Medveda, v katerem med
drugim piše, da se je za 6 od-
stotkov zmanjšalo število da-
rovalcev krvi. Lani so pripra-
vili 19 rednih in tri izredne
akcije odvzema krvi, v kate-
rih je darovalo kri za potre-
be bolnišnic in Zavoda za
transfuzijo iz Ljubljane 4924
ljudi ali dobra desetina pre-
bivalcev tega območja, kar
jih uvršča na prvo mesto v
Sloveniji.
Opravili so več preventiv-
nih akcij v borbi proti vsem
oblikam zasvojenosti, uspe-
šno so vodili programe po-
moči socialno ogroženim,
med drugim pa so pripravili
še 14 različnih zdravstvenih
predavanj ter 27 tečajev pr-
ve pomoči za bodoče vozni-
ke motornih vozil, ki se jih
je udeležilo 790 kandidatov.
Sprejeli so tudi obsežen
program dela za leto 2002 ter
se zavezali za nadaljevanje
tradicije Rdečega križa.
JOŽE MIKLAVC
Jezera vse manj
Potem, ko je mestni svet v Velenju potrdil spremembe ureditvenega načrta za velenj-
sko jezero, je upravljavec in lastnik, Premogovnik Velenje, pričel urejati območje.
Manjše jezero bodo izsušili, pridobljeno zemljišče pa namenili ureditvi vodno-zabavišč-
nega parka, v katerem naj bi zgradili tudi prepotrebne bazene. Neustrezno vodo iz manjše-
ga jezera zdaj prečrpavajo v večje, ki ju ločuje nasip, s čimer bodo raven vode izenačili.
Večje jezero je bilo namreč skoraj 2 metra nižje od manjšega, predvsem zaradi odvzema
vode, ki jo potrebuje termoelektrarna. Proti koncu marca bodo, če bodo dobili vsa dovo-
ljenja in bo potrjen tudi načrt ureditve kanalizacije, pričeli jezero zasipavati.
BS, Foto: G. KATIČ
V tako imenovanem Turističnem jezeru v Velenju je vode vse manj.
Vedeževalka, zaljubljeni
v poštarja
Frančiška Vrabič je v po-
nedeljek v Domu za vars-
tvo odraslih v Velenju praz-
novala stoletnico.
Fanika, kot ji "pravijo, se
je rodila mami Ivanki in oče-
tu Alojzu kot deveti otrok
na kmetiji pri Paksu v Ška-
lah pri Velenju. Prav vsi od
dvanajstih otrok so dočaka-
li visoko starost. Fanika se
ni nikoli poročila, čeprav je
bila, kot rada pove, večkrat
močno zaljubljena. Še naj-
bolj v nekega velenjskega pi-
smonošo. Kot Vrabčevo Fa-
no jo pomnijo številni Ve-
lenjčani, saj je bila zelo pod-
jetna fotografinja in oveko-
večila je mnogo porok, poz-
nali pa so jo tudi kot dobro
vedeževalko. Je tudi ženska
z izrednim humorjem in zna-
na šaljivka.
Zdaj je že šest let v Domu
za varstvo odraslih, kjer se
dobro počuti, le da bi ji zdrav-
je lahko bolje služilo, pove
in doda, da najbolj pogreša
delo na zemlji.
Najstarejši občanki v M<
ni občini Velenje so čestit
župan Srečko Meh, predsti
niki Društva upokojencevl
lenje, ki so jo izbrali za ča
no članico, predstavniki Z
ze borcev Velenje, Rdečf
križa in številni drugi, ki
njeno sobo napolnili s cv
jem. Slavijenki so njeni p
jatelji iz doma tudi zapeli
zaigrali nekaj narodnih!
smi, vse prisotne pa so |
gostili s torto.
LOJZE OJSTERŠ!
Slavijenki in njenima skrbnikoma Hildi in Francu Borovnik je čestital tudi župan Srečko Meh.
St. 8.-21. februar 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
19
V provinco pa že ne
^ Vojniku nujno potrebujejo dodatnega zdravnika - Podobne težave imajo
drugi kraji Celjskega
jg Ljubljana res tako »bu-
da potrebuje toliko
lj.3vnikov? Večina si jih
ijireč želi zdraviti v Ljub-
jpi, v naših krajih pa jih
Ifi ni mogoče dobiti. Na
(jiočju Zdravstvenega do-
j Celje imajo največje te-
H,e v Zdravstveni postaji
ijnik, s podobnimi se sre-
ijejo v okoliških zdravs-
domovih.
Tako so iz vojniške občin-
jf stavbe že drugič naslovi-
„a celjski zdravstveni dom
sno vlogo, s katero opozar-
jQ na nujo po redni zapo-
itvi dodatnega zdravnika ter
ipediatra. Kljub temu, da
jiajo v vojniški zdravstve-
ni postaji trije zdravniki (ter
v bližini še en zasebni zdrav-
nik), potrka na vrata ene sa-
me ambulante dnevno celo
do 70 pacientov. V vojniško
postajo namreč prihajajo tu-
di pacienti iz celjske občine,
to je iz Šmartnega v Rožni
dohni in Škofje Vasi ter z Lju-
bečne.
Oba specialista splošne me-
dicine in zdravnica, ki kon-
čuje specializacijo, so bistve-
no presegli normativ zdravs-
tvene zavarovalnice glede gla-
varine, ugotavlja predstojnica
Zdravstvene postaje Vojnik
zdravnica Jana Govc-Eržen.
Pacienti morajo v takšnih raz-
merah dolgo čakati, še pose-
bej kadar je kdo od trojice od-
soten. Vojniškim zdravnikom
sicer pomagajo pediatrinje iz
celjskega otroškega dispanzer-
ja, kar lajša težave, vseeno pa
je redna zaposlitev dodatne-
ga zdravnika nujna.
Vodstvo Zdravstvenega do-
ma Celje priznava, da je res
tako, vendar pravijo, da
zdravnikov preprosto ni. Tu-
di v Celju bi potrebovali še
kakšnega, čeprav ne tako nuj-
no kot v Vojniku, so nam po-
vedali. Zdravniki pa se na-
ših krajev izogibajo. Zgovor-
no je, da se po dvakrat ob-
javljenem razpisu v reviji Isis,
glasilu Zdravniške zbornice
Slovenije, ni prijavil v knež-
je mesto niti en sam kandi-
dat.
Sicer pa mora potrebo po
dodatnem zdravniku v Voj-
niku najprej priznati zava-
rovalnica. Direktor Zdravs-
tvenega doma Celje prim.
mag. Brane Mežnar je po-
vedal, da so med letošnjimi
pogajanji z zavarovalnico na
to že opozorili. Dva redno
zaposlena zdravnika, kot si
ju želijo občani pa v Vojni-
ku zanesljivo ne bodo dobili.
Ne le zato, ker mnogim
zdravnikom provinca ne di-
ši, tega ne bi dovolili niti v
zavarovalnici.
BRANE JERANKO
Zaslužni zreški zajčki
Dve uspešni desetletji Otroške gledališke skupine KUD Vladko Mohorič
Va zreškem, konjiškem
ivitanjskem območju si
;oraj ni mogoče predstav-
iti prazničnega decem-
ra brez pravljične igrice
1 najmlajše v izvedbi
[roške gledališke skupi-
E Kulturno umetniškega
ruštva Vladko Mohorič
reče. V dvajsetih letih de-
ranja pa so poleg najm-
jših pritegnili tudi dru-
I zveste gledalce.
»Otroška gledališka sku-
ina, v kateri nastopajo tu-
1 otroci, ki obiskujejo
hmski krožek v Osnovni
)li Zreče, ima svoje kore-
nine že v sedemdesetih le-
tih, ko je v okviru osnovne
šole in ob pomoči DPD Svo-
boda Zreče takratni osnov-
nošolec Vili Ravnjak napi-
sal in s sošolci izvedel gle-
dališki igri Samotna koča
(junij 1975) in Mlinarjeva
hči, v okviru društva pa je
skupina redno začela delo-
vati v sezoni 1981/1982 in
tako letos praznuje že svo-
jo 20-letnico,« opisuje zgo-
dovino skupine njen men-
tor Zdravko Ivačič.
V dvajsetih letih delova-
nja v okviru društva je v sku-
pini sodelovalo že okrog
200 osnovnošolcev v staro-
sti od 7 do 15 let in nekaj
srednješolcev, občasno pa v
njej nastopajo tudi igralci
odrasle gledališke skupine
in člani skupine AG Jurij Vo-
dovnik. Mentor in režiser
skupine je vsa ta leta Zdrav-
ko Ivačič, najpogostejši sce-
nograf Milan Lamovec, za
glasbeni del skrbita Darin-
ka in Samo Ivačič, pri ko-
stumih srečujemo zadnja le-
ta predvsem Nado Ulčnik.
Skupina je v dvajsetih letih
postavila na oder 16 celo-
večernih pravljičnih gleda-
liških predstav za otroke in
nekaj manjših drugih pro-
gramov ter z njimi izvedla
več kot sto samostojnih na-
stopov v Zrečah, Slovenskih
Konjicah, Ločah, Vitanju in
v nekaterih manjših krajih.
Redno se je uvrščala na me-
dobčinske revije, šestkrat je
bila izbrana za nastop na me-
dobmočnih srečanjih, dva-
krat je nastopila na sreča-
nju otroških gledaliških
skupin Slovenije in enkrat
na Pikinem festivalu v Ve-
lenju.
Ob njenem delovanju je na-
stalo veliko priredb radijskih
in lutkovnih iger ter drugih
gledaliških besedil in izvir-
ne gledališke glasbe. Med
priznanji in uspehi velja še
posebej omeniti prejeto zlato
Linhartovo značko za izvir-
no glasbo in konec leta 1999
izredno uspešno gledališko
»spravo« Božička in dedka
Mraza, ki so jo uprizarjali
kar dve sezoni. Letos so pre-
jeli skupinsko priznanje in
nagrado Občine Zreče za us-
pešno delo na področju kul-
turne dejavnosti.
MBP
Koncert za
Korenjaicove otroice
Oktobra lani je v traktor-
ski nesreči umrl Martin Ko-
renjak iz Zbelovske Gore.
Trije otroci so ostali brez oče-
ta, žena Ivanka brez mo-
ža, hribovita kmetija brez
para pridnih rok. Da bi po-
magali otrokom, dobri ljud-
je na pobudo loškega žup-
nika Pepija Giderja organi-
zirajo v nedeljo, 24. februar-
ja, ob 15. uri, v Športni dvo-
rani v Slovenskih Konjicah
dobrodelni Martinov kon-
cert. Nastopilo bo skoraj sto
zvezdnikov slovenske glas-
be.
Župnik Pepi Gider je k so-
delovanju pritegnil predsed-
nika KS Loče Janka Čakša,
predsednika KS Zbelovo
Slavka Marzidovška, pred-
sednika podeželske mladine
Jožeta Kotnika ml, in ko-
njiškega župana Janeza Jaz-
beca.
Dobrodelni koncert je na-
menjen šolanju treh otrok.
Najstarejši Anton je star 17
let in obiskuje drugi letnik
živilske šole v Mariboru.
Marjana obiskuje 1. letnik
gospodinjske šole v Zrečah,
14-letni Janez hodi v osnov-
no šolo v Loče. »Smo pri-
pravljeni darovati delček se-
be za tri odraščajoče mla-
de ljudi? Odločimo se in jih
podprimo na njihovi živ-
ljenjski poti z lepo besedo
in simboličnim darilom. Ne
gre samo za denarno pod-
poro, ampak za misel, da
je bolje dajati kot sprejema-
ti,« vzpodbuja dobre ljudi
Pepi Gider.
Prispevke za Martinove
otroke lahko nakažete na ži-
ro račun: Karitas - 01000 -
0002400057 sklicna št.
051301 110 - 300 40.
JG
Njim je namenjen nedeljski dobrodelni koncert.
Socka čaka gasilski avto
'VSocki naj bi v drugi polovici tega leta
»bili novo gasilsko vozilo. V občinski
Sradbi računajo, da bodo lahko najeli kre-
it šele v drugi polovici tega leta, saj še
lenutno odplačujejo obveznosti za gasil-
ki avtomobil vojniškega društva.
Za vozilo v vrednosti 1,6 milijona tolar-
X ki ga Socka težko pričakuje, bo 80 od-
tokov sredstev prispevala občina Vojnik,
feostanek pa domače gasilsko društvo. V
fuštvu v Socki, ki je praznovalo lani 70-
toico ustanovitve, so imeli v svoji zgodo-
pet vozil, od katerih je le obstoječe fi-
nancirala država. To je zdaj staro dve deset-
letji ter dotrajano.
Društvo v Socki ima 160 članov ter na leto
od tri do pet intervencij. Veliko sodeluje na
gasilskih tekmovanjih, lani oktobra pa je na
mednarodnem tekmovanju v Kranju s član-
sko ekipo A osvojilo peto mesto. Prav tako
so osvojili tri druga mesta na regijskem tek-
movanju ter se tako uvrstili na državno tek-
movanje, ki bo maja. Z novo gasilsko avto-
cisterno, ki so jo kupili za svoj denar, so
začeli lani še s prevozi pitne vode.
BRANE JERANKO
Odpirajo vrata domišljiji
Občina Slovenske Konjice je razpisala
'^ni natečaj za raziskovalne naloge za
f^nce, dijake in študente z naslovom Od-
iramo vrata domišljiji.
prijave z naslovom naloge, osnovnimi po-
o avtorju in ciljih raziskovalne naloge
"'rajo do petka, 22. februarja. V začetku
marca bodo natečajnike obvestili, če so uvrš-
čeni med mlade raziskovalce. Raziskovalne
naloge bo treba oddati do 6. maja, na zaključni
slovesnosti v začetku junija pa bodo razisko-
valce in naloge predstavili javnosti, avtorje
nalog, ki bodo po oceni komisije prispevale
k razvoju občine, pa nagradili.	MBP
Komu vojniške nepremičnine?
ukinitvi Stanovanjskega sklada Ce-
' niorajo v občini Vojnik zaupati stano-
■ija in poslovne prostore v občinski la-
' v upravljanje novemu ponudniku.
^ed tremi ponudniki so se na seji odbora
* občinsko premoženje odločili, da bodo
^^nili začasno komisijsko pogodbo za le-
r^002 z naslednikom stanovanjskega skla-
da, z Nepremičninami Celje. Njihova po-
nudba sicer ni bila najugodnejša, vendar je
prevladalo dejstvo, da v Nepremičninah Ce-
lje zadeve že dobro poznajo. Pogodba je tik
pred podpisom, podpisati jo nameravajo še
v tem mesecu. V občini Vojnik je v občinski
lasti 62 stanovanj ter 5 poslovnih prostorov.
BJ
Od črk k dejanjem?
Skupni inšpektorat za Dobrno, Vitanje, Vojnik in Zreče
v občinah imajo veliko
odlokov, ki določajo red v
naših krajih, vendar osta-
jajo črke na papirju. Občin-
ske uprave se jezijo, da se
državni inšpektorji za ob-
činske zadeve ne brigajo,
zato jih vse več ustanavlja
občinske inšpektorate.
Trenutno ustanavljajo
skupni, medobčinski inšpek-
torat za štiri občine s severa
celjske regije, za Dobrno, Vi-
tanje, Vojnik in Zreče. V vseh
treh so osnutek ustanovitve-
nega odloka že sprejeli, kot
zadnji prejšnji teden na Do-
brni, kjer je občinski svet naj-
bolj zanimalo kaj vse bo lah-
ko počel inšpektor med šti-
rimi urami in pol na teden,
kolikor jim bo tam na voljo.
Pri tem na Dobrni točnej-
šega odgovora občinske upra-
ve niso dobili, omenjeno je
bilo le preprečevanje nepra-
vilnega parkiranja, kar po
mnenju svetnikov ne opravi-
čuje izdatkov za inšpektorat.
Po vsem skupaj je svetnike
zadovoljilo pojasnilo, da bo
več znanega po sestanku taj-
nikov štirih občin, ki bo 19.
februarja v Vojniku.
Kaj naj bi torej resnično po-
čel medobčinski inšpektor?
V vojniški občinski stavbi so
nam našteli, da naj bi med
drugim opozarjal oziroma
kaznoval kršitelje zaradi ne-
pravilnega odlaganja smeti,
nepravilnega parkiranja, neu-
poštevanja osnih pritiskov,
manjših črnih gradenj ter skr-
bel za javni red in mir in po-
dobne zadeve.
Medobčinski inšpektor bo
deloval na območju z vsega
skupaj blizu 19 tisoč prebi-
valci. Od tega števila jih živi
največ, kar 43 odstotkov v
občini Vojnik, kjer bo pred-
vidoma sedež inšpektorata.
Občine si bodo namreč raz-
delile inšpektorjev delovni
čas ter stroške delovanja inš-
pektorata glede na število pre-
bivalcev.
BRANE JERANKO
Št. 8 - 21. februar 2002
20
ŠPORT
Dnevi resnice z lUlagdeburgom
Celje Pivovarna Laško v Berlin na prvo tekmo četrtfinala lige prvakov - Najhujši tekmec pivovarjev doslej v boju za polfinai
športna javnost na Celj-
skem nikoli doslej ni bila
tako živčna in skeptična,
kot je pred obračunom z
nemškim prvakom. Raz-
log takemu razmišljanju je
tudi klavrn nastop naše re-
prezentance na evropskem
prvenstvu, kjer pa so Nem-
ci blesteli.
A Celje Pivovarna Laško
je boljše od nacionalne se-
lekcije, Magdeburg pa slab-
ši od evropskega reprezen-
tančnega podprvaka.
Berlin
Prvo tekmo bodo odigra-
li v dvorani Maxa Schmelin-
ga, ki sprejme 8500 gledal-
cev, med katerimi bodo tu-
di Florijani, skupaj s tam-
kajšnjimi navijači Celjanov
pod vodstvom Izidorja Pe-
čovnika- Dorija, najbolj
vročega rokometnega zagre-
teža med duhovniki. Aktual-
ni nemški prvak je tudi zad-
nji zmagovalec evropskega
superpokala. Dvakrat je bil
evropski prvak: leta 1978 je
ugnal Slaska iz Wroclawa, tri
leta kasneje pa še ljubljan-
skega Slovana z bratoma Bo-
jovič. Trenutno ima po mne-
nju strokovnjakov neuradno
najboljšega igralca na svetu,
levorokega Islandca Olafur-
ja Stefanssona. To je bil
pred leti zagotovo tudi Jugo-
slovan Nenad Peruničič, ki
v svojem zatonu zna biti še
vedno zelo strupen. Največ-
ja atrakcija je Štefan
Kretzschmar, tetoviran, s
stokrat prebarvano pričesko,
bradico in številnimi uhani,
ki jih med tekmo seveda pre-
lepi. Pomaga mu ena najlep-
ših plavalk Franzicka von
Almsick. Moštvo vodi Islan-
dec Alfred Gislason, njegov
pomočnik je Romun Githa
Licu. Zaskrbljena sta s for-
mo Olega Kulešova (zame-
njal je Stanislava Kulinčen-
ka, ki je Edvardu Kokšaro-
vu natrosil kup koristnih in-
formacij), le šestim mestom
v DP in svežima poškodba-
ma Peruničiča (palec na ro-
ki) in Kretzschmarja (lični-
ca).
»Držite jo kot
suho zlatoff
Najboljši športnik na Celj-
skem po vašem mnenju, vra-
tar Dejan Perič, je zelo teko-
če ocenil zmožnosti svojega
moštva: »Smo hitrejši in t^i
nično spretnejši. Vendar ^^
ramo žogo spoštovati, kota
je iz suhega zlata. Zadržev^
jo moramo kot neprecenf
vo bogastvo. Nikakor ne sn^
mo poskušati s streli iz p^
priložnosti. Šestič zapor^
smo v četrtfinalu. Če smo;
bolje odpočili in osvežili j
njihovih reprezentantov, p
tem bomo v polfinalu.« jj,
man Pungartnik je bil
tek: »Borili se bomo za fin
boljši izid pred povratno t?
mo s sila zvezdniško zasei
bo, ki je ovira na naši poti (j
finala.« Trener Josip Šojati
moral sporočiti novico, da s
je s hrano zastrupil Renati
Vugrinec: »Danes bon
vključili na treningu Trbovei
čana Janija Čopa, ki prihaja
formo. Magdeburg je objei
tivno izgubil možnost za jn
novni naslov državnega prvi
ka, zato bo v elitni evropsi
konkurenci toliko bolj nevj
ren.«	DEAN ŠUSTEl
Foto: TRIARTE
Roman Pungartnik, Dejan Perič, Josip Šojat, Rado Pantelič, Slavko Ivezič, Vlado Privšek in Marko Jugovič na zadnji novinarski konferenci. Se
vam zdijo zaskrbljeni?
Dolgi nosovi Šentjurčanov
Bodo Polzelani prvi pretrgali vrvico? - Sodniške krivice v Kranju in Šoštanju
- Petranovič obtožil Šporarja - V Hruševcu spet spektakel?
Niti dva kroga pred kon-
cem prvega dela sezone v
Hypo ligi še ni jasno, ka-
teri štirje klubi se bodo s
štirimi slovenskimi moštvi
iz Jadranske lige borili za
naslov prvaka. Skoraj za-
nesljivo so v elitni ligi že
Polzelani, ki so trenutno
korak pred zasledovalci,
težka naloga pa čaka Šent-
jurčane, ki si seveda še že-
lijo svoj boj zaključiti s pre-
bojem v boljšo skupino.
Ponovno
odličen met
Polzelanov
Polzelani so proti Loki ka-
vi potrdili svojo več kot us-
pešno sezono, saj so si z zma-
go priigrali nastop v ligi za
prvaka v drugem delu sezo-
ne. Imajo namreč zmago na-
skoka na lestvici pred dru-
gouvrščenima ekipama ter
dve pred tremi zasledovalci
in le ob spletu nesrečnih oko-
liščin bi se jim lahko izmuz-
nila liga za prvaka. Zmaga
proti »kofetarjem« pa je bi-
la precej težja kot kaže konč-
ni izid. Gostje so se namreč
nepričakovano dobro upirali
več kot tri četrtine tekme in
šele v zadnjem delu so do-
mači uspeli streti njihov ži-
lav odpor. Že drugič zapo-
red odlični met Hopsov (za
dve točki kar 73-odstoten,
skupno sijajen 69-odstoten)
in trojka Tovornik - Perko-
vič - Hughes (vsi preko 20
točk) so tehtnico prevesili
na polzelsko stran. Miloš Sa-
gadin je lahko prezadovo-
ljen s svojim delom na Pol-
zeli, saj je prenovljene Hopse
ponovno vrnil v zgornji raz-
red slovenske košarke.
Domialčan
Strnad za
Helios?
Šentjurčani so v Kranj odš-
li odločeni, da z novo zmago
prestopijo prag tistih, ki bo-
do igrali ligo za prvaka. V dru-
gem polčasu je tudi kazalo,
da bo temu tako, če ne bi po-
segla v dogajanje sodnika. Z
nekaj odločitvami sta krep-
ko oškodovala ekipo Alposa
Kemoplasta in sta pravzaprav
najzaslužnejša za poraz varo-
vancev Igorja Pučka. Števil-
ne pripombe in razburjanja
po tekmi so bila zaman in
Šentjurčani so se z dolgimi
nosovi vračali domov. Zani-
mivo je, da je v Kranju
(ne)pravico delil sodnik Str-
nad, že dalj časa izrazito ne-
naklonjen Šentjurčanom, ob
tem pa še Domžalčan, torej
someščan igralcev Heliosa, ki
se prav tako borijo za vstop
med prvo četverico. Tako ni
pomagala dobra igra celotne
ekipe. V Šentjurju ponovno
zamujajo pri izplačilih (dolg
trenutno znaša dve plači, tret-
ja pa bo zapadla v teh dneh).
Tako Šentjurčanom preosta-
ne le, da poskušajo vse za no-
va podviga v zadnjih dveh sre-
čanjih, kajti samo ena zmaga
bo bržkone premalo.
Elektra
pobegnila z
zadnjega
mesta
Šoštanjčani so v derbiju
dna lestvice zabeležili sila po-
membno zmago proti nepo-
srednemu tekmecu Kopru in
se prvič v tej sezoni znebili
zadnjega mesta na razpredel-
nici. Dvoboj dveh debitantov
v ligi je zaznamoval novinec
pri Elektri Miha Čmer, ki je
vendarle pristal v Šoštanju,
potem ko je bil blizu Rogle.
S trojkami v zadnji četrtini je
svojemu moštvu obdržal pred-
nost, ki je večji del srečanja
znašala od 8 do 12 točk. V
zaključku so sicer gostje ne-
varno zapretili, saj so prišli
na vsega točko zaostanka. Na-
to pa je med minuto odmora
koprska klop nenavadno pre-
jela tehnično napako, kar so
domači s petimi doseženimi
točkami znali kaznovati. Prii-
grali so si razliko, ki so jo z
dobrim izvajanjem prostih
metov zadržali do konca, za
drugo zmago v sezoni nad Ko-
prom. Gostje so se po sreča-
nju še kako jezili na oba sod-
nika, trenerja, Celjana Bori-
sa Zrinskega pa še nikoli ni-
smo videli tako jeznega kot
tokrat v Šoštanju.
Petranovič
spet igra
Bolj razočarani kot jezni pa
so bili gledalci v Zrečah, saj
so videli še eno bledo predsta-
vo svoje Rogle, ki je s slabo
igro proti Zagorju delovala po-
vsem nemočno. Pa čeprav je
zaigral tudi trener Veljko Pe-
tranovič, a ni pomagalo prav
nič. Za poraz je okrivil Milo-
ša Šporarja. Gostje so z lah-
koto prišli do dvajsetih točk
prednosti in jo zanesljivo dr-
žali do konca, kljub dobri igri
Maria Dundoviča (18 točk,
10 skokov) in mladega Nejca
Strnada (18). Očitno je bila
zmaga v prejšnjem kolu v Škofji
Loki le trenuten preblisk, real-
nost pa je še kako resen boj za
obstanek v druščini najboljših.
Čeprav je potrebno dodati, da
se vse bolj resno govori o raz-
širitvi lige. Pričakovati je, da
neposrednega izpada ne bo, le
zadnjeuvrščena ekipa naj bi
igrala kvalifikacije.
V predzadnjem krogu bosta
v soboto na sporedu dva der-
bija. Kemoplast bo gostil dom-
žalskega Heliosa, ki ga lahko
z zmago dohiti na lestvici,
Elektra pa odhaja na gostova-
nje v Škofjo Loko h kolegici
iz »spodnjega doma« Loki ka-
vi. Polzelani bodo v Zagorje
odpotovali po novo zmago. Ro-
gla bo še drugič zapored go-
stitelj, tokrat Kraškemu Zidar-
ju, z zmago pa bo skušala po-
magati tako sebi kot Šentjur-
čanom.
JANEZ TERBOVC
Foto: TONE TAVČAR
Savinjski Hopsi »na poti stare slave«: stojijo od leve trener Miloš Sagadin, Andrej Prime, Blaž Ručigaj,
Jasmin Perkovič, Matjaž Cizej, Matjaž Tovornik, Dejan Jančič, Elvis Kadič in pomočnik trenerja Domen
Kurent, čepijo Primož Skok, Brandon Hughes, Klemen Breže, Jasmin Čatovič, Domagoj Devčič, Aleksander
Sčepanovič In Luka Gržina.
Je atletom
Kladivarja
pošla
sapa?
Atletsko društvo Kladi
var je organiziralo dvoraa
sko atletsko DP, ki je omo
gočilo atletom še zadnji
doseči normo za nastop n
EP, ki bo v začetku marc
na Dunaju. Žal tam ne h
atietov celjskega Kladivaf
ja. Nastopila bosta Celja
na Gregor Cankar, zdaj pi
Dolenjskih Toplicah, ki j<
s 795 cm osvojil 1. mesto
skoku v daljino, in Urbai
Acman, drugi v 60-meti|
skem šprintu.
Anja Valant je zmagala
v troskoku (13,24), venda
zaostala za zahtevno normi
(13,50). Mlada Marina To
mič je bila s časom 8,S<
druga na 60 m ovire. Valan
tova je očitno daleč od vt
hunske forme in se kot ka
že nahaja v precejšnji kn
zi, Tomičeva pa bo kot mla
da tekmovalka imela še šte-
vilne priložnosti. Njeni re
zultati so nekaj stotink slab
ši od norme, zato jo letoS
nji neuspeh ne sme zausta
viti pri delu.
V preteklih letih so celjsk
tekmovalci osvajali števili*
medalje na podobnih prvens
tvih, tokrat so osvojili le Šti
ri. Poleg Valantove in Tonfi
čeve sta dobitnika medalj ^
Robi Špan, ki je bil drugi n
60 m ovire in Ana Marine
tretjim mestom v skoku vvi
šino. Po odhodu nekateril
atletov, ki sedaj osvajajo m^
dalje ža nove klube, upam'
da bo zdrava in nadarjena g^
neracija vrnila celjski klu'
na nekdanji položaj. Seved
pa bo potrebna primern
podpora vseh, ki jim ni vse<
no, da celjska atletika poi*
si izgublja korak z najbolj^
mi v državi.
JOŽE KUZM^
St. 8.-21. februar 2002
ŠPORT
21
Ifelenjska gazela
^landa Čeplak razmišlja o tekmovanju za Grčijo, saj se Atletska zveza
Slovenije ne zanima za svoje vrhunske atlete
j(,landa Čeplak je še do-
^dve leti nazaj pretekla
jP metrov v času dveh mi-
^jn 94 stotink. Vedela je,
,2inore še bolje in v zad-
|jl,dveh sezonah je res na-
^a ogromen preskok in
J ^vihtela med svetovno
KO, Njen osebni in držav-
I rekord danes znaša
,57,18. To je peti najboljši
U v zgodovini dvoranskih
jiov. Cez dva tedna bo na-
upila na dvoranskem EP
jpunaju, kjer se bo z do-
ijiSinko Stefanie Graf bo-
lj za zlato medaljo. Osta-
itekmice še niso tekle pod
še najbližja jima je
pnka Teichmanova z re-
|atom 2:01,67.
j^enadoma si zelo napre-
fiila. V zelo kratkem ča-
isi izboljšala svoj osebni
Ijjiord kar za dobre tri se-
liinde. Kako to?
Leta 1999 sem nekohko
jemenila način treninga,
olj sem se posvetila trenin-
gu hitrosti, hitrostni vzdrž-
ljivosti in moči, kjer dosti de-
lam z utežmi. Več sem tekla
na manjše razdalje, kjer je
veliko višji tempo, manj pa
sem se posvečala dolgim raz-
daljam, ko sem tekla po 15
kilometrov in več. Imam bolj
vsestranske treninge, saj re-
cimo skačem tudi v daljino,
mečem kroglo ali tečem preko
ovir. Očitno je to glavni raz-
log.
Za najboljšimi atleti sto-
jijo celotne strokovne eki-
pe. Kako je s tem pri tebi?
Jaz več ali manj na vsa tek-
movanja in tudi na treninge
potujem sama. Res pa je, da
je kar nekaj ljudi, ki mi po-
maga. Aleš Škoberne mi pre-
ko elektronske pošte pošilja
program treningov. On sicer
pravi, da je le moj svetova-
lec in ne trener. Tu je še moj
bivši trener Tomislav Pope-
tru, ki mi še vedno zelo po-
maga pri treningih. Čeprav
potem, ko sva se po 12 letih
skupnega dela razšla, nobe-
nemu izmed naju ni bilo
vseeno, sedaj zelo dobro so-
delujeva in sama ga zelo ce-
nim. Z mano bo tudi na
evropskem prvenstvu, kar je
zame zelo pomembno. Seve-
da ne smem pozabiti na ma-
serja Mirija Maksimoviča, ki
mi pomaga ob večji utruje-
nosti ali pri odpravljanju
manjših poškodb, s katerimi
pa na srečo zaenkrat nimam
večjih težav. Nastope na mi-
tingih pa mi ureja moj me-
nedžer Robert Wagner, ki je
v tem poslu v atletiki v sa-
mem vrhu in skrbi za 45 vr-
hunskih adetov.
Prehrana, vitaminizaci-
ja in preparati za regenera-
cijo so v športu vedno bolj
pomembni. Vse več je atle-
tov, ki jih na dopinških te-
stih tudi ulovijo.
Jaz sem absolutno proti do-
pingu. Sama jemljem kalcij,
železo, magnezij in razne vi-
tamine ter minerale. Pa še to
velikokrat pozabim vzeti. Na-
zadnje so me testirali v ZDA,
v Bostonu in New Yorku.
Lanska sezona je bila za-
te najuspešnejša do sedaj.
6. mesto v skupnem seštev-
ku Grand Prixa, 6. mesto
na dvoranskem SP v Lizbo-
ni, pa potem še 13. mesto
na SP v Edmontonu. Verjet-
no si se za letošnje tekmo-
valno leto pripravljala še
bolj ambiciozno.
Res je, že oktobra sem za-
čela z intenzivnim trenin-
gom. Nekaj časa sem preži-
vela na Dunaju, takoj po no-
vem letu pa sem opravila še
priprave na Kanarskih otokih
skupaj s Stefanie Graf. Tre-
nutno sva najhujši tekmici in
čeprav se najini treningi raz-
likujejo, morda skupna vad-
ba le ni bila dobra.
Si pred začetkom letošnje
sezone računala na tako do-
ber rezultat (1:57,18) že na
prvih tekmah?
Vedela sem, da lahko tečem
okoli 1:58, nisem pa mislila,
da bom že v Bostonu tekla ta-
ko dobro. Vendar, ko vidiš da
še imaš rezerve, potem je to
dodatna vzpodbuda pri samem
teku in tudi za naprej. Sedaj
je v dvorani le še evropsko pr-
venstvo, toda računam, da bi
v naslednjem letu v dvorani lah-
ko tekla okoli 1:56, kar je ce-
lo bolje od svetovnega rekor-
da Christine Wachtel, ki zna-
ša 1:56,40. Meni tek v dvora-
ni tudi sicer zelo ustreza.
Kako boš trenirala do dvo-
ranskega EP na Dunaju in
kakšen čas pričakuješ v Av-
striji?
V	bistvu je sedaj najbolj po-
membno še dva tedna zadrža-
ti formo, ker sedaj niti ni več
mogoče opravljati kakšnih spe-
cialnih treningov. Do prvens-
tva bom na treningih v glav-
nem tekla distančne teke. Mi-
slim, da čas na EP ne bo tako
pomemben, kajti na Dunaju
bo verjetno veliko taktiziranja,
teklo se bo bolj na uvrstitve in
medalje. Moj cilj je osvojitev
medalje, uparn da najžlahtnej-
še, čeprav bo to izredno tež-
ko, saj nikoli ne veš, kaj se lah-
ko zgodi. Upam, da ne bom
ponavljala napak iz preteklo-
sti.
Po EP se začenja sezona
na prostem. Kakšni so cilji?
Načrta za poletno sezono še
nismo naredili, toda tudi po-
leti je evropsko prvenstvo na
prostem. Računam le, da bom
svoj rezultat iz dvorane še iz-
boljšala, kajti moramo vede-
ti, da je tek v dvorani vsaj se-
kundo počasnejši, predvsem
zaradi zavojev, po drugi stra-
ni pa si zunaj odvisen od spre-
menljivih vremenskih razmer.
V	zadnjem času je bilo ve-
liko govora o tem, da naj bi
začela nastopati za Grčijo?
Je to res?
S tem se zaenkrat ne obre-
menjujem. Več bo jasno po
EP. Grki so zame zelo zainte-
resirani, saj želijo na olimpij-
skih igrah doseči čim večje
uspehe, nimajo pa tekmoval-
ke na srednjih progah. Zaen-
krat so le neuradno poslali
elektronsko pošto na našo zve-
zo. Glede na to, da je šport v
Grčiji izjemno priljubljen, gre
verjetno za finančno zelo
ugodno ponudbo, toda meni
ne gre toliko za denar kot pa
za odnos. Ta je na Atletski zvezi
Slovenije katastrofalen. Niko-
gar nič ne zanima, pa čeprav
je v Sloveniji le kakšnih pet
atletov, ki tekmujejo na vr-
hunski ravni. Prepuščeni smo
sami sebi, da o kakršnemko-
li denarju z njihove strani
sploh ne govorimo. Škoda.
MITJA GAVRILOSKI
Foto: TRIARTES
Jolanda Čeplak
Atleta Čeplakova in
Buc ter rokometaši
Tradicionalno proglasitev
^boljših športnikov Vele-
la za leto 2001 je Športna
Rza Velenje izkoristila tudi
I praznovanje 40-letnice
»jega obstoja. Športnike,
nkcionarje in goste, med
Merimi sta bila tudi župan
kečko Meh in podpredsed-
i olimpijskega komiteja
bvenije Tomo Levovnik, je
ozdravil predsednik šport-
le zveze Velenje Jože Kav-
ižnik.
Plakete je prejelo vseh osem
e živih predsednikov šport-
le zveze. Za dolgoletno de-
Dvanje v športu so zlate pla-
tle (30 let dela) dobili Mar-
jnSalobir (sabljanje), Mar-
in Steiner (atletika) in Miro
■ožun (rokomet). Najbolj-
Bšportnika med osnovnošolci
sta Ado Ahmetovič in Špela
Jandrok, najuspešnejše med
društvi pa iz OŠ Livada. Naj
kadeta sta teniški igralec Rok
Bizjak in atletinja Lidija Tam-
še. Med mladinci sta bila na-
juspešnejša Ana Drev, člani-
ca B smučarske reprezentan-
ce in Vid Kavtičnik, članski
rokometni reprezentant. Med
športniki invalidi je mesto
najboljšega, kot že nič koli-
kokrat doslej, pripadlo Jane-
zu Hudeju, ki je v prejšnji
sezoni na EP za invalide os-
vojil srebro v metu diska in
bron v mnogoboju.
Najboljše moštvo so brez
konkurence postali rokome-
taši Gorenja, ki so bili v lan-
ski sezoni s 3. mestom v DP
in uvrstitvijo v finale sloven-
skega pokala, za Celjem Pi-
vovarno Laško druga najus-
pešnejša domača ekipa. Naj-
boljši športnik Velenja je at-
let Boštjan Buč. Član AK Ve-
lenje je državni prvak v teku
na 1500 metrov in zmagova-
lec atletskega pokala Slove-
nije v teku na 3000 m. Na EP
do 23 let v Amsterdamu je bil
na 3000 m z zaprekami sed-
mi. Pri športnicah je zmago-
valka po pričakovanju posta-
la Jolanda Čeplak, državna
rekorderka na 800 in 1000 m,
6. v skupnem seštevku tekmo-
vanja za Grand Prbc in 6. tudi
na dvoranskem SP v teku na
800 m. Na SP v Edmontonu
se je uvrstila na 13. mesto. Na
dobro organizirani prireditvi
je bilo 200 udeležencev.
MITJA GAVRILOSKI
Foto: TRIARTES
Z leve: Jože Kavtičnik, Jolanda Čeplak, Boštjan Buč, Borut PiasKan (Gorenje) in Janez Hudej.
Št. 8-21. februar 2002
22
ŠPORT
Spomladanski šprint
zaradi Rudonje
Liga Simobil v pospešenem ritmu zaradi svetovnega prvenstva - V soboto
uvod na Bonifiki s Celjani
Pojutrišnjem se bo urad-
no odprla domača pomla-
danska nogometna sezona,
z obračunom med Koprom
in CMC Publikumom. La-
ni se je »vaterpolo« končal
brez golov, slaba igrišča pa
bodo še lep čas spremljeva-
lec naših najboljših nogo-
metašev. Kljub temu bo 5.
maja znan državni
nogometni prvak.
Šmarčani se bodo potego-
vali tudi za finale pokala NZS.
Ob spogledovanju z Evropo
pa je malce nerazumljiva pro-
daja najboljšega igralca, kar
je raztogotilo tretjega trenerja
članskega moštva Ere v tej se-
zoni.
Peta Era
Šmartno
(30 točk):
ponoviti jesen!
Era bo poizkušala zadrža-
ti najboljši položaj med moš-
tvi s Celjskega. Ponovitev us-
peha ne bo lahka. Šmarčani
so se na pripravah v Poreču
poslovili od najboljšega strel-
ca lige Simobil Jovice Vica,
ki je odšel k dunajskemu Ra-
pidu. Njegov odhod bo po-
skušal nadomestiti Predrag
Divljak. Okostje ekipe osta-
ja nespremenjeno, novinci pa
so Ilija Radelovič, Aleš Turk,
Peter Plošnik in Goran Ri-
stič. Erin trener Stane Bevc
pravi: »Za zadržanje petega
mesta v prvenstvu in uvrsti-
tev v finale pokala smo mo-
rali pridobiti nekaj okrepi-
tev. Žal smo izgubili Vica, kar
me je osebno zelo prizade-
lo. Brez njega bo vsekakor
veliko težje, vendar smo do-
bili nove igralce, ki ga bodo
morali enakovredno nado-
mestiti. Razmišljati moramo
le o nogometaših, ki jih ima-
mo na voljo in z njimi poiz-
kušati ponoviti odlične rezul-
tate iz prvega dela prvenstva.«
V težkih razmerah, ki so
jih imeli igralci za priprave,
so odigrali številne prijatelj-
ske tekme, ki prave forme
igralcev niso mogle pokaza-
ti, kar je potrdil tudi šmar-
ski strateg: »Pomembno je,
da v našem taboru vlada ze-
lo dobro vzdušje, kar bo vse-
kakor pripomoglo k dobrim
rezultatom.« Prvo tekmo bo-
do Šmarčani odigrali na do-
mačem igrišču, v nedeljo pro-
ti Korotanu. »Poizkušali bo-
mo z zmago razveseliti naše
gledalce. Veliko je odvisno
od razmer, ki bodo v nede-
ljo vladale na igrišču v Šmart-
nem ob Paki,« je svoja priča-
kovanja pred nadaljevanjem
prvenstva strnil Stane Bevc.
Šesti CiWiC
Pubiikum (29):
napadati in
napadati
Trener Marijan Pušnik je
igralsko zasedbo preizkusil
na desetih pripravljalnih tek-
mah: Dinamo 1:0 (Mikohč),
TOM 0:0, 0:3, Maribor Pi-
vovarna Laško 0:4, Domža-
le 3:1 (Plastovski, Bojovič,
Koren), Železničar 3:0 (Ko-
ren 2, Čadikovski), Alumi-
nij 2:0 (Kvas, Bojovič), Šen-
čur 4:0 (Lungu, Maletič,
Kvas, Srša), SAK 3:0 (Male-
tič 2, Kvas), Zaglibie 1:3
(Lungu). Skalno klet so za-
pustili Aleksander Rado-
savljevič, Veliče Šumoliko-
ski, Aljoša Sivko in Milo-
slav Kousal, nanjo pa so
prišli Darko Maletič, Andrej
Kvas, Primož Brumen in De-
jan Plastovski. »Izidi na pri-
jateljskih tekmah niso bili
pravi odraz naše pripravlje-
nosti. Trdo smo garali in iz-
polnili zadane cilje tega ob-
dobja. V dveh tekmah pred
začetkom zadnje tretjine li-
ge si želimo osvojiti štiri toč-
ke. Seveda, še naprej bomo
gojili napadalno igro«, je de-
jal Marijan Pušnik pred obra-
čunoma s Koprom v gosteh
in z Ero Šmartnim doma.
Pred začetkom sezone so si
na Skalni kleti zastavili cilj
v državnem prvenstvu - lan-
sko peto mesto izboljšati za
eno stopničko. Trenutno za
četrto pozicijo, ki si jo deli-
ta (obenem tudi tretjo) Ma-
ribor Pivovarna Laško in
Olimpija, zaostajajo za 6
točk.
Osmi
Rudar (27):
mlajši igralci,
nižji cilji
v Velenju so med sloven-
skimi klubi vložili najmanj
v okrepitev igralske zasedbe.
Edini novinec je Izudin Kam-
berovič, ki bo na položaju
libera zamenjal Marinka Ga-
liča. Moštvo so zapustili tu-
di Peter Binkovski, Peter
Šumnik in Niko Podvinski,
tako da je trener Vojislav Si-
meunovič v ekipo vključil
številne domače mlade igral-
ce. Pri Rudarju bi zelo po-
trebovali še enega obrambne-
ga igralca, ki pa ga zaradi sla-
bega finančnega stanja niso
kupili. »Pripravljalne tekme
so pokazale, da smo na pra-
vi poti. V igri je bil viden na-
predek mojih igralcev. Težave
smo imeli samo s poškodba-
ma Klemna Lavriča, ki zdaj
že normalno trenira, in Ale-
na Mujanoviča, ki bo zaradi
poškodbe stegenske mišice
odsoten vsaj mesec dni. Ker
je v moštvu veliko mladih
igralcev, ki še nimajo pravih
prvoligaških izkušenj in ker
se med premorom nismo us-
peli okrepiti, bi bih tako jaz
kot tudi vodilni v klubu na
koncu zadovoljni z mestom,
kjer se trenutno nahajamo.
Tega se morajo zavedati tudi
gledalci, ki od ekipe ne sme-
jo pričakovati čudežev,« je
povedal Simeunovič. Bolj op-
timističen je bil napadalec
Borut Arlič: »Izgubili smo ne-
kaj igralcev, vendar smo os-
tali na enaki kvalitetni rav-
ni. Ekipe smo si točkovno zelo
blizu, tako da se bomo poiz-
kušah prebiti čim višje. Tu-
di za tretjim mestom ne zao-
stajamo veliko.« Rudarji v ne-
deljo potujejo k Muri, ki si
jo je Simeunovič ogledal na
tekmi proti Zagrebu: »Ekipa
Mure me je pozitivno prese-
netila, saj je igrala izredno
kvalitetno in taktično zelo do-
bro. Svoje igralce bom mo-
ral predvsem psihično pripra-
viti, da se zavejo težavnosti
tekme. Če bodo vsi dali vse
od sebe in odigrali tako kot
znajo, lahko pričakujemo do-
ber rezultat. To pa bi bilo vse
razen poraza.«
PETRA ŠAFRAN
DEAN ŠUSTER
Foto: TRIARTES
Dino Laiič je okreval po prometni nesreči in bo zadnji mož velenjske obrambe
ŠPORTNI
KOLEDAR
PETEK 22. 2.
MALI NOGOMET
1. SL, 16. krog, Nazarje:
Nazarje - Dobovec (20.30).
SOBOTA 23. 2.
NOGOMET
L SNL, 21. krog, Koper: Ko-
per - CMC Pubiikum (15).
KOŠARKA
Goodyear liga, 20. krog.
Laško: Pivovarna Laško - Slo-
boda Dita (17.30).
Hypo liga, 17. krog, Šent-
jur: Alpos Kemoplast - He-
lios (19), Zreče: Rogla - Kraš-
ki zidar (19), Zagorje: Zagor-
je BZ - Savinjski Hopsi (19),
Škof ja Loka: Loka kava - Elek-
tra (20).
ROKOMET
Liga prvakov, četrtina fi-
nala - prva tekma, Berlin:
Magdeburg - Celje Pivovar-
na Laško (15.30).
1. SRL - ženske, 15. krog,
Kranj: Sava - Žalec.
ODBOJKA
1. DOL - moški, 17. krog,
Šoštanj: Šoštanj Topolšica -
Kekooprema Žužemberg
(19).
L DOL - ženske, 17. krog,
Maribor: Branik - Savinjska
Šempeter.
NEDEUA 24. 2.
m;	I« 1—a——
NOGOMET
1. SNL, 21. krog, Šmartno
ob Paki: Era Šmartno - Ko-
rotan. Murska Sobota: Mura
- Rudar Velenje (15).
SREDA 27. 2.
KOŠARKA
Koračev pokal, četrtina fi-
nala, Maccabi Ironi - Pivo-
varna Laško.
1. SKL - ženske, 3. krog,
Celje: Merkur - Ilirija (18).
PANORAMA
NOGOMET
MALI NOGOMET
1. SL, 15. krog: Dobovec -
Svea Lesna Litija 1:4 (1:2);
Kosernik (16). Mizarstvo Ši-
rovnik - Nazarje 6:2. Vrstni
red: Svea Lesna 38, Puntar
37, Beton MTO 30, Beton Lu-
cija 26, Koper, Sevnica 19,
Napoli 15, Dobovec 11, Mi-
zarstvo Širovnik 10, Nazar-
je 6.
KOŠARKA
GOODVEAR LIGA
19. krog: Bosna - Pivovar-
na Laško 67:80 (28:11,44:39,
56:42); Jurak 18, Pavič 15,
Walker, Vujičič 9, Lerič 8,
Novak, Duščak, Brolih 7.
Vrstni red: Union Olimpija
36, Krka 33, Pivovarna l^š-
ko 32, Cibona 31, Široki bri-
jeg, Sloboda Dita 30, Zadar
29, Budučnost 28, Split 27,
Triglav osiguranje 23, Bosna
21, Geoplin Slovan 19.
HYPO LIGA
16. krog: Savinjski Hopsi
-	Loka kava 106:92 (67:65,
42:44, 30:17); Perkovič 22,
Hughes 21, Tovornik 20, Ru-
čigaj 14, Čatovič 10, Cizej 8,
Ščepanovič 5, Kadič 4, Grži-
na 2. Triglav - Alpos Kemo-
plast 86:84 (61:44, 33:28,
23:14); Petrovič 21, Kočar 12,
Novak 11, Novakovič 10, Kah-
vedžič 9, Rovšnik, Ribežl 8,
Spahič 4, A. Maček 1. Rogla
-	Zagorje BZ 84:96 (56:72,
32:46,19:17); Zinrajh 19, Str-
nad, Dundovič 18, Šporar 17,
Sivka 5, Benič, Petranovič,
Starovasnik 2, Temnik 1.
Elektra - Koper 96:85 (62:54,
45:34, 21:26); Arsič 28,
Warmsley 21, Čmer 17, Riz-
man 11, Belanovič 8, Tajnik
7, Marinkovič 4. Vrstni red:
Savinjski Hopsi 27, Helios,
Zagorje 26, Alpos Kemoplst,
Kraški zidar, Triglav 25, Ko-
per, Rogla 22, Elektra, Loka
kava 21.
1. SKL - ženski
1. krog: Merkur Celje,^
Legrand Sežana ig.
(81:37, 54:27, 34:9); >
nik, Deak 18, Potočnik
kič 13, Čonkova, Perlif'
lina, Tratsiak 10, Zupan^
ROKOM^^
1. SRL - mošiti
12. krog: Celje Pivov^
Laško - Sevnica 40:21 (ig-.
Žvižej 8, Pungartnik,
šič 7, Vugrinec, Stefanoi
Milosavljevič 4, Rutenl^
Oštir, Gajič, Bedekovič l.i
mo - Gorenje 20:27 (li;t
Sirk 9, Kavaš 6, Plaskan
Kavtičnik 3, Begovič 2,|
tir, Sovič 1. Vrstni redu
Ije Pivovarna Laško 23, j
bitel Prule 67 22, Gorenje
Rudar 15, Prevent, Termo
Trimo 12, Slovan 11, Inles
ko 8, Sevnica 3, Velika]
delja, Izola 2.
1. SRL - ženske
14. krog: Žalec - B«
38:20 (17:9); Potočnik 11,1
jinovič 5, Irman, Randl4,
kič 3, Zidar, T. Dolar, ci
brik, Čerenjak 2, Bobia
Bezjak, Breznikar 1. Vn
red: Krim 28, Piran 24, (1
pija 20, Jelovica, Žalec
Izola 13, Sava Kranj 12,1
čevje 7, Škocjan, Burja 2
ODBOJKA^
1. DOL - moški
16. krog: Olimpija - Šošt
Topolšica 1:3. Vrstni r
Kamnik 41, Fužinar 34, B
32, Salonit 31, Maribor
Granit 20, Šoštanj 19, Pon
je 18, Ohmpija, Žužemb
9.
1. DOL - ženske
16. krog: Savinjska Š«!
peter - Solkan 1:3. Vni
red: Branik 46, Nova Gol
40, Ljubljana 38, Miklavž
Novo mesto 24, Koper
Ljutomer 17, Pivka jama
Solkan 9, Šempeter 5.
NA KRATKO
Karate-EP
Koblenz - Na evropskem prvenstvu v karateju je v ka(
ski konkurenci do 65 kg Žalčan Sašo Dordevič osvojil s
mo mesto. Drugi žalski karateist Luka Marič je v katego
mladincev do 60 kg izpadel v prvem krogu.
Celjanke uspešne
Velenje, Celje - Rokometašice Celeie so v Rdeči dvor
odigrale eno od pomembnejših srečanj na poti do nasl<
prvaka v l.B državni ligi. Celjanke so v izredno izenaf
igri premagale bivšega prvoligaša Vegrada z rezultatom 28:
Najboljša strelka pri Celjankah je bila Novakova s šesti
goU. Ekipa ŽRK Celje je v boju za sredino lestvice na dol
čem igrišču premagala Planino iz Kranja s 26:23. Skutni
va je bila z devetimi goli najboljša strelka pri domačink
(J.K.)
Miroteks podira
Nova Gorica, Celje - Kegljavke celjskega Miroteksa
minuli vikend odigrale srečanji 14. in 15. kroga l.A drž
ne lige. Celjanke so dobile oba dvoboja. V Novi Gorici
premagale Gorico s 7:1, v Celju pa Adrio Ankaran z*
Marika Kardinar je v Novi Gorici podrla kar 504 kegljeJ
je tudi nov rekord kegljišča, ki so ga postavile tudi ekip'
(J.K.)
Srebot deveti
stari vrh - Denis Srebot iz smučarskega kluba Unior O
je Slovenijo zastopal na mednarodni tekmi mladih srriu^
jev. Na prvem veleslalomu je s startno številko 69 dos^
14. mesto, na drugi tekmi pa je prismučal na 9. mesto,'
je bila druga najboljša slovenska uvrstitev.
St. 8-21. februar 2002
KULTURA
23
IVluzej za v Evropo!
Nominacija za evropski muzej leta 2002 za vse vsebine
^ IVluzeju novejše zgodo-
, Celje so se razveselili
iz Evropskega mu-
.|jega foruma, ki letos be-
^25. obletnico delova-
^ (]a so nominirani za
^ppski muzej leta 2002,
(0§nja podelitev nagrade
pfiznanj bo v Luxem-
jifgu, od 8. do 11. maja.
teden dni pred 18. ma-
ji, ki je proglašen za sve-
^'i dan muzejev,
ijuzej novejše zgodovine
,|je je različne vsebine iz
^Ijenja uspešno združil v
ovito celoto, ki ga dela pre-
iznavnega. Zaradi številnih
^novrstnih aktivnosti je
(i najbolj živahnimi v Slo-
jjiji, se glasi opredelitev. »
Viuzej novejše zgodovi-
[ Celje je regionalni zgo-
ivinski muzej, ki pokri-
regijo 28 občin z 215 ti-
f prebivalci. Je med naj-
jlj živahnimi v Sloveniji,
inj zahajajo obiskovalci
Slovenije. Leta 1990 je
Bzej obiskalo 10 tisoč obi-
jovalcev, dve leti kasneje
25 tisoč, leta 1998 več kot
tisoč in leta 2000 že re-
irdnih 62 tisoč obiskoval-
V tem letu je bil to dru-
najbolje obiskan muzej
Sloveniji, so lahko opra-
{eno zadovoljni celjski
uzealci.
Ponovno je pridobil stare,
leg njih pa tudi številne no-
obiskovalce in s svojim po-
nstvom je uspešno vpet v
olje, v katerem deluje«, ko-
mentira in argumentira no-
minacijo direktorica Muze-
ja novejše zgodovine Celje
Marija Počivavšek.
Uspešna
preobrazba
Muzej bo prihodnje leto
slavil 40-letnico obstoja in de-
lovanja. Za evropski muzej
leta so kandidirali lani, in si-
cer, kot pravi Marija Počivav-
šek: »Zaradi uspešno zaklju-
čene preobrazbe iz nekdanje-
ga muzeja revolucije, ki je
potem v kriznih letih, kon-
cem 80-tih in na začetku 90-
tih let, začel iskati nove vse-
bine in novo ponudbo za obi-
skovalce.« Da je bila ta preo-
brazba uspešna, dokazuje tu-
di število obiskovalcev v zad-
njih letih, zlasti mladih in
najmlajših, ki prihajajo v
edini otroški muzej v Slove-
niji, odrasli na razstavo Ži-
veti v Celju, aU v dislocirano
enoto muzeja v Starem piskru
in Pelikanovem ateljeju. Tu
je še edinstvena zobozdravs-
tvena zbirka v Sloveniji, ki
dobiva nove prostore.
Redni program muzeja fi-
nancira ministrstvo za kul-
turo. Do leta 2000 pa sta bi-
la glavna vira dohodkov mi-
nistrstvo za kulturo in Mest-
na občina Celje, vendar se je
njun delež z leti spreminjal.
Pomembno je, da se muzej
zdaj financira tudi iz lastnih
in sponzorskih ter donator-
skih sredstev. Tako pridob-
ljena sredstva vlagajo v raz-
voj dejavnosti, za obiskovalce
pa pripravljajo obogaten kul-
turni program. Kot eden red-
kih muzejev v Sloveniji ima
Muzej novejše zgodovine Ce-
lje, ki bo, kot kaže nomina-
cija, kmalu v Evropi, tudi mu-
zejsko trgovino, slaščičarno
in kavarno.
MATEJA PODJED
Foto: TRIARTES
Mi gremo, gremo... v Evropo! (celjski muzealci od leve proti desni): sedijo - Robert Zapušek, Marija Počivav-
šek, Jože Sovine, Bojan Pečnik; stojijo - Barbara Vrečko, Nena Murič, Petra Verlič, Helena Vogeisang, Majda
Kvar, Darja Jan, Bronica Gologranc-Zakonjšek, Iris Zakošek, Anica Odlazek; manjkata: Tanja Roženbergar-
Šega in Jožica Trateški.
Petdeset zlatonagrajencev
-lata priznanja s 5. tekmovanja mladih glasbenikov celjskega in koroškega
območja
Vdneh od 13. do 15. mar-
' je v prostorih Glasbene
'le Celje in Glasbene šole
rana Koruna - Koželjske-
'Velenje potekalo regijsko
l^ovanje mladih glasbe-
Ikov celjskega in koroš-
območja.
Glasbeni šoli Celje in Ve-
"ije sta v času tekmovanja
'"lili gostoljubje tekmoval-
^fn 11 glasbenih šol, ene za-
'''ne glasbene šole ter zaseb-
''i tekmovalcev, skupaj 89
'l^movalk in tekmovalcev.
Letos je tekmovanje zaje-
dlo naslednje kategorije:
^3rski duo, petje, klavir šti-
komorne skupine z
(godalni kvartet), har-
'"f^ika, trobenta, rog, tuba
1 tolkala. Strokovne komi-
So mlade glasbenike na-
'^^ile s pohvalami ter bro-
^.^tinii, srebrnimi in zlati-
Jplaketami. Zadnji dan tek-
sta glasbeni šoli Ce-
Fran Korun - Koželjski
^'^rije priredili slavnostna
^certa zlatonagrajenih
^^benih talentov, kjer so
^^lili tudi diplome in priz-
^ja. Dobitniki zlatih plaket
'"Odo marca pomerili na dr-
tekmovanju učencev
"^^benih šol Slovenije.
Zlato plaketo so prejeli:
petje: Marjetka Jurkovnik,
Špela Kregar (GŠ Celje), men-
tor Davor Mikulič; trobenta:
Jure Močilnik (GŠ Ravne na
Koroškem), mentor Janez Mi-
klavžina; Timotej Kotnik (GŠ
Radlje ob Dravi), mentor Izi-
dor Leitinger; Simon Brezov-
nik. Roman Podlesnik (GŠ
Nazarje), mentor Štefan Gar-
kov; Alojz Kompan, Tomaž
Podlesnik (GŠ Velenje), men-
tor Damir Tkavc; Jaka Sadek
(GŠ Slovenske Konjice),
mentor Branimir Klevže;
Uroš Paščinski, Davorin Čre-
šnik, Andrej Perger, Gašper
Namestnik (GŠ Celje), men-
tor Miran Majcen; rog\ To-
maž Povh (GŠ Velenje), men-
tor Andrej Žgank; Jože Ro-
šer (GŠ Slovenj Gradec),
mentor Martin Šmon; taba:
Jože Podbregar (GŠ Nazar-
je), mentor Štefan Garkov;
Urban Špital, Mitja Škorjanc
(GŠ Velenje), mentor Marjan
Stropnik; Uroš Lečnik (GŠ Ve-
lenje), mentor Marjan Petrej;
tolkala: Filip Miklavc, Črt Fe-
rant (GŠ Žalec), mentor De-
jan Tamše; Lenart Mlinar (GŠ
Ravne na Koroškem), men-
tor Davorin Jevšnikar; Andrej
Biljak - Gerjevič (GŠ Rogaš-
ka Slatina), mentor Gregor
Gorenšek; Domen Strupeh,
Marina Golja (GŠ Velenje),
mentor Martin Bajde; harmo-
nika: Klemen Sušeč, Jernej
Herman (GŠ Slovenj Gra-
dec), mentor Branka Kašnik;
Lucija Rožič (GŠ Velenje),
mentor Sonja Beriša; Primož
Mikolič (GŠ Rogaška Slati-
na), mentor Tomaž Guček;
Izidor Kokovnik (GŠ Velenje),
mentor Zmago Štih; Mateja
Kožuh (GŠ Celje), mentor An-
dreja Žel; komorne skupine
z godali:godalni kvartet: Ma-
ša Mareš, Barbara Komadi-
na. Maja Rome, Judita Popo-
vič (GŠ Celje), mentor Petra
Ariati-Kovačič; Nuša Mesar,
Špela Jevnišek, Špela Bibič,
Blaž Ferjanc (GŠ Celje), men-
tor Kristian Kolman; klavir
štiriročno: Tina Tavčar, Taj-
da Tavčar (GŠ Velenje), men-
tor Tea Plazi; Lidija Lepen,
Valentina Čas (GŠ Velenje),
mentor Aci Bertoncelj; kitar-
ski duo: Teja Germadnik, Jure
Gorjanc (GŠ Celje), mentor
Irena Pajtler; Nenad Nikolič,
Nejc Donko (GŠ Žalec),
mentor Srečko Laubič; Nadja
Osojnik, Polonca Brložnik
(GŠ Velenje), mentor Moni-
ka Krajnc-Štih.
Tekmovanje mladih glas-
benih talentov je znova potr-
dilo veliko poustvarjalno
moč udeležencev tekmova-
nja ter kvalitetno pedagoško
delo njihovih mentorjev.
MATJAŽ BREŽNIK
Godalni kvartet Glasbene šole Celje, v sestavi Maša Mareš - violina.
Barbara Komadina - 2. violina. Maja Rome - viola in Judita Popovič
- violončelo, je na tekmovanju dosegel blestečih 98 točk (mentorica:
Petra Ariati-Kovačič, prof.).
Stanovanje v
Likovnem
salonu
Vselitev Neobičajne dvojice s
prepletom intimnega in javnega
v Likovnem salonu bo-
do z nocojšnjim odprtjem
razstave nadaljevali s seri-
jo Neobičajne dvojice. V njej
so se do zdaj predstavili Nar-
cis Kantardžič in Nebojša
Šerič- Šoba, Jože Barši in
Radio Celje, Nataša Tajnik
in Urša Toman, Irena Po-
točnik in Jifi Ročica, zdaj
napovedujejo nenavaden
umetniški večer in dogodek
z Andrejo Džakušič in Ra-
divojem Muličem.
Izhodišče za povabilo av-
torjema je bilo v tem prime-
ru dejstvo, da Andrejo Dža-
kušič in Radivoja Muliča po-
vezuje intimna zgodovina.
Njune poti se bodo tokrat po-
novno prekrižale v javnem
prostoru galerije, ki ga bo-
sta za to priložnost spreme-
nila v - stanovanje.
Galerijski prostor bosta
prepleskala, opremila s po-
hištvom s kosovnega odpa-
da, ga napolnila z drobnimi
predmeti iz njunega vsakda-
njega življenja in okna zastr-
la z zavesami.Hkrati bosta v
»kuhinji« pripravljala hrano
za povabljene. Prepletanje in-
timnega in javnega bo vzpo-
stavljeno v otvoritvenem per-
formansu, v katerem bodo ak-
tivno sodelovali tudi njuni
»posebni« gostje.
Džakušič
Andreja Džakušič je Ce-
Ijanka mlajše generacije
(1971) in je leta 1997 diplo-
mirala na Akademiji za likov-
no umetnost v Ljubljani na
oddelku za oblikovanje. Med
študijem se je izpopolnjeva-
la na Likovni akademiji v Bra-
tislavi. Končala je tudi podi-
plomski študij oblikovanja
na ALU in nekaj mesecev štu-
dirala kiparstvo na akademiji
v Krakovu.
»Ukvarja se z grafičnim ob-
likovanjem in hkrati s števil-
nimi projekti vstopa v polje
sodobne likovne umetnosti,
kjer njena dela dobijo izra-
zit performativni karakter«,
predstavlja dogodek kustodi-
nja Likovna salona Nevenka
Šivavec. Umetnica je v Likov-
nem salonu že razstavljala.
Tedaj je svojo samostojno
razstavo Predali spominov v
Likovnem salonu 1999, ki je
bila hkrati predstavitev di-
plomske naloge podiplom-
skega študija oblikovanja, za-
snovala kot instalacijo - kon-
tekstualno predstavitev oseb-
nega nakita in performans, v
katerem je kose nakita po-
stavila v razmerje do lastne-
ga telesa, spominov in oseb-
ne mitologije. S performan-
si se je predstavila tudi v pro-
jektih Društva likovnih umet-
nikov Celje (Vstop prost
2000, Vstop prost 2001), v
katerih je prav tako šlo za sub-
tilno (ne provokativno ali
škandalozno) tematiziranje
privatnega.
H/iulič
Radivoj Mulič je Postojn-
čan, (1968) in je tudi diplo-
miral iz kiparstva na ljubljan-
ski ALU. »Mulič v glavnem
ostaja zvest tradicionalnemu
kiparskemu mediju, v zad-
njih letih predvsem kamnu«,
ga predstavlja Nevenka Šiva-
vec v spremni besedi k raz-
stavi na pot. Samostojno je
razstavljal 1999 v Mladin-
skem centru v Velenju ter na
prostem v okolici Komna na
Krasu, kjer tudi živi in dela.
Aktivno je sodelbval pri or-
ganizaciji projektov in raz-
stav v Stari Šuli v Komnu (npr.
Prvi mednarodni kraški bie-
nale prave grafike, 1999) in
kot sodelavec v projektu Po-
čivališča ob kolesarskih po-
teh na Krasu 1998 (projekt
je dobil arhitekturno nagra-
do Piranesi) kjer je bil soav-
tor počivališča pod Vremš-
čico.
Stanovanje v Likovnem sa-
lonu bo v javni uporabi do
22. marca.	MP
Št. 8-21. februar 2002
Komedijantski voz gre dalje
Zagrnili zastor za Dnevi komedije- nagradili žlahtnost in zabavo
Prireditev, ki se je organizator, SLG Celje sicer izogiba poi-
menovati z bolj zvenečim - »festivalom«, (ima pa vse vsebine
in oblike festivalskega dogajanja in ceremoniala, tudi odmev-
nosti občinstva, gledališč, medijev in ne nazadnje politike in
gospodarstva, ki jo sponozorira), se je minulo nedeljo, z gla-
murjem obeh voditeljev, Mance Ogorevc in Davida Čeha, pod
Harlekinovim klobukom končala z razglasitvijo najboljših
dosežkov. In s še eno komedijo izven tekmovalnega progra-
ma: Edlvajs, v izvedbi Cafe teatra iz Ljubljane.
Tisti, ki so konec tednov, vse od 25. januarja, redno sprem
Ijah Dneve komedije, so bih v večini enotnega mnenja z
žirijo, da so videh, navajam opredehtev žirije »osem ža-
nrsko izrazito neizenačenih predstav in hkrati izjemno
število presežnih igralskih kreacij, ki so kratkomalo pre-
kašale ena drugo«.
Smeh v številkah
Občinstvo je takole videlo, gledalo in
doživelo predstave in igralske dosežke:
Matiček se bo ouženu iz SSG Trst z oceno
4,00 in komedijantom večera Danijelom Malalanom,
Ekshibicionist iz SNG Drama Ljubljana 3,4 in Gre-
gor Bakovič, Antigona v New Yorku iz Prešernovega
gledališča Kranj 3,2, komedijantka večera Vesna Vev-
nikar, Peep show iz SNG Drama Maribor 3,3 in Bo-
jan Maroševič, celjski Podnajemnik (bron) z oceno
4,2 in Janezom Bermežem, Zdrahe iz Nove Gorice
4,5 in Iztok Mlakar, Stevardese iz Špas teatra 4,7 in
Sebastjan Cavazza ter Kar hočete iz MGL Ljubljana z
oceno 3,84 in komedijantom večera Urošem Smolejen
Žirija (predsednik Miran Kenda, Nada Božič in Pri-
mož Jesenko) je po težkem odločanju razglasila: za
žlahtno komedijantko Ljerko Belak (služkinja v ko-
mediji Stevardese pristajajo), z najvišjo oceno občinstva 4,78 pa
je Stevardese pristajajo postala tudi žlahtna komedija.
Radoš Bolčina je za vlogo Tomaža v predstavi Zdrahe iz PDG Nova Gorica
prejel in se iskreno veselil naslova »žlahtni komedijant«.
Vito Taufer je bil za režijo temperamentnih Zdrah razglašen, že tretjič (tudi leta
1997 in 2000), za »žlahtnega režiserja«.
Nagrade za najboljši tekst na anonimni natečaj za »žlahtno komedijsko pero«,
rfa katerega je sicer prispelo 18 tekstov, niso razglasili, saj noben od njih ni »ustre-
zal kakovostnim kriterijem«, se je odločila komisija (dr. Matjaž Kmecl, Krištof
Dovjak in Matija Logar). Pa več sreče prihodnjič, lov je odprt. Natečaj za izvirno
koujedijo je namreč že objavljen in nagrada 1.100.000 sit deponirana.
Karavana gre dalje
Nagrade so razdeljene, zvezdni prah se polega, »karavana gre dalje«, kakor
je v prispodobi in v svoji komedijantski maniri, vesela nagrade in priznanja, v
zahvalo za prejeti naslov napisala Ljerka Belak, dolgoletna članica celjskega
-----bla.Odlična komedijantka, ki je v nedeljo, žal, ni bilo na podeli-
Imela je kajpak predstavo - v Špas teatru! Ta komedija po meri
(očitno tudi celjskega občinstva) se bo zdaj še hitreje vrtela (be-
ri prodajala) po slovenskih odrih in direktorica Špas teatra, Urška
Arlič, je na podelitvi v Celju upravičeno žarela.
Za slovo od Dnevov komedije, je občinstvo dobilo še šopek iz
Cafe teatra: Edlvajs z Mojco Partljič in Gregorjem Čušinom, v
režiji Zvoneta Šedlbauerja, na tekst najbolj znanega slovenskega komedio-
grafa Toneta Partljiča, ki ve, »kako se taki reči streže«. Za hčerko Mojco je
napisal satirični tekst iz političnega življenja emancipirane samske ženske
zrelih let... Po meri občinstva, ki ljubi bolj lahkotne komedije, (v gledališču
temu pravijo »komedija za rt me prim« aH »blagajniški komad«). Takšne, ki
prinašajo dobiček. V Špasu ali Cafe teatru to že dobro vedo.
Komedija po komediji
Osem tekmovalnih predstav in pet spremljevalnih po izboru Matije Logarja
e vendarle zaznamovalo in razgibalo Celje, ga naredilo prepoznavnega tudi
onkraj meja in za tiste najbolj navdušene za komedije, bodo v gledališču
organizirali še »komedijo po komediji«, so zaenkrat odločeni organizator-
ji. Zamisel sta na zaključku podprla tudi ministrica Andreja Rihter in žu-
pan Bojan Šrot, ki sta dala »zeleno luč« za naslednje, 12. Dneve komedije, za
katere bo delal izbor novi v.d. umetniškega vodje, igralec Stane Potisk, ki bo novo
zadolžitev čisto zares sprejel 1. aprila, sicer pa je vseskozi pozorno spremljal
tekmovalne predstave. Preveč na glas se ni smejal. Počakajmo do prihodnjega
leta, saj naloga očitno ni tako lahka. Ali pač? Komentarjev se je modro vzdržal.
Res je, karavana gre dalje....
MATEJA PODJED Foto: SHERPA
Manca Ogorevc je bila na zaključni slovesnosti prelestna v prekrasni
tesno se prilegajoči obleki. Skoraj bi nam zaupala tudi številko svojega
GSM, a jo je zadnji hip »pozabila«. Na žalost moškega dela občinstva.
Radoš Bolčina-Curlo iz Zdrah je
navdušil žirijo, sam pa je bolj
pričakoval nagrado lani, ko je
igral očeta v predstavi Tistega
lepega dne.
Ljerka Belak je postala žlahtna
komedijantka. Ljerka je bila dol-
ga leta članica SLG Celje in se še
vedno rada vrača v Celje.
Vito Taufer je žlahtno nagrado pre-
jel že tretjič. Tokrat ni mogel ponjo,
saj je bil na smučanju v tujini. Nje-
gova žena, Mojca Partljič, pa nas
je nasmejala za slovo še v Edhrajsu.
Ministrica za kulturo Andreja Rihter je letos Dneve komedije obiskala kar dvakrat. Pnrič ob
kulturnem prazniku, drugič ob zaključku prireditve. Kdo jo je v nedeljo bolj nasmejal Mojca
Partljič na odru ali Borut Alujevič za njim, ne vemo.
Za nagrado izvedel v avtu
Radoš Bolčina je za to, da ga je strokovna žirija izbrala za
žlahtnega komedijanta izvedel v soboto zvečer v avtu, na poti
iz Ljubljane v Novo Gorico.
»Iskreno sem bil presenečen, ker nagrade zares letos nisem pri-
čakoval. Če že, sem jo bolj pričakoval lani, za vlogo očeta v pred-
stavi Tistega lepega dne. V soboto zvečer smo jo igrali v Ljubljani
in ko sem se vozil domov so me poklicali iz Celja in me prijetno
presenetili.« Radoš je bil nagrade vesel, na podelitev pa je prišel s
soprogo. »Nagrado bova v dvoje proslavila danes pri vas, v Celju,
nato pa še s kolegi v Novi Gorici. Zdrahe so namreč predstava, kjer
je moral biti uigran celoten ansambel. Zelo težko bi sam koga
izpostavil, zato sem bil toliko bolj presenečen, da je žirija izbrala
mene,« je dejal v nedeljo simpatični Radoš, ki skorajda vsako leto
nastopi na Dnevih komedije. In nikoh ne ostane neopazen.
NGL
Iz komedi
jantske
malhe
Dnevi komedije so l^j
običajno minili bre
škandala. Povsem drugj
če, kot Ema, kajne? Jej
Magnifico, ki je udarih;
Emi sodeloval tudi v Q
lju. Napisal je namreč p^
redbe za skladbe, ki s
služile za podlago zinj
govalni predstavi Stevai
dese pristajajo. Sestre,i
so zmagale na Emi so iin;
le presenetljivo podobe
styling kot stevardese
predstavi Špas teatrj
Magnifico - stevardese
Sestre? Je podobnos
zgolj naključna?
Z Dnevi Komedije je po
sredno povezan tudi Pa
trik - razmajan zob -Gret
lo. Na celjskem Starec
gradu je z glasbo sodelo
val pri predstavi režise;
ja Mihe Alujeviča, kij
pripravil uvodni in za
ključni ceremonial na le
tošnjih Dnevih komedije
Najbolj simpatični zdi
na letošnjih Dnevih ko
medije je uspel Borutu Ve
selku. Ob zadnjem poklo
nu, bilo jih je veliko, pi
Stevardesah mu je zdi
snilo. Občinstvo je bruli
nilo v smeh, Borut pa tu
di. Odkrohotal se je za za
veso.
Uroš Smolej, mlac
igralec MGL, je bil komej
dijant sobotnega večeri
S svojo simpatično naštil
dirano vlogo Andreji
Medlike si je prislužil na
ziv komedijanta večera^
Žirija se res ni uštela, kj
je rekla, da je bilo leto|
na Dnevih komedije k^
precej enakovrednil|
igralskih vlog.
Ekshibicionist je b;
odličen. Prezrt zgolj
to, ker ni vseboval komi'
nega. Držimo pesti, dat^
bolje prihodnji mesec
Kranju, ko bo ljubljansis
Drama z Ekshibicioni
stom sodelovala na Te<i
nu slovenske drame.
NGI
Pravijo
Dneve komedije si je'
devetih predstavah ogle"
lo rekordno število gle^'
cev, saj je bila dvoran^
okoli 400 sedeži vseskozi p
na. Razveseljivo je, ocen
je Dneve komedije upravU
Borut Alujevič, da se je «P
jel« tudi spremljevalni P'
gram ob nedeljah, predvs^
pa «da smo si pridobili
panje in naklonjenost Šte*
nih sponzorjev in donat*
jev, ki jim gre zahvala z^
peljavo Dnevov.
Št. 8 - 21. februar 2002
KRONIKA S CELJSKEGA
25
Anji za deseti
rojstni dan
[yjajboljše torte celjske regije za deklico, ki ne obstaja - V šaleški prestolnici je
^magala torta iz Pariželj - Po razstavi so lahko obiskovalci najboljše torte
pojedli
Raven slovenskega slaš-
čičarstva dolgo ni bila za-
vidanja vredna. Zadnje ča-
se je marsikaj drugače, kar
nekaj se jih trudi, da bi bi-
lo tako. To je bilo mogoče
spoznati na sobotni regij-
ski slaščičarski razstavi v
Velenju, kjer so se pojavili
najpogumnejši slaščičarji
iz Spodnje in Zgornje Sa-
vinjske doline ter iz Šaleš-
ke doline.
Res je, slaščičarjev se ni
ravno trlo, pust in valentinovo
sta marsikoga preveč utrudi-
la. Tisti, ki so prišli, so ime-
li na razstavi v velenjskem ho-
telu Paka tudi kaj pokazati.
Sicer pa so morali slaščičar-
ji letos, za razliko od lanske
prve regijske razstave, ustvar-
jati na točno določeno temo.
i Tako so prinašali v razstavni
prostor imenitnega velenjske-
ga hotela torte za otroke, vsi
z napisom Anji za 10. rojst-
ni dan.
Komisija je imela zahtev-
no delo. Cecilija Božnik,
strokovna učiteljica kuhars-
tva v celjski srednji šoli za
gostinstvo in turizem, ki so
ji dali prvo besedo, je pove-
dala, da so dali pri vsem sku-
paj prednost ročnemu delu
ter naravnim barvam. V slaš-
čičarstvu je namreč vse več
industrijskih izdelkov, ki pri-
hranijo čas in denar.
Božnikova poučuje v Ce-
lju zadnji dve leti, pred tem
je šest let v šentjurski kme-
tijski šoli. V gostinski šoli da-
jejo slaščičarstvu velik pou-
darek tako v sklopu učnega
načrta kot med pripravlja-
njem hladnih bifejev, kamor
vključujejo slaščičarske iz-
delke. Učiteljica, ki je poro-
dna v Socki, se je začela za
slaščičarstvo zanimati v rod-
nem Lesičnem, kjer je ma-
ma pekla klasične torte ter
med drugim izdelovala rože
za torto. Vse skupaj je kma-
lu pritegnilo še hčer. Tako je
odšla po velenjski razstavi v
Maribor, na večdnevni semi-
nar o sladkorni artistiki.
Na velenjski razstavi sta pri
ocenjevanju sodelovali pred-
stavnica turističnega društva
Vida Kovačič (z bogatimi go-
stinskimi izkušnjami v velenj-
ski Nami) in predstavnica obi-
skovalcev razstave Urška Čer-
če (novinarka iz Velenja).
Pet ur za
zmago
Po dveh urah razstave je
prišlo do razglasitve rezulta-
tov in velike pojedine, ko so
lahko obiskovalci najslastnej-
še torte celjske regije pojed-
li.
Komisija je prisodila prvo
mesto torti z ročno naslika-
nim likom klovna, delu slaš-
čičarja Jožeta Kolška iz Za-
bukovice. Nastala je v pod-
jetju Gostišča - hoteli Štor-
man, v njihovi slaščičarski
delavnici v Parižljah, od ko-
der oskrbujejo s slaščicami
vse Štormanove lokale. Ta-
ko je zmagovalca Kolška
spremljal Božo Kozjak, de-
sna roka lastnika Zvoneta
Štormana. Kolšek, ki je na
čelu delavnice v Parižljah vse
od ustanovitve pred tremi leti,
je ustvarjal torto zmagoval-
ko pet ur.
V delavnici v Parižljah de-
la kar šest zaposlenih, ki za-
čenjajo ob delavnikih z de-
lom ob štirih zjutraj, ob kon-
cih tedna pa celo že ob treh.
V prejšnjem tednu so pred-
stavili dve izjemni torti tudi
na celjskem sejmu, kjer so
se obiskovalci ustavljali ob
petnadstropni poročni torti
ter velikanki za različne pri-
ložnosti (120 centimetrov
dolgi in 60 cm široki). Sicer
pa mora šef Kolšek vsako
slaščico v delavnici pokusi-
ti, tako da ne čuti doma po
slaščicah niti najmanjše že-
lje.
Izučil se je v celjskem Mig-
nonu ter pridobil veliko iz-
kušenj pri tamkajšnjem moj-
stru Francu Markoviču. Na-
to je bil obratovodja pekar-
ne v Velenju, od tam se je od-
pravil v Avstrijo, kjer je de-
lal v slaščičarstvu v različnih
krajih. Sledilo je delo v žal-
ski slaščičarni Vanilija ter
celjski Zvezdi, od koder so
ga povabili v hotel Paka. Od
tam je prejel povabilo k Štor-
manu.
Na sobotni regijski slašči-
čarski razstavi je pristala na
drugem mestu torta Vide Part
iz Šmartnega ob Paki, slaš-
čičarke velenjskega hotela Pa-
ka. Na tretje mesto se je uvr-
stil izdelek Barbare Koneč-
nik iz Celja in Jožice Lemež
iz Velenja, iz velenjskega
podjetja Gorenje gostinstvo.
V Gorenjevem podjetju z več
kot 160 zaposlenimi imajo
namreč v tovarniških prosto-
rih celo slaščičarno.
Sladek hotel
Velenjski hotel Paka, ki je
bil že drugo leto zapored pri-
zorišče regijske slaščičarske
razstave, je del podjetja Go-
renje gostinstvo ter ima 30
zaposlenih. V hotelu, ki je or-
ganizator razstave v sodelo-
vanju s Turističnim društvom
Velenje in po novem še z ob-
močno obrtno zbornico, ima
slaščičarstvo dolgo tradicijo.
Hotelska kavarna in slaščičar-
na sta zelo pomemben del ho-
tela tudi po dohodkovni pla-
ti. Tako so odprli novembra
še zimski vrt.
Hotel vodi Celjanka, eko-
nomistka Petra Zlatoper. V
knežjem mestu je odraščala,
v njem še vedno živi. Z de-
lom je začela v marketingu
zdravilišča Dobrna, pred dve-
ma desetletjema, ter delala
tam nekaj let tudi kot anima-
torka, nato je vodila restavra-
cijo z italijansko hrano v
mondenih Porečah ob Vrb-
skem jezeru v Avstriji, nada-
ljevala v restavraciji Napo-
leon v Portorožu... Potem je
postala direktorica hotela
Prebold, po tistem je dolgo
delala v svojem podjetju za
svetovanje gostincem v Ljub-
ljani, organizirala prireditve
za oživljanje stare Ljubljane
(skupaj s Primožem Loren-
zem) ter prišla pred štirimi
leti za direktorico hotela Pa-
ka.
Na velenjsko slaščičarsko
razstavo v hotelu Paka je po-
nosen tudi predsednik Turi-
stičnega društva Velenje Jo-
že Zakošek, že drugo leto
soorganizatorja razstave. Za-
košek se rad spominja nek-
danjih velenjskih slaščičar-
skih razstav iz osemdesetih
let. Lani so razstavo pripra-
vili pred koncem šolskega le-
ta, letos so se odločili za po-
živitev šaleške prestolnice v
drugačnem obdobju.
Zakošek, ki je upokojenec
podjetja EKO Velenje (Velenj-
čani in okoličani se ga spo-
minjajo tudi kot člana komi-
sije za vozniške izpite), je na
čelu turističnega društva zad-
njih šest let. Društvo je orga-
nizator različnih velenjskih
prireditev, med njimi Jože-
fovega in Jurjevega sejma,
žegnanja konj, pohoda od
kleti do kleti po velenjskih
vinogradih, ocenjujejo ure-
jenost okolja... Velenje je se-
veda vzorno urejeno, lani se
je uvrstilo med večjimi slo-
venskimi mesti na prvo me-
sto.
V mladem mestu prevla-
dujejo priseljenci in njihovi
otroci. Predsednik turistične-
ga društva je prišel s Kozjan-
skega, iz Hrastja pri Loki pri
Žusmu, pred skoraj štirimi
desetletji. Velenjsko društvo
je pobratim turističnega druš-
tva iz kozjanske Dobrine, ki
si prizadeva za izgradnjo Do-
brinskih toplic.
BRANE JERANKO
Celjanka Petra Zlatoper, direkto-
rica velenjskega hotela Paka.
Jože Zakošek, predsednik Turistič-
nega društva Velenje.
Torta v obliki medvedka, z užitnimi kovanci evra. Prinesla jo je Helena
Bevc iz velenjskega Sladkega butika, kjer delata skupaj z mamo več kot
eno desetletje.
Torte pred budnimi očmi ocenjevalne komisije. Prvo besedo so dali Ceciliji Božnik iz Socke, strokovni
učiteljici kuharstva v celjski srednji šoli za gostinstvo in turizem (na fotografiji skrajno levo).
Pred najboljšimi tortami celjske regije. Letošnji zmagovalec razstave je slaščičar Jože Kolšek iz Zabukovice
(v sredini). Vodja slaščičarske delavnice Gostišč hotelov Štorman je prišel skupaj z Božom Kozjakom (levo)
desno roko podjetnika Zvoneta Štormana. Na drugo mesto se je uvrstila torta Vide Part iz Šmartnega ob Paki
(Hotel Paka Velenje).
Št. 8-21. februar 2002
26
kronika
— - ^^
Skrivnostne ovadbe v TES-u
Informacije polzijo, kriminalisti molčijo, ljudje pa želijo vedeti, kdo se je igral z denarjem
Minuli teden se je izve-
delo, da so celjski krimina-
listi vendarle ovadili nekaj
oseb iz Termoelektrarne Šo-
štanj. In ko je novica o tem
pricurljala v javnost čisto
po drugih »kanalih«, so se
odločili o tem »spregovori-
ti« tudi na celjski policiji.
Medijem so iz Urada krimi-
nalistične policije Policijske
uprave Celje v sredo, 13. fe-
bruarja, poslali le suhopar-
no izjavo za javnost, iz ka-
tere ni bilo moč razbrati, za
koliko kazenskih ovadb
sploh gre.
»Policisti policijske upra-
ve Celje so na državno tožils-
tvo v Celju podali kazensko
ovadbo zoper več odgovor-
nih oseb iz podjetja s šoštanj-
skega območja, in sicer za-
radi suma storitve štirih kaz-
nivih dejanj zlorabe položa-
ja ali pravic po 244/1 in 11
členu Kazenskega zakonika
Republike Slovenije. V prvem
primeru so policisti podali
kazensko ovadbo zoper dve
odgovorni osebi in zoper pro-
kurista družbe iz območja Po-
licijske uprave Celje. V dru-
gem primeru so ovadili iste
osebe, ki so za konkretno po-
pravilo izdelka zaračunale in
izplačale bistveno več, kot je
cena novega izdelka, v tret-
jem primeru pa so ovadili dve
odgovorni osebi istega pod-
jetja in odgovorno osebo tr-
govskega podjetja z območ-
ja Policijske uprave Celje.
Celjski kriminalisti so ova-
dili tudi odgovorno osebo že
omenjenega podjetja in sa-
mostojnega podjetnika z
okolice Ljubljane. Kazniva
dejanja so bila storjena v le-
tih 1999 in 2000. Zaradi te-
že in specifičnosti preiskave
je predkazenski postopek us-
merjal državni tožilec. Skup-
no je nastalo za preko 110 ti-
soč tolarjev škode.«
Z drugimi besedami: šlo
naj bi za šest kazenskih
ovadb, tri naj bi bile spisane
za vodilne osebe v termoe-
lektrarni, tri pa za osebe iz
treh zasebnih podjetij iz Ce-
lja, Velenja in okolice Ljub-
ljane. Na dolgo in široko smo
že lani in v začetku letošnje-
ga leta pisali o povezavi ne-
čedne kuhinje v šoštanjski ve-
Ukanki z mislinjskim smu-
čarskim klubom. Njegov
predsednik, ki lani za naš me-
dij ni želel komentirati za-
deve , je Viktor R., ki naj bi
bil eden izmed ovadene tro-
jice iz termoelektrarne. Tam
je namreč »blizu denarja«, saj
naj bi bil vodja sektorja za
komercialo v TEŠ-u. Vseskozi
se je porajalo vprašanje, s či-
gavim denarjem je mislinj-
ski klub dodobra prenovil
svoje skakalnice.
Po neuradnih podatkih, saj
policija v javnost ni dala niti
začetnic ovadenih oseb, sta
preostala dva, ki bosta mo-
rala svoje početje zagovarja-
ti pred sodnikom, Boris D.
in Marko J.. Prvi je sedaj v
Holdingu slovenskih elek-
trarn, Marko J. in Viktor R.
sta še vedno na svojih delov-
nih mestih. V »nekem šo-
štanjskem podjetju«. Termoe-
lektrarni Šoštanj.
Direktorja Jaroslava Vrtač-
nika med ovadenimi ni, ko
smo ga želeli poklicati, so
nam dejali, naj se obrnemo
na Majdo Pirš, vodjo splo-
šno kadrovskega sektorja
TEŠ-a. Ta pravi, da o vlože-
nih ovadbah niso bili obveš-
čeni, zato komentarja na zad-
nje dogodke ne more dajati.
Sicer pa Vrtačnik v svoji iz-
javi novembra lani ni želel
govoriti o povezavi podjetja
z mislinjskim klubom, je pa
dejal, »da se je preiskava celj-
skih kriminalistov nanašala
na področje, ki je bilo ureje-
no v skladu z zakonom o jav-
nih naročilih in kasneje s si-
stemskim postopkom ISO
9001,« in da »...so redno iz-
vajali zunanje revizijske po-
stopke, ki niso nikoli poka-
zali kakršne koli pomanjklji-
vosti in nepravilnosti pri po-
slovanju.« Toda, ali je poli-
cijska preiskava pokazala
drugače? Sumljivi posli naj
bi se nanašali predvsem na
izbiro izvajalcev del na jav-
nih razpisih. Izbrani naj ne
bi bili najboljši ponudniki,
plačila za opravljena dela pa
naj bi bila višja od dejanske
vrednosti.
Ugibanj o tem, zakaj je po-
licija pri omenjeni preiska-
vi tako skrivnostna, je več
kot dovolj. Negodovanja
med nekaterimi novinarji tu-
di. Je pa bila minuli teden
sila presenečena Irena Go-
renak, predstavnica za od-
nose z javnostjo pri PU Ce-
lje, saj so jo o vloženih ovad-
bah obvestili mediji in ne
obratno, kot je to v navadi.
Je nekdo nesel informacijo
o TEŠ-u v javnost mimo od-
delka za stike z mediji, ta-
koj ko so ovadbe poslali na
tožilstvo, čeprav bi nasled-
nji dan na policiji mogoče
o tem vendarle podali izja-
vo? Če je to res, potem se je
še bolj kot Irena Gorenak v
nerodnem položaju znašel
vrh celjske policije. Njiho-
va obljuba, da bo javnost o
podanih ovadbah takoj ob-
veščena, je bila tokrat vred-
na piškavega oreha.
Preiskava menda še zda-
leč ni končana, pred celjski-
mi kriminalisti naj bi bil še
zajeten kupček dokumenta-
cije, ki jo bodo morali še
pregledati.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: GK
Kam so izpuhteli mlijoni?
Noben denar ne more
nadomestiti očeta
Pet let od tragične nesreče na Okrešlju prve odškodnine
- Odgovorna je država!
Znane so prve odločitve
glede odškodninskih zah-
tevkov, ki so jih vložili svoj-
ci petih gorskih reševalcev,
ki so desetega junija leta
1997 v Turškem žlebu nad
Okrešljem v Savinjski do-
lini izgubili življenja. Šlo
je za Mitjo Brajnika iz Kra-
nja, Borisa Mlekuža iz Tol-
mina, Rada Markiča in Lu-
ka Karničarja z Jezerske-
ga ter Janka Kokalja iz
Kranjske Gore. Vsakemu
od svojcev slednjega bo mo-
rala država izplačati sko-
raj milijon in pol tolarjev
odškodnine.
Tragična nesreča se je zgo-
dila na višini 1900 metrov pri
vaji reševanja ponesrečenca
v gorah in praktičnem uspo-
sabljanju za reševanje s heli-
kopterjem. Reševalci so ta-
ko izvajali vajo reševanja po-
nesrečenke (zdravnice Mire
Ažman, ki je bila v vakuum-
ski vrečki) ob sidrišču na
skalni polici. Ažmanova je
poleg reševalca Marjana Kre-
gar ja grozljivo nesrečo tudi
edina preživela. V helikop-
terju naj bi ravno med vajo
odpovedali za trenutek vsi in-
strumenti, kar naj bi povzro-
čilo omahovanje plovila dn
sila naj bi odtrgala del skal^,
okrog katere so si reševalci
uredili sidrišče, smo lahko
brali v medijih takoj po ne-
sreči. Peterica je padla tristo
metrov v globino in obleža-
la mrtva. Svojci pokojnih so
takrat tožili Planinsko zve-
zo Slovenije in državo. Sled-
njo je ljubljansko okrožno so-
dišče spoznalo za odgovor-
no, planinsko zvezo ne.
Lani je bilo v slovenskih
gorah 260 reševalnih, iskal-
nih in poizvedovalnih ak-
cij. Ponesrečencev je bilo
184, od tega jih je 32 umr-
lo, kar 84 pa se je hudo ra-
nilo. Največkrat pri hoji po
poti. To so podatki Gorske
reševalne službe Slovenije.
V prvem rešenem prime-
ru gre za tožbo svojcev po-
kojnega Janka Kokalja. Vsa-
kemu bo država morala pla-
čati 1.451.976,50 tolarjev
odškodnine, ostale tožbe še
niso končane. »Helikopter naj
bi bil med vajo reševanja teh-
nično brezhiben, reagiranje
pilota in dvigovalca vitla pra-
vilna. Vzrok za padec reše-
valcev pa je bil v prepletanju
varovalne vrvi pokojnega Ko-
kalja in trakov vakuumske
vreče v predelu glave pone-
srečenke v vaji,« je bilo sli-
šati v sklepu, ki so ga izrekli
v ljubljanski sodni dvorani.
To naj bi potrdili z rekon-
strukcijo tragične nesreče.
Komisija za preiskavo nesre-
če naj bi v svojem poročilu
zapisala, da letalska policij-
ska enota v času nesreče naj
ne bi imela letalsko opera-
tivnega priročnika za tovrst-
no dejavnost - reševanje v go-
rah, kot ga določa 28. člen
Zakona o zračni plovbi.
»Organizacijski vzrok« za
nesrečo naj bi bil v tem, da
program usposabljanja za
konkretno vajo ni predvidel
skupne priprave posadke he-
likopfterja in reševalcev, prav
tako pa naj ne bi obstajal pro-
gram, v katerem bi bili do-
ločeni normalni postopki v
sili, odgovorne osebe, način
osnovne in pomožne komu-
nikacije, kakor tudi celoten
potek izvajanja vaje. Da »po-
stopek očitno ni bil popol-
noma koordiniran«, kaže tu-
di dejstvo, da naj bi zatajili
vsi postopki opozarjanja na
nevarnost.
Kot nam je povedal načel-
nik gorske reševalne službe
Slovenije Dušan Polajner, že
od leta 1999 deluje sklad Okre-
šelj, s katerim otrokom pokoj-
nih pomagajo z denarnim pris-
pevkom in štipendiranjem.
Usodnega desetega junija je na-
mreč kar dvanajst otrok osta-
lo brez svojih očetov.
SIMONA ŠOLINIČ
Goreč avto
Srečo v nesreči je imel voznik osebnega avtomobila Re-
nauh 5, A.M., ki je v soboto, 16. februarja, vozil po avtoce-
sti Celje - Dramlje. Med vožnjo se mu je namreč vnelo vozi-
lo, ravno takrat pa so mimo pripeljali konjiški gasilci, ki so
goreč avtomobil pogasili. Do tega naj bi prišlo zaradi pre-
gretja motorja, škode pa je nastalo za okrog 150 tisočakov.
CVETKE
•	Ludvikove čebelice je oni dan premetavalo v čebelnja-
ku, za to pa ni bil kriv trot, ampak njegov sosed, ki ga je že
dalj časa opozarjal, naj jih odstrani z njegovega travnika.
Kje imajo čebelice sedaj svoj sladek domicil, nismo preve-
rili.
•	Celjski policisti naprošajo vse, ki bi nameravali prihodnji
teden vlomiti v kakšno trgovino in ukrasti liziko, naj jih pokli-
čejo pravi čas. Da ne bo potem hude krvi vlomilcev, da niso
prišli dovolj hitro. Za nagrado bodo lahko liziko obdržali.
•	Neka Celjanka je poklicala na pomoč može policiste, saj
je imela občutek, da se ji nekdo smuka okrog hiše, pa ga ne
more uloviti. Mogoče pa je videla sv. Valentina, ki ji je po-
leg rožic prinesel še liter vina.
•	Pretekli teden v Celju ni bilo veliko klofutanja in mikaste-
nja. Po ulicah se govori, da menda zaradi tega, ker se udele-
ženci potem prevečkrat opazijo in spoznajo v cvetkah...
Radarsice icontroie bodo...
jutri, 22. februarja, dopoldne na območju Žalca, po-
poldne pa na območju Rogaške Slatine;
v soboto, 23. februarja, dopoldne na območju celotne
regije, popoldne pa na območju Celja;
v nedeljo, 24. februarja, popoldne pa na območju Žalca
in Slovenskih Konjic;
v ponedeljek, 25. februarja, dopoldne na območju Mo-
zirja, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah;
v torek, 26. februarja, dopoldne na območju Rogaške
Slatine, popoldne pa na območju Celja;
v sredo, 27. februarja, dopoldne na območju Žalca, po-
poldne pa na območju Mozirja;
v četrtek, 28. februarja, dopoldne na območju Celja,
popoldne pa na območju Rogaške Slatine.
REKLI so
Iz oddaje
Tarča^vpetek,
15. februarja,
na Radiu Celje
Ali je prav, da osumljene
oziroma storilce kaznivih
dejanj mediji navajajo s pol-
nim imenom in priimkom?
Irena Gorenak, pooblaš-
čenka za odnose z javnostjo
pri PU Celje: »Pri našem ob-
veščanju ne smemo in ne že-
limo kogarkoli kriminalizi-
rati, saj velja načelo, da kdor
ni pravnomočno obsojen, ve
Ija za nedolžnega.«
Ivanka: »Če je človek sto-
ril kaznivo dejanje zavestno,
naj se nanj potem pokaže s
prstom!«
Vera: »Tat se ne more spre-
meniti in poboljšati, če bo-
mo kazali nanj.«
Tanja: »Ne zdi se mi prav,
ker s tem ožigosamo tudi nje-
govo družino...«
Jovica: »Zakaj pa ne? Ža-
lostno je, da jih država hra-
ni!«
Fanika: »Če ga ni strah in
sram vzeti življenja, naj
ne bo sram, ko objavijo nje-
govo celo ime!«
Tarča, vsak petek ob
12.15, na Radiu Celje
Št. 8 - 21. februar 2002
KRONIKA - PISMA BRALCEV
27
Šest let zlorab
Premile kazni za dolgoletno spolno izkoriščanje
deklice?
petčlanski senat Okrož-
nega sodišča v Celju je 28-
letnega Boštjana Žagarja iz
fjazarij in 26-letnega Toma-
Planovška iz Letuša
jpoznal za kriva spolnega
napada na osebo, mlajšo od
l5 let. Za zlorabo deklice,
je v času, ko sta jo zače-
la zlorabljati, štela komaj
jedem let, so Žagarja obso-
dili na pet, Planovška pa na
tri leta zapora.
! Tožilstvo je obema obto-
. Sencema očitalo podobna
I icazniva dejanja. V času od
■ leta 1995 do aprila lani je
goštjan Žagar oškodovanko,
- Id še ni stara T 5 let, večkrat
zvabil v gospodarsko poslop-
je in pri tem uporabljal silo.
Tam jo je slačil in se nad
otrokom izživljal na vse
mogoče načine. Zlorabljanje,
ki je trajalo šest let, se je za-
ključilo 22. aprila, ko je Ža-
gar deklico zvabil v garažo,
jo začel otipavati in poljub-
ljati, nato jo je odpeljal v hlev
in znova zlorabil. Pri tem je
deklici grozil, da o tem ne
sme nikomur pripovedova-
ti, zavedal pa se je tudi, koli-
ko je bila stara, saj jo kot
najbližji sosed dobro pozna.
Tudi Tomaž Planovšek je
z gnusnim početjem pričel le-
ta 1995, do marca 2001 pa je
deklico zlorabljal kar pri se-
bi doma. Vabil jo je tudi v
gospodarske objekte, največ-
krat na senik nad hlevom, jo
zlorabljal, deklici pa je ka-
zal tudi pornografske revije.
Tudi on se je zavedal, da je
bila deklica stara šele sedem
let in tudi on jo je kot nepo-
sredni sosed dobro poznal.
Med obravnavo je bila jav-
nost izključena. Oba obto-
ženca sta zaposlena in še vedno
na prostosti, v zapor pa ju bo-
do poklicali, ko bo sodba po-
stala pravnomočna.
ALMA M. SEDLAR
Umorjenega naj bi
imel za sužnja
v ponedeljek se je na
okrožnem sodišču v Celju
pričelo sojenje Borisu Kra-
golniku, ki mu okrožni dr-
žavni tožilec Ivan Žaberl
očita, da je najprej surovo
pretepel Danijela Konca, po-
tem pa hudo ranjenega
zvlekel v potok, kjer je Ko-
nec umrl.
Truplo Danijela Konca so
našli spomladi pred dvema
letoma v potoku v Libojah,
po dolgotrajni preiskavi pa
so celjski kriminalisti lani
marca areteriali 37-letnega
Borisa Kragolnika iz Košni-
ce pri Celju. Kragolnik, ki je
bil zaradi nasilnih dejanj prej
dolgo časa strah in trepet celj-
skih brezdomcev, je med
obravnavo zanikal vse obtož-
be. Kot je zapisano v obtož-
nici, je Kragolnik Konca na
surov in poniževalen način
že pred tragičnim dejanjem
večkrat prisilil, da mu je dal
denar. Prihajal naj bi k nje-
mu domov v Liboje, kjer naj
bi ga pretepal, izkoristil nje-
govo nemoč in si ga podre-
dil kot sužnja. Septembra
1999 naj bi ga zvabil v svoje
stanovanje, v katerem naj bi
ga imel zaprtega pet dni. Tam
naj bi ga pretepal in ga z grož-
njami prisilil, da je zanj
opravljal gospodinjska dela.
Čeprav Kragolnik vse ob-
tožbe zanika, tožilec Ivan Ža-
berl meni, da je obtoženi
Koncu vzel življenje, ker ga
je slednji prijavil policiji in
je bil kot priča pripravljen
nastopiti v kazenskem po-
stopku na sodišču. Tožilec
Kragolniku poleg kaznivega
dejanja umora očita še dve
kaznivi dejanji izsiljevanja,
dve kaznivi dejanji povzro-
čitve lahke telesne poškod-
be in protipravnega odvze-
ma prostosti. Boris Kragol-
nik, ki je še vedno v pripo-
ru, je včeraj vse obtožbe za-
nikal, sojenje, na katerem
nameravajo zaslišati več
prič, pa je prestavljeno za ne-
določen čas.
A.-M. SEDLAR
MINI KRIMICI
Saj ni res!
Pa Je.
j Našim vrlim policistom se
■	kdaj pa kdaj zgodi tudi kaj ne-
navadnega, kar jim na obraz-
ke zvleče tudi kal^nem nasme-
šek. V nedeljo, 17. februarja, je
j na celjsko policijsko postajo po-
; klical moški in dejal, da bo vlomil
■	v nek lokal na območju Žalca
i in ukradel liziko, zato naj že
Itž pridejo tja. Nenavadni vlo-
milec, ki je na svoje početje opo-
zoril policiste, jih je v lokalu
'udi počakal, toda ves jezen,
^kaj da niso prišli hitreje. Za-
nimivo pri vsem je, da je ukra-
deno liziko podaril svoji sprem-
'ievalki, verjetno kot zapozne-
lo Valentinovo darilo. Toda za-
kon je zakon in policisti bodo
° dogodku obvestili tudi tožils-
tvo.
Ponoči v iiišo
Na Ostrožnem se je v noči
sredo, 13. februarja, vlomi-
prav posebno potrudil, saj
vlomil v stanovanjske hiše
sicer v Ulici Alme Karlin in
^^etlični ulici. V obeh prime-
rih je predrznež, medtem ko
^stanovalci spali, preiskal pro-
I ^^ore, našel in odnesel pa je
drisko, moško in poslovno tor-
bo, denarnico, mobilni telefon
in nekaj gotovine. Del predme-
tov je odvrgel in so jih kasneje
našli v bližini. Nočni in nesli-
šni tat je povzročil škode za
okrog štiristo tisoč tolarjev.
Odpeljali opla
Lastnik opel kadetta Z.R. je
bil nemalo presenečen, ko je
opazil, da njegovega jeklenca
ni več tam, kjer ga je pustil -
na parkirnem prostoru hale Go-
lovec na Dečkovi cesti v Celju,
v soboto, 16. februarja. Polici-
sti so morali, kot ponavadi, re-
šiti tudi ta primer. A ni dolgo
trajalo, ko so opla našli lepo par-
kiranega v Miklošičevi ulici v
Celju in ga vrnili lastniku. Po
neuradnih podatkih tatovi ni-
so imeli težkega dela, saj naj
bi bili ključi avtomobila v klju-
čavnici prtljažnika...
Nezaslišano!
Triindvajsetletni B.P. si je v
gostinskem lokalu Celjskih ki-
nematografov v Stanetovi uli-
ci v Celju dovolil v sredo, 13.
februarja, vpričo natakarice iz
priprte računalniške blagajne
vzeti enajst tisočakov. Tatvino
je opazil varnostnik, ki je vest-
no opravljal svoje delo in ga
pridržal do prihoda policistov,
ki bodo 23-letniku že pokazali
tisto, kar mu gre. Kazensko
ovadbo.
Policisti so zasegli ukraden avtoradiokasetofon. Njegov lastnik naj
se oglasi na Policijski postaji Celje.
PREJELI
SMO
Proble-
matična
zaščita
živali
v luči dogodkov, objavlje-
nih 5. februarja 2002 pod na-
slovom »Trpinčenje živine« v
oddaji »Preverjeno« televizij-
ske hiše POP TV, bi se radi
zahvalili novinarjem, ki so
prispevek pripravili in ga
predvajali širši javnosti.
Vsake toliko časa si grozo-
vitost takšnih dogodkov iz-
bori svojih nekaj trenutkov
na televiziji ali drugih medi-
jih, vendar to ne pomeni, da
se te stvari dogajajo samo ta-
krat, ko se o njih poroča.
Problematika zaščite in pra-
vic živali je v Sloveniji na ža-
lost na zelo nizki ravni. Ži-
vali dojemamo samo kot ob-
vezen del vsakdanjega jedil-
nika in jim ne pripisujemo
lastnosti živi bitij, kot so po-
treba po življenjskem prosto-
ru, gibanju, dejstvu, da tudi
one čutijo (npr. bolečino) in
dejstvu, da je tudi njih strah.
Z živalmi v velikih farmah
in drugod delamo kot s tret-
jerazrednimi stvarmi, ki so
nam bile po sili razmer da-
ne v upravljanje, in če se jim
zlomi hrbtenica ter tulijo od
bolečin..., kaj me briga, glav-
no, da ne boh mene! Pri tem
pozabljamo, da potujejo
skozi vso to kalvarijo samo
zato, da bodo na koncu naš
zrezek.
Čustvena otopelost in do-
jemanje živali (rasdin, pla-
neta) na nivoju objekta je si-
cer značilno za našo civili-
zacijo, vendar nam je slab iz-
govor. Ne gre samo za etič-
no in moralno, temveč tudi
ekološko problematiko, ki ne
bo izginila, pa četudi bomo
glavo vztrajno tiščali v pesek.
Stanje je vsak dan slabše,
ker se v večini primerov kot
posamezniki v brezmadež-
nem indiferentnem sloven-
skem duhu obnašamo, kot da
ta problematika nima veze z
nami. In tudi državi izgleda
reševanje tega problema še
ni v interesu, ker je finančni
priliv klavne industrije pre-
potreben. Visoko cenjena
Evropska skupnost ima dru-
gačne zakone na področju zaš-
čite in pravic živali.
MAŠA BLAZNIK,
SEG - sekcija za
varovanje živali
ZAHVALE-
POHVALE
Voščilnice
ljubezni
Mogoče vas je v času zad-
njih novoletnih praznikov
osrečila in vas spomnila na
ljudi z drugačnimi potreba-
mi prav voščilnica izpod pr-
stov varovancev Varstveno de-
lovnega centra iz Mozirja. V
mesecu januarju smo zaklju-
čili akcijo izdelovanja voš-
čilnic z ogledom nagrajenih
ročno izdelanih voščilnic v
knjižnici Vojnik.
Tu nas je prijazno pozdra-
vila knjižničarka in nas po-
peljala v manjšo galerijo. Vsa-
ka voščilnica posebej je bila
skrbno in estetsko oblikova-
na, vsaka zase je izžarevala
ljubezen in svobodo izraža-
nja tistega umetnika, ki jo je
oblikoval. Večji del voščilnic
je narejenih iz naravnih ma-
terialov.
Ogled likovne ustvarjalno-
sti smo zaključili s prijetnim
pohodom do obeh cerkva. Us-
pešno in dobre volje smo pre-
magali strmo pot in več kot
petsto stopnic do našega ci-
lja in nazaj. Na prijetnem
enodnevnem izletu smo si na-
brali energije in novih idej,
saj bomo z aktivnostjo izde-
lovanja voščilnic pričeli kma-
lu po pustnih zabavah. S tem
si nameravamo prislužiti kar
največ denarja za športne,
kulturne in zabavne aktivno-
sti, ki jih želimo izvajati v
Varstveno delovnem centru
Mozirje. Če bomo zelo prid-
ni in zadosti dobri, si bomo
privoščili tudi kakšen dan na
morju.
Še enkrat se želimo zah-
valiti vsem, ki ste z nakupom
že pripomogli k uresničitvi
letošnjih želja - hvala vsem
in hvala tudi za tovrstne pri-
reditve.
VILMA MARČINKO,
vodja VDC Mozirje
Zahvala
dializnih in
ledvičnih
bolnikov
Društvo dializnih in led-
vičnih bolnikov (ki se zdra-
vijo v celjski bolnišnici) se
je pisno, osebno in z javno
objavo obrnilo na širšo celj-
sko javnost s prošnjo za do-
natorstvo pri nakupu apara-
ta za 24-urno merjenje krv-
nega daka znamke Holter.
Akcija je s pomočjo dona-
torjev in lastnega prispevka
društva uspela in dragoceni
aparat je že v uporabi. Druš-
tvo se globoko in iskreno
zahvaljuje darovalcem de-
narnih prispevkov.
S prispevki so se odzvali
naslednji prevozniki - taksi-
sti, ki vozijo paciente od do-
ma v dializni center in do-
mov:
Miran Stožir iz Slovenskih
Konjic, Dominik Kosi iz Bre-
žic, Ivan Sehč iz Celja, Ja-
nez Žerjav iz Krškega, Andrej
Avgustinčič iz Celja, Ivan
Andoljšek iz Sevnice, Ani-
ca Berginc iz Laškega, Franc
Horjak iz Sevnice, Cilka Jaz-
bec iz Žalca in Andrej Giba
iz Celja.
Nadalje so svoje prispev-
ke poslah: Alba, d.o.o. Ce-
lje, Utež d.o.o. Celje, Gore-
nje d.d. Velenje, CM Celje,
Vanja Kač s.p. Ložnica pri Žal-
cu, Vulkanizacija d.o.o. Ce-
lje, Terezija Krušič, Ljublja-
na, Prostand d.o.o. Štore,
Spektra Orbit d.o.o. Celje,
Žlender Albina, Telsim - Igor
Berk Celje, Schmidt HSC
d.o.o. Žalec in Novi tednik
- Radio Celje.
Prošnji so se odzvale še na-
slednje občine: Polzela, Ve-
lenje, Laško, Podčetrtek, Ro-
gaška Slatina, Šmarje pri Jel-
šah, Slovenske Konjice, Ro-
gatec, Žalec, Dobrna, Vojnik,
Celje in Radeče.
Društvo se iskreno zahva-
ljuje, z željo, da bi daroval-
cem in njihovim dragim ne
bilo treba darovanega aparata
nikoli uporabljati.
JURE KRAŠOVEC
Laško, v imenu dializnih
in ledvičnih bolnikov
Sedlarjevo
spet
zaživelo
Pred oseminpetdesetimi
leti, v mrzli noči med 6. in
7. februarjem, ko je bila va-
sica Sedlarjevo odeta z vi-
sokim snegom, so jo s svo-
jim prihodom počastili borci
XIV. divizije. Vasica je v zgo-
dovini in za časa NOB dobi-
la velik pomen in neizbri-
sen pečat. V bistvu je posta-
la ta vasica heroj in kraj za
obiske neštetih izletnikov.
Zapisala se je v zgodovino.
Tudi člani borčevske orga-
nizacije iz Štor smo redni
gostje proslav in izletov v
Sedlarjevem, predvsem pa
nas veseli dejstvo, da se po-
mena pohoda XIV. divizije
na Štajersko, ki jo je pot vo-
dila ravno skozi vas Sedlar-
jevo, zaveda vedno več lju-
di, med drugim tudi vedno
več mladih, in prav je tako.
Že drugič zapored pa smo
se 39. tradicionalnega tova-
riškega srečanja borcev udar-
ne XIV. divizije v Ljubljani
udeležili tudi mlajši člani KO
ZB NOB iz Štor.
Pot XIV. divizije je bila pre-
lita s krvjo in z znojem, o tem
nam priča na desetine spo-
menikov, ki so postavljeni
praktično po celi dolžini pre-
hojene poti.
Iskrena zahvala za to ču-
dovito organizirano prosla-
vo in prisrčno srečanje gre
organizatorjem, še posebej
se zahvaljujem tovarišu
Alojzu Dolničarju, ki me je
na proslavo tudi osebno po-
vabil.
SREČKO KRIŽANEC,
Štore
abraha-
movcev v
Novi
Cerkvi
v imenu vseh slavljencev
- abrahamovcev, ki v letu
2002 praznujemo 50. rojst-
ni dan, se za srečanje, ki je
bilo 25. januarja v Novi
Cerkvi, iskreno zahvaljuje-
va za sponzorstvo: županu
občine Vojnik g. Benu Po-
dergajsu, dekanu g. Alojzu
Vicmanu iz Nove Cerkve, g.
Dragu Goričanu iz Razdelja,
g. Ivanu Ravnaku in Nove
Cerkve, g. Branku Gobcu iz
Novak, g. Francu Šegi iz No-
ve Cerkve, bistroju Stolec,
g. Alešu Stolcu iz Nove Cerk-
ve, cvetličarni Rožmarin, ge.
Ivici Trnovšek iz Nove
Cerkve ter Moškemu pevske-
mu zboru in Godbi na piha-
la iz Nove Cerkve za petje
in igranje.
PETER SELČAN,
SLAVKO JEZERNIK
Št. 8-21. februar 2002
28
INFORMACIJE
Št. 8-21. februar 2002
Groza
zaradi
mravlje
Dan v perujskem deževnem gozdu
Vihar se je približeval,
Uo pa spet hitro oddaljil.
Lmenje se je zaletavalo
t stene gozda, se lomilo
[b pragozdnih orjakih in se
^to jokajoč umaknilo. V
jpu sem se zavedel, da
jhiio narasle vode, gnane
vetrom, odplaknejo naše
etorišče na peščini. Planil
em iz šotora in obstal. Ble-
lo sonce se je ravnokar
gnilo in začelo vstajati iz
(ke, ki je mirno polzela mi-
no sipine. Na nebu so vi-
de bele koprene kot cunje
ia beraču. Pogledal sem
roti robu gozda. Vsepo-
sod je ležala grozeča lede-
i negibnost. Mir pred vi-
arjem, sem pomislil.
Rjovenje orkana je še ved-
ioviselo v zraku. Glasovi, po-
lobni kruljenju prašičev, so se
l^homa spremenili v jaguar-
Ievo tuljenje, kot da so se vse
Bzdne zveri spopadle v boju
b življenje in smrt. Florjana,
)ase je kobacal iz šotora, sem
^ejel kot odrešenika. Vedno
iepoznal odgovor na moje vpra-
taije. »Jaguar?« sem se zastr-
Bel vanj. »Ne, jaguar je gos-
[odar in ne joka kot otrok,«
le je muzal moji zmedenosti.
To so opice vriskači.«
Med tuljenje gozdnih vra-
|ov se je pomešal domač
tvok. Kuhar je z udarci žlice
Jb krožnik vabil na zajtrk,
drobni zvok je v trenutku
'bral zaspance okoli mize
kuhinjskim šotorom in
fclnom v reki. Kup debelih
omlet je omamno dišal.
Drama
življenja
Delovni dan v osrčju de-
javnega gozda-parku Manu,
®ie bil leta 1987 razglašen
^ svetovno človeško dediš-
se je začel. Vkrcali smo
® v čoln in odrinih.
.Velika bobnarica je izteg-
svoj vrat in zanihala sku-
s trsjem, ki jo je obkroža-
jo V trenutku se je iz dejavne
ki je iskala svoj plen,
p''5menila v nezaznaven rjav
Bela čaplja, gosposka da-
"^na dolgih nogah, se je sto
metrov naprej odločila dru-
gače. Nerodno se je prestopi-
la na mrtvem drevesu, ki se
je do polovice namakalo v vo-
di, zamahnila s krili in se pred
vsiljivci užaljeno umaknila.
Mojo pozornost je priteg-
nilo dogajanje na nasprotnem
bregu. Trop živali se je pridr-
sal po blatni strmini. Bile so
podobne morskim prašič-
kom, vendar nekajkrat več-
je. Lesketajoči ščetinasti ko-
žuščki so raziskovali peščino
ob vodi, postavali na prame-
nih, ki jih je risalo sonce, na-
to pa so zabredli v vodo. Še
trenutek in skupinico kapibar
je odneslo z vidnega polja.
Oči navigatorja so se zabod-
le vame. Z iztegnjeno roko je
pokazal na kratko deblo, ki
je ležalo na sipini mivke. »Kaj-
man, kajman,« so zdrsnile
polglasne besede mimo uma-
zanih zob. »Beli kajman,« je
strokovno dodal Florjan, ko
si je skozi leče daljnogleda og-
ledal kos lesa. V naslednjem
hipu je vznemirjeni kuščar
zdrsnil v vodo.
Na lesenem panju, ki je na-
sedel ob spodjedenem reč-
nem bregu, so se tri želve na-
stavljale soncu. Kot domine
so slonele druga na drugi, naj-
prej velika, srednja in kot
zadnja najmanjša in stegovale
drobne glave na zmečkanih
vratovih. »Čof, čof, čof,« je
zapljuskalo s tankim in nato
vedno debelejšim glasom, ko
smo pripluli v njihov svet.
Sokol se nas ni ustrašil. Se-
del je na veji, ki je segala nad
vodo in s hladnimi očmi sre-
po opazoval gladino reke. Čoln
je preprosto ignoriral. Osam-
ljeni Jaribu se je počasi in pre-
mišljeno prestopil. Prijazno
nam je pokimal z ogromno
črno glavo, nasajeno na prav
tako črnem vratu. Velik bel
ptič z rdečo ogrlico je sorod-
nik evropske štorklje.
V opoldanski vročini se je
rečno platno izpraznilo. Igral-
ci so se umaknili v globoko
senco gozda. Tudi mi smo pri-
stali ob osamljenem domo-
vanju starejše ženske in se
posvetili kosilur
Vidre
velikanke
Ko je opoldanska vročina
popustila, smo se skozi gozd
napotili proti jezeru El Sal-
vador. Pot se je končala z bleš-
čečo vodno gladino, mrtvim
rokavom reke Manu, na ka-
teri je plavala lesena ploščad,
pritrjena med dva drevaka.
Neslišno smo drseli ob
enem izmed bregov za reko
širokega jezera. Le tu pa tam
je tišino zmotil udarec vesla.
Vidljivost je bila odlična, ker
nam je sonce svetilo v hrbet.
Ponovno smo srečevali naše
znance iz reke. Prihajah smo
jim blizu in nekateri nas sploh
niso opazili. V zraku je pla-
valo nedoločno brnenje tiso-
čerih žuželk, ki v zeleni ka-
tedrali nikoli ne poneha. Pos-
večeno vzdušje so tu pa tam
zmotile predpotopne ptice-
hoacini. Suhe prekle, z majh-
no glavo nasajeno na dolgem
vratu, so bile skoraj vedno v
paru. Par je svojo ljubezen
kazal z nenehnim prereka-
njem, podobnem krakanju,
kljuvanjem in kriljenjem s
krili. To je v gostem vejevju
povzročalo strahoten hrup.
Koko, ki je stal ob telesko-
pu, postavljenem sredi ploš-
čadi, je kazal pred čoln in še-
petal: »Nutras, nutras.« Vrstili
smo se ob teleskopu in si po-
dajali daljnoglede. Par vider
in dva skoraj odrasla mladi-
ča so brezskrbno plavali čez
jezero. Vsake toliko je kate-
ra izmed brkatih glav izgini-
la in se čez nekaj dolgih tre-
nutkov pojavila na popolno-
ma drugem mestu. Lov je bil
uspešen. Ena izmed njih je
ležala na hrbtu in se mastila
z ribo, ki jo je držala s prvi-
mi tačkami. Živali pred na-
mi so izžarevale igrivost in
brezskrbnost. Vidre velikan-
ke niso velike samo po ime-
nu. Dosežejo zavidljivo dol-
žino dveh metrov. Prelep ko-
žuh, ki jim ga zavida vsaka
ženska, je njihovo preklets-
tvo. V parku Manu jih je da-
nes okrog sto. Največja ne-
varnost ljubkim živalicam na
zaščitenem območju je pre-
tirana vsiljivost obiskovalcev.
Harmonijo narave je pre-
sekal prediren krik. Vidre so
se postavile pokonci. Prise-
gel bi, da si je ena izmed njih
s taco zasenčila oči. V nasled-
njem trenutku so izginile.
Vreščanje je prihajalo iz klju-
na drevaka. Zaprepadeno
smo strmeli v Mirjam, ki je
polna gnusa kričala in kriča-
la. Mirko se je splazil mimo
izvoljenke. S copatom je po-
končal predrzno mravljo, ki
je ogrožala njegovo prince-
so. Na ploščadi je završalo.
Izvalil se je pritajen smeh, ki
je rasel in rasel. Gromozan-
ski krohot je planil čez gla-
dino jezera, se odbijal od bre-
gov in se vračal iz vseh smeri
v tisočerih odmevih. »Zelo je
občutljiva,« je užaljeni vitez
zaščitil osramočeno kraljič-
no.
Bregovi jezera so opuste-
li. Srečanja z naravo je bilo
konec. Kar ni pregnalo cvi-
ljenje Mirjam, je odgnal kro-
hot.
JANEZ JAKLIČ
Prelep kožuh je vidrino prekletstvo.
Št. 8 - 21. februar 2002
30
FILM
Skupnost
Kakšne barve je
ponavadi zatem-
nitev v filmih - ti-
sta zatemnitev. ki
med sabo veže ča-
sovno ali prostor-
sko manj zapored-
na dogajanja? Kot
pove že poimenovanje, so za-
temnitve ponavadi črne. No,
Lukas MoodYSSon je svoje za-
temnitve v Skupnosti - por-
dečil. In če so vezi med pripo-
vedjo neobičajno rdeče, je ja-
sno, da Lukas niti teh brezte-
lesnih, memih« delov filma
ne pusti pri miru, temveč jim
daje samosvoj, natančen pou-
darek - zanalašč. Oziroma
nam daje tudi tam vedeti, v
katerem tonu pripoveduje svoj
film. Rdeče? Komunizem? So-
cializem? Strast? Življenjska
strast? Mešanica vsega tega?
Pogled v podrobnosti filma:
ko ob in v svobodnjaške, re-
volucionarne ideologije hipi-
jevske skupnosti (že prej make
površne in morda celo naiv-
ne) udarijo »malomeščan-
ska«, »potrošniška« čustva,
ideologije potonejo kot papir-
nata ladjica pod točo... ven-
dar pa se, po drugi strani, tu-
di čustvenost malomeščans-
tva sprosti in obenem naleze
odločnosti ob stiku z ideolo-
gijami. Eno se napaja z dru-
gim. Eno - kljub vsem navi-
deznim razkolom - brez dru-
gega ne more. Ali, kot - prib-
ližno - reče eden od junakov:
»Ljudje smo kot polenta. Dlje
kot nas mešaš na ognju, bolj
se sprijemamo.« Aha, meša-
nica torej. Vprašanje je le še
to, koliko je film v svojem »to-
nu« prepričljiv.
K objektivnosti: če je Po-
kaži mi ljubezen bila holivu-
darsko romantična verzija
najstniške lezbične ljubezni...
in se je predvsem v tej določe-
ni podrobnosti
razlikovala od ko-
pice drugih fil-
mov... potem je
Skupnost kar pre-
cej korakov naprej
od nje. Enostavno
več da od sebe. Še
se pozna Lukasov občutek za
mladostništvo, za beganje in
negotovost v svetu neizobli-
kovanih identitet, toda tokrat
nič kaj boljši od mladine ni-
so starejši; včasih so še bolj iz-
gubljeni in potrebni vodenja.
Vodenja med malomeščans-
tvom in osvobojenostjo, med
homoseksualnostjo in hetero-
seksualnostjo, med telesom in
dušo, med Abbo in Doorsi,
med politiko in ljubeznijo,
med otroštvom in zrelostjo...
med občutkom za skupnost in
občutkom le zase. In Lukas
jih vodi zanesljivo. Tu je od-
sekani scenarij, ki se vedno
zaveda, kaj in kje mora po-
vedati. .. ki (skoraj) nikoli ne
premore odvečnega vpogleda
v dogajanje; tu so preprosti, a
dovolj dodelani karakterji,
vsak s svojo najnižjo in naj-
višjo lastnostjo; ter hrabra igra
posameznikov. Tudi za tiste,
ki sicer ne marajo polente, ze-
lo užiten film.
PETER ZUPANC
Ocena: 8/10
Gospodar nominacij
Film Gospodar prstanov je s 13 nominacijami rekorder letošnjih oskarjev
No, 13 nominacij na
strehi vendarle še ne po-
meni nobenega oskarja v
roki. Gospodar prstanov:
bratovščina prstana, ki si
je med drugim prislužil
»veliki« nominaciji za naj-
boljši film in najboljšo re-
žijo, je morda le preveč
»grozljiv«, režiser pa prem-
lad, da bi prejel kaj več kot
kipce za prirejeni scena-
rij, fotografijo, scenogra-
fijo... ko pa so nekateri
drugi filmi v velikih kate-
gorijah mnogo bolj po me-
ri ponavadi umirjene Aka-
demije.
Argument, da mora Aka-
demija paziti na povrnitev
stroškov filmanja in da mo-
ra že zato nagraditi najdraž-
jo trilogijo oziroma za sedaj
njen začetek, ima težo - to-
da, po drugi strani ni žirija
skoraj nič gledala na povrni-
tev stroškov dovolj dragima
Umetni inteligenci in Harry-
ju Potterju. Filma sta v no-
minacijah komajda omenje-
na. Vendar pa Čudoviti um
(8 nominacij), eden tistih, ki
so mnogo bolj varen in mnogo
bolj tipičen izbor za nagra-
jevanje, objektivno gledano
zares izstopa samo v eni ka-
tegoriji: najboljšega igralca,
govorimo torej o Russellu
Crowu.
Tretji rekorder nominacij
(prav tako 8) je Moulin rou-
ge-, zasluženo, že, a nedosled-
no. Zakaj ni pri režiserjih no-
miniran Buz Luhrman, av-
tor Moulin rougea, je pač ena
tistih starih neodgovorljivih
ugank prireditve: film je med
najboljšimi, režiser pa ne? Pri
takšnem izboru stavnice
vseeno padajo na stran Gos-
podarja; morda ne bo dobil
»velikih« kipcev, a jih vsee-
no zna dobiti največ...
Gremo še na temo, ki se
nas bolj tiče. Tujejezični
Oskarji. Norveški Elling, in-
dijski Lagaan ter argentin-
ski Sinova nevesta se že po
razvpitosti in dosedanjih
priznanjih skorajda ne mo-
rejo kosati z dvema edini-
ma pravima favoritoma.
Francosko Nenavadno uso-
do Amelie Poulain in bosan-
sko Nikogaršnjo zemljo. Ali
se bo Akademija odločila za
optimizem, energijo, reži-
sersko in scenaristično vizio-
narstvo ter totalno simpatič-
nost Amelie, ki je v svojem
oboževanju podrobnosti bolj
pro Evropska... ali pa za lo-
gičnost, aktualnost, dejan-
sko ali pa namišljeno sim-
boličnost in... kritiko evrop-
ske zunanje politike Niko-
garšnje zemlje... je vpraša-
nje brez zanesljivega odgo-
vora, pa vendar: tehtnica se
skorajda nagiba bolj k Ni-
kogaršnji zemlji, ali ne? Bo-
mo videli. Vsekakor ima
Amelie še več, natančneje,
5, želez v ognju in si zaslu-
ži,-da bi ji do konca skovali
vsaj enega.
Še nekaj: dosti nomini-
rancev smo si pri nas že og-
ledali, nekateri pa seveda
prihajajo prav v času pode-
litve. Datumi predvajanja v
Celju so napisani v oklepa-
jih. Prehitevala bosta Čudo-
viti um (28. 2.) in Sestri
Ijeni črni jastreb (7. 3. j, (J
21.3. naprej bo ciklus oskJ
jevcev zajemal Ameli\
Moulin rouge,. Gospodarji
prstanov. Nikogaršnjo zenj
Ijo, ponovno Čudoviti umi
Veličastne Tenenbaurrl
(nominacija za scenarij),j
bližnji prihodnosti pa sle
dijo še Ghost world z nonii
nacijo za prirejeni scenarij
ter dva nominirana režiš«
ja, Lynch z Mulholland dr\
ve in Altman z Gosford pa
kom.
Vsi dvomi odpadejo
marca. Takrat se bo pod ti
tirko Whoopie Goldberg a
čelo ceremonialno podelji
vanje zlatih možicev.
PETER ZUPAM
Gospodar prstanov - srečna trinajstica nominacij?
Gremo v kino!
Vaši odgovori na vprašanje prejšnjega tedna so bili iz-
jemno zabavni. Prelesten nežni angel v Šterkovem Eks-
pres, eskspres in Žlahtna komedijantka leta 1997 ni Man-
ca Dorrer, niti Anica Kumer, še manj Tjaša Železnik ali
celo Nataša Barbabar Gračner. No ja, slednja je še najbliž-
je resnici - Barbara Cerar, dragi moji. Med tistimi, ki so si
zapomnili mil obrazek, smo izžrebali Lilijano Ojsteršek
iz Celja, Katjo Jurkovšek iz Celja in Viktorja Gabra iz
Škofje vasi.
Nagradno vprašanje: Režiser Lukas Moodysson je še eden
tistih brezkompromisnih mladcev, ki skozi življenje pluje
na valovih ustvarjalnega uživanja in se ne zmehi za primiti-
vizem povprečnosti. Pri sedemnajstih je izdal knjigo poe-
zij, nato še več poezij in roman, kasneje pa se je lotil film-
ske režije in valove navdušenja požel že s svojim prvim
filmom. Vaša naloga je izbrskati njegov naslov...
Odgovore na dopisnici pošljite na Novi tednik, Prešer-
nova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 25. februarja (do
takrat morajo prispeti!). Izžrebali bomo tri dobitnike vstopnic
za ogled filma.
Berlin v rokah Maje Weis
Varuh meje, celovečerni prvenec Maje Weis, ki je na letoš-
njem Berlinalu doživel svetovno premiero, je skupaj s fil-
mom Dobre roke Peetra Simma prejel prvo nagrado neodvi-
sne žirije. To je nagrada za »najbolj inovativen film, ki še
nima svetovne distribucije.« Odličen začetek za film, ki ga
bomo pri nas v rednem sporedu gledali meseca aprila.
Zanimivo predstavitev je v letošnjem Berlinu doživel tudi
kratki film Resni človek režiserja Vlada Kristla. Zaradi očitnih
aluzij na Tita je bil takoj po nastanku obsojen na desetletja
ždenje v bunkerju, redki pa so ga videli šele po osamosvojitvi
Slovenije. Ob tem pa velja spomniti, da smo Slovenci že leta
1988 dobili prvo nagrado festivala. Zlatega medveda, ki si ga je
za kratki film Oblast prislužil Zdravko Barišič.	P.Z.
CELJSKIH PET
PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (11. 2. do 18. 2.)
Jackie Chan je resda hongkongško-hollywoodska legen-
da in Chris Tucker hitrojezični glasnež, a je njun drugi zva-
rek pod imenom Ful gas vseeno le prehudo pogrevanje sta-
rih štosov, da bi se nam lahko njuno prvo mesto na lestvici
zdelo zabavno. Vendar pa v mestu, kjer je največji glasbeni
car menda dotični Werner, kaj takega niti ni čudno. Vsi
ostali so krepko zaostali, Tom Cruis se je s svojim sciento-
loškim PR filmom zrušil naravnost z neba, zapletena struk-
tura filma je očitno prezahtevna. Nikogaršnja zemlja je še
vedno odlično obiskana (v povprečju več kot sto gledalcev
na predstavo), čeprav jo prikazujejo že v drugo, nominacije
za zlatega možica pa so očitno naredile svoje.
prihajata
Skupnost
Tillsamans
IGRAJO Lisa Lindgren, Michael Nyqvist,
Emma Samuelsson, Sam Kessel, Gustav Hammarsten,
Anja Lundkvist, Jessica Liedberg, Ola Noreli, Shanti Ror^
REŽUA Lukas Moodysson
SCENARIJ Lukas Moodysson
PRODUCENTI Lars Jonsson
ŽANR komedija/drama
TRAJANJE 106 minut
Elisabeth se naveliča svojega zapitega moža. Ko jo sledu
znova udari, skupaj s hčerko in sinom odide k bratu Goranu
hipijevsko komuno. Tu v hiški živi približno deset ljudi.
štora je malo, vendar vlada »harmonija«, kar pomeni skrajn
liberalnost v vseh pogledih. Gre za uveljavljanje marksistični
načel, delitev vseh dobon, skratka skrajni hedonizem... in vS
stranska seksualna razmerja med člani komune. Piše se lef
1975, v Španiji je ravnokar umrl Franco, Elisabeth in njetf
otroka pa se s skrajnimi napori privajajo na novo skupnost.;
Št. 8 - 21. februar 2002
TV VODIC
31
tšE PRESLISITE NA RADIU CELJE
^RTEK, 21. FEBRUARJA, OB 10.10:
__POP ČVEK_
^^ . ■■ —
iVloj žarek Brede Kumireill
petje, glasba in ples so se v Bredino življe-
jg vpletli že v zgodnjih otroških letih. Ple-
jjla je balet, osem let je hodila v glasbeno
>j,lo in se učila igrati klavir, v folklorni sku-
Jjni je vrsto let združevala ples in petje. Pri-
jatelji so ji za rojstni dan podarili ure v sne-
jjialnem studiu. Posnela je pesem, ki jo je
jjl(rat najraje prepevala. Skupaj s prijatelji
jj ugotovila, da posnetek sploh ni slab. V
ujej so se pričele rojevati sanje o tem, da
„ekega dne posname ploščo. Album, ki je
j^jel pri založbi Poseidon, nosi simboličen
jjslov Moj žarek. Na njem sta dve priredbi,
ostale pesmi pa so napisali Vanja Tome, Frenk
^ova in Aleš Zibelnik. Besedila, ki pojejo o
ljubezni in vsakdanjem življenju, je spesni-
la kar sama. Z Bredo se bo pogovarjala Si-
jiona Brglez.
"SOBOTA, 23. FEBRUARJA, OB 11.10:
ZNANCI PRED MIKROFONOM
..................................... ' " ............................
Duša turizma na Rečici ob
Savinji
Tokrat bo gostja v oddaji Vida Orlovič iz
Rečice ob Savinji, na pogovor pa jo je pova-
bil Mitja Umnik. Gostja je predsednica iz-
jemno aktivnega turističnega društva, člani-
ca pred kratkim ustanovljene fundacije za
obnovo Tavčarjevega dvora na Rečici in za-
prisežena spodbujevalka starih šeg in običa-
jev ter prireditev kot sta Od lipe do pranger-
jater Lenartov trški sejem.
SR^A, 27. 2. OB i3"oo:
Ljubezen na prvi dotik
v otroški oddaji Full Cool je Simona Br-
glez tokrat v goste povabila otroke iz Zavo-
da za slepo in slabovidno mladino, ki bodo
predstavili album Ljubezen na prvi dotik.
Mladostniki višje stopnje osnovne šole so
svojo skupino poimenovali Slepi potnik. Na-
redili so tudi musical z naslovom Z belo pa-
lico, ki predstavlja življenje slepega in lju-
bezen teh ljudi. V musical so vključili skladbe
z albuma Ljubezen na prvi dotik. S Celjske-
ga bo v našem studiu tudi mlada pevka Petra
Rom.
Bernarda in Lidija
na večerjo z
Natalijo Verboten
in Vtfernerjem
Valentinovo na Radiu Celje je poka-
zalo, da naši poslušalci še vedno verja-
mejo v pravo ljubezen, saj so se lepe že-
lje in čestitke začele že zjutraj in se niso
ustavile vse do večera!
Tudi mi nismo pozabili na naše poslu-
šalce, saj smo vse, ki so se tako ali druga-
če vključevali v naš program, nagradili s
rdečimi srčki Radia Celje. Razdehli smo
jih več kot sto! Naš natečaj za najlepše
ljubezensko pismo pa je presegel vsa pri-
čakovanja, saj ste nas z pismi resnično
zasuli. Žal smo glavni nagradi, večerjo z
Natalijo Verboten in Wernerjem, lahko
podelili le dvema srečnicama. Naša ko-
misija je odločila, da sta najboljši ljube-
zenski pismi napisali Bernarda Erker iz
Laporja in Lidija Knez iz Laškega. Ber-
narda bo odšla na večerjo v gostišče Ahac
v Stopčah pri Grobelnem z Natalijo Ver-
boten, Lidija pa z Wernerjem. Njuni pi-
smi smo prebrali v eter Radia Celje na
valentinovo ob 21. uri, v Novem tedniku
pa jih bomo objavili hkrati z reportažo,
ki jo bomo pripravili na večerji naših na-
grajenk z obema pevcema.
TEDENSKI SPORED IHilMtilU 90,6 95,1 95,9 100,3
ČETRTEK, 21. februarfa
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zobovna me-
lodijo tedna, 5.50 Porofilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horc^
skop, 7.00 2. jutranjo kroniko RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila,
8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock pot, 9.10 Med zaprošenimi
bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, 11.00 Novice, 12.00 No\ice,
12.15 Odmev, 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Rimsko platno, 15.00
Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45
Jack pot, 18.00 Ponovitev oddaje Odmev, 19.00 Novice, 19.10
Večemi program, 19.30 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores,
23.00 Musicofe, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionalnih radijskih postaj Slovenije
PETEK, 22. februarfa
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabovna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica,
8.00 Porodlo, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40 Halo,
Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče,
11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15Tarča, 13.40 Halo, Zdraviliš-
če Laško, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kroniko, 17.45 Jock pot,
18.00 20 vrodh, 19.00 Novice, 19.10 Večemi program, 19.30
Študentski servis, 20.00 Minute za di{v)jake, 23.00 Dee Jay
Time, 24.00 SNOP - skupni nočni progrom lokalnih in regio-
nalnih radijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 23. februarfa
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zobavno
melodija tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajnico,
8.00 Porodla, 8.45 Jock pot, 9.30 V vrtec na obisk, 10.00
Novice, 11.00 Novice, 11.10 Znond pred mikrofonom, 12.00
Novice, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo po-
poldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi Ra-
Slo, 16.15 ŠKL, 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot, 19.00 Novice,
19.10 Večerni program, 23.15 Oddojo Živimo lepo s Sošo
Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDEUA, 24. februarfa
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zobavno
melodijo tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutronjo kronika RaSlo, 8.00 Poročilo, 8.45
Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.10 Domadh 5,
12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Glasbo iz
studio Rodio Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni program
lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDEUEK, 25. februarfa
5.00 Začetek jutronjego programa, 5.30 Norodno-zobavno
melodijo tedno, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00
Porodla, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Ponedeljkovo
športno dopoldne, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice,
12.15 Bingo jack, 13.15 Bingo jock, 14.00 Utrip s Celjskego,
15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00
Kroniko, 18.00 Vaše najljubše, 19.00 Novice, 19.10 Večemi
program, 19.15 Vrtiljak polk in vaic1(ov, 24.00 SNOP - skupni
nodii progrom lokalnih in regionalnih radijskih postaj Sloveni-
je
TOREK, 26. februarfa
5.00 Zočetek jutronjego programa, 5.30 Norodno-zobavno
melodija tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutronjo kroniko RoSlo, 7.40 Tečojnica,
8.00 Porodla, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jock pot, 10.00
Novice, 10.15 Iz županove pisarne (oddajo vsakih 14 dni),
11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.10 Fidiform, zdravstvena od-
dojo, 14.00 Utrip s Celjskego, 15.00 Šport dones, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot,
19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Rodi ste jih
poslušoli, 21.00 Biti ali ne biti (nagrodni kviz), 23.00 Soute
surmodi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionalnih radijskih postaj Slovenije
SREDA, 27. februarfa
5.00 Začetek jutronjego programa, 5.30 Norodno-zabovna
melodijo tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutronjo kronika RoSlo, 7.40 Tečajnico,
8.00 Porodla, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jock pot, 10.00
Novice, 11.00 Novice, 11.15 Zeleni vol, 12.00 Novice, 13.30 Moli
0,14.00 Utrip s Celjskego, 15.00 Šport dones, 15.30 Dogodki
in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot, 18.00 Full
cool, 19.00 Novice, 19.10 Večemi progrom, 19.20 Pop čvek,
21.00 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Dobra Godbo,
24.00 SNOP - skupni nočni program lokolnih in regionolnih
radijskih postoj Slovenije
Št. 8. - 21. februar 2002
32
TV VODIC
Št. 8 - 21. februar 2002
TV VODIČ
33
Št. 8.-21. februar 2002
34
T V VODIC
St. 8.-21. februar 2002
NASVETI
35
ZDRAVNIK SVETUJE
Glavobol: oblike
in zdravljenje
Vprašanje bolnika: že
.^j. let se zdravim zaradi
|j3vobolov. Imam tudi po-
krvni tlak, ki pa je
^aj normalen. Napravi-
ljo mi različne preiska-
na nevrološki kliniki v
jybljani in na nevrološ-
!fin oddelku v Celju. Po-
ijod so mi ugotovili okva-
jžil zaradi sladkorne bo-
j2ni, okvaro vratne hrb-
fiiice in spremembe v elek-
fccefalogramu. Kljub
ilravljenju s tegretolom
jbloksanom imam še ved-
,0 glavobole. Prosim vas
nasvet in pomoč, saj mi
(javijo, da so moji glavo-
loli predvsem živčnega po-
ekla, jaz pa tega ne ver-
amem. Prilagam izvide!
Glavoboli so najpogostej-
še težave, ki vsak dan mu-
iijo na tisoče ljudi. Migre-
na, ki je ena od oblik gla-
fobolov, se javlja pri vsa-
kem desetem prebivalcu.
Drugi glavoboli pa so še po-
gostejši. Težave in boleči-
oe, ki se javljajo pri različ-
lih oblikah glavobola, so
logosto nespecifične, tako
iaje postavljanje diagnoze
slo oteženo. To pogosto
inemogoča določitev pra-
fega vzroka za glavobol.
Skoraj vsakdo dobi kdaj
^avobol, vendar so vzroki
za glavobol zelo različni,
prav tako kot so različni gla-
raboli. Nekateri glavoboli
io blagi, komaj zaznavni,
tugi pa nas priklenejo na
losteljo in onesposobijo za
lakršno koli delo.
Obstajajo različne oblike
[lavobolov, ki imajo različ-
le vzroke in zahtevajo raz-
^ne načine in oblike zdrav-
ienja. Glavobol je le red-
0 simptom ali znak resne
'olezni, kot je to na primer
'ri možganskem tumorju
'li meningitisu. Najpogo-
steje pa je znak, ki pome-
ni, da je nekaj narobe. Za-
to jih ne smemo jemati ne-
resno, zlasti pa ne, če se po-
navljajo. Tako ni nobene po-
trebe, da živite z glavobo-
lom. Za vse oblike glavobo-
lov obstojajo uspešna zdra-
vila oziroma zdravljenje. S
pravočasnim opisom obli-
ke bolečine in opazova-
njem, kdaj in kako se le-ta
pojavi, boste zelo olajšali
postavljanje točne diagno-
ze in pospešili zdravljenje.
Glavobol
zaradi stresa
Najpogostejša oblika gla-
vobola je glavobol, ki na-
stane zaradi napetosti ali
stresa. Skoraj vsakdo ima v
svojem življenju kdaj tak-
šen glavobol.
Znaki: bolečina v glavi
zaradi napetosti se pojavi
kot bolečina na obeh stra-
neh glave. Bolečina je topa
a stalna, njena intenzivnost
pa lahko kar precej niha. Po
navadi se opisuje kot obču-
tek pritiska v glavi. Pogo-
sto pa se občuti kot teža ah
stiskanje, kot da imaš obroč
okoli glave. Traja lahko od
pol ure do več dni. Boleči-
na je lahko stalna, lahko pa
se spreminja in pojavlja tu-
di ponoči, prebuja ljudi iz
spanja in je nepredvidljiva.
Preide tudi v kronično ob-
liko. Kronična oblika gla-
vobola je takrat, ko traja bo-
lečina vsaj 15 dni v mese-
cu.
Vzroki: najpogostejši
vzrok za pojav takšne bole-
čine je čustvena napetost ali
psihični stres, lahko pa jo
sproži splošna utrujenost,
predolgo branje, izguba te-
kočine ali dolgotrajno se-
denje v prisiljeni drži. Pov-
zročajo pa jo tudi različni
vzroki iz okolja. Pretirani
hrup ali močno nihanje
svetlobe sta pogosto opiso-
vana vzroka.
Zdravljenje: pomemben
je slog življenja. Obvlado-
vanje stresa, reden spanec,
pravilna in uravnotežena
prehrana ter redna fizična
aktivnost so glavni akterji,
ki preprečujejo nastanek
glavobola. Nekateri ljudje
se naučijo posebnih tehnik
sprostitve a tudi postavitev
telesa v položaj, ki prepre-
čuje nastanek glavobola. Tu
pomagajo vaje joge, avtoge-
nega treninga, meditacije in
sprostitve. Pomagajo pred
kot tudi med pojavom bo-
lečine.
Zdravila: glavoboli, ki se
pojavijo občasno, se naj-
boljše in najlažje zdravijo
z blagimi analgetiki. To so
preparati, ki vsebujejo acetil
salicilno kislino (aspirin,
andol, baludon, neu seals),
ali pa paracetamol (pana-
don, lekadol). Če pa se gla-
vobol stopnjuje in nadalju-
je, pogosto pomaga tušira-
nje glave, kopanje, tople
komprese okoli glave in po-
čitek. Če postane bolečina
kronična, vam bo vaš zdrav-
nik predpisal močnejša
zdravila. Pogosto pomaga-
jo že zdravila proti depre-
siji, vendar je potrebno bo-
lečino ločiti od migrene, saj
se pri nekaterih oblikah mi-
grene pogosto pojavlja tu-
di kronična oblika glavobo-
la.
Nasvet: za diagnostiko in
postavitev pravilne diagnoze
je pomembno, da se ugoto-
vi pravi vzrok za nastanek
glavobola (napetost, strah
in da se obišče zdravnika,
če se glavobol pojavi več kot
trikrat na teden in traja več
kot 24 ur. Prav tako, če se
prebujate z glavobolom ter
se pojavlja med delom ali
kašljem in se poslabšuje že
par dni.
Posebna oblika glavobo-
la je migrena, a o tej smo
že pisali. Pogosto pa se jav-
lja glavobol zaradi vnetja ob-
nosnih votlin, vnetja žil na
glavi (arteritis temporalis)
pri ljudeh po 55. letu sta-
rosti (zahteva protivnetno
zdravljenje). Zlasti pa so hu-
di glavoboli pri okvari oči,
vnetju možganskih open ali
pri možganskem tumorju.
Vendar so poleg glavobola
pri teh boleznih pomembni
še drugi bolezenski znaki.
Za konec pa vam spošto-
vani bralec svetujem, da se
še enkrat pogovorite z va-
šim zdravnikom o vzrokih
za nastanek vašega glavobo-
la in storite tudi stvari, ki
jih do sedaj še niste, saj lahko
le s sodelovanjem in spre-
menjenim slogom življenja
dosežete, da bodo boleči-
ne blažje, znosnejše in ob-
vladljive. Sama zdravila so
pogosto premalo.
Če imate zdravstvene te-
žave in ne veste, kako rav-
nati, pišite na Novi tednik,
Prešernova 19,3000 Celje,
za rubriko Zdravnik sve-
tuje.
Prim., dr. JANEZ TASIČ,
spec. inter. kardiolog
Otroci in šport
številni starši, učitelji,
skrbniki in vzgojitelji se na
Pfagu 21. stoletja sprašuje-
!®> katera gibalna aktivnost
najbolj primerna za nje-
pvega otroka. Kje, kdaj, s
"m, koliko, zakaj in na
^•^šen način naj se giblje?
^teri šport je otroku pisan
kožo in kakšne opremo
^irebuje? Našteta in števil-
J® druga, s telesno dinami-
0 in gibanjem povezana
Prašanja, so vzeli pod
^obnogled avstralski stro-
ovnjaki z univerze v
ydneyu in prišli do vrste
'''^'iiembnih ugotovitev.
; '^rvo pravilo v zvezi s špor-
J^ii in rekreacijo se glasi:
j-^^ok mora v gibanju uživa-
' Zato naj bo izbor na tem
°dročju strogo individua-
obenem pa naj starši
(odrasli) otroka nikakor ne
silijo početi reči, ki ga ne ve-
selijo.
Na vprašanje, ali je za otro-
ke boljše individualno ali sku-
pinsko gibanje in rekreaci-
ja, avstralski znanstveniki od-
govarjajo, da je za samoza-
vestne, ekstrovertirane indi-
vidualiste bolj primerna te-
lesna aktivnost, kjer si lah-
ko sam kroji tempo in pravi-
la, obenem pa ni odvisen od
ambicij in zavzetosti skupi-
ne - prednosti, ki jih prina-
šajo individualni športi
(smučanje, tek, drsanje, pla-
vanje, tenis ipd.). Ravno nas-
protno pa so za sramežljive,
negotove, introvertirane in
neprodorne malčke boljši
skupinski športi (košarka, od-
bojka, nogomet, rokomet,
hokej ipd.), ki otrokom mi-
mogrede pomagajo do dodat-
ne samozavesti, borbenega du-
ha, prodornosti, podjetnosti,
tekmovalnosti in želje po so-
delovanju. Pri izbiri športa
je pomembno upoštevati tu-
di, da nekatere športne de-
javnosti zahtevajo več dina-
mičnega, druge pa več statič-
nega napora. Prve so primer-
nejše za živahne otroke, ki
kar »kipijo od energije«, dru-
ge pa so bolj pisane na kožo
malčkom, ki veljajo za bolj
mirne ter ne pretirano dina-
mične in energične.
Sicer pa naj bo zadnja be-
seda in končna izbira vedno
otrokova. In če se otrok pre-
nagli z odločitvijo, čez čas,
ko opazite, da mu izbrana gi-
balna aktivnost ni več pri sr-
cu ali da jo opravlja z muko,
naporom in negodovanjem,
morda celo odporom, je naj-
bolje, da se z njim pogovorite
in mu omogočite spremem-
bo, za katero se ogreva. Ven-
dar pa pred tem zahtevajte,
da stvar dobro premisli, da
ne bo po nepotrebnem begal
od športa do športa in ne bo
na koncu celo sklenil, da ga
gibanje ne zanima in da bi v
prostem času raje čepel pred
TV ekranom ali deskal po In-
ternetu. Šport naj otroku po-
meni delo, zabavo in terapi-
jo - z njim naj se ukvarjajo
vsi (z izjemo tistih, ki jim
zdravnik odsvetuje konkret-
no gibalno dejavnost), tudi
debeluščki, otroci s srčnimi
motnjami, diabetiki, astma-
tiki (ki so jim nekoč prepo-
vedovali športno dejavnost in
so bili avtomatsko opraviče-
ni telovadbe v vrtcu in šoli).
Tetovirani
pomembneži
Dandanšnji je že tako, da
tetoviranje ni več obskuren
in od boga zavržen obred,
ki bi ga prakticirali le mor-
naji, vojaki in zaporniki.
Še več, tetoviranje je posta-
lo tako popularno, da je že
težko najti kakšen seks
simbol v šovbiznisu, ki ga
ne bi krasil vsaj en tatu, pa
naj gre za moške ali žen-
ske. Tako je bilo samo še
vprašanje časa, kdaj se bo
našel kdo, ki bo zvezdniš-
ke tatuje zbral na slikah,
jih lepo uredil in postavil
na svetovni splet.
Celebrity Tattoos (http:/
/www. vanishingtattoo. com/
celebrity_tattoos.htm) ni no-
va stran, že iz spletnega na-
slova pa je mogoče videti, da
je pravzaprav le del nekega
večjega spletišča, ki si zaslu-
ži podrobnejšo predstavitev.
A se bomo tokrat posvetili
samo delu, namenjenem po-
membnežem. Ki sploh ni maj-
hen - pravzaprav je prav za-
jeten.
Presenečeni boste, ko bo-
ste videli, koliko filmskih
zvezdnic in zvezdnikov, ročk
in pop pevk in pevcev in
sploh vseh tistih, ki jih mi
dobro poznamo, oni pa nas
ne, je zbranih v tej impresiv-
ni zbirki seksipila, vrhunske
estetike, povprečnosti, bizar-
nosti in kiča. Ja, tako prib-
ližno se takole, na hitro, raz-
teza paleta podob, ki so si jih
dali vtisniti na svoja telesa.
Kar pravzaprav niti ni tako
nesmiselno, saj so telesa
zvezdnic in zvezdnikov eden
izmed primarnih rekvizitov
v njihovem poslu, kajne?
In če je tetoviranje v mo-
di, morajo zvezde prve po-
kazati, kaj je šik in kaj je out.
Sprostimo torej naše obože-
valske hormone in se spusti-
mo v lov za tatuji tistih zvezd,
ki so nam všeč. Na voljo je
iskanje po ključnih besedah,
sam pa sem raje kar začel pri
črki A in prišel do Anasta-
cie, ki si je dala poslikati križ
z velikim egipčanskim sim-
bolom večnega življenja. Ta-
koj za njo je bila na vrsti Gil-
lian Anderson in za njo,' oh,
saj vemo, Pamela Anderson.
No, naj na tem mestu povem,
da sem večinoma gledal ta-
tuje zvezdnic, zato apeliram
na naše bralke, ki bi želele
izvedeti še kaj o moškem de-
lu potetoviranega zvezdovja,
naj obiščejo to stran in si sa-
me ogledajo tisto, kar jih pač
zanima.
Seveda nisem zdržal, da ne
bi uporabil iskanja in kar na
hitro skočil do Angeline Jo-
lie, ki je pravi tatu frik, zato
je njenih fotografij kar za tri
strani. Hja, je pač rada po-
slikana. No, pa ime svojega
izvoljenca si je tudi dala vti-
sniti na ramo. Pridna punca.
Potem sem šel kar po vrsti,
zato ne bom več našteval, kaj
vse sem še našel. Bi pa rad
ponovil to, kar sem omenil
že na začetku. Tudi zvezde
so samo ljudje. Nekateri ima-
jo smisel za estetiko in lepo-
to, drugi malo manj, tretji
nič, četrti pa pač prisegajo
na povsem izvenzemeljske
standarde kvalitete in dobrega
okusa. Sicer pa poglejte in
presodite sami.
Vasja Ocvirk
vasja@slowwwenia.com
Št. 8-21. februar 2002
36
ZA AVTOMOBILISTE
Civic s
tremi
vrati
Honda je že lani predsta-
vila novega civica, sedaj pa
predstavlja še posamezne
izvedenke.
Tako se sedaj na slovenski
trg po petvrtani vozi trivrat-
na različica novega civica. Ta
je od petvratne za 145 mili-
metrov krajša, prav tako je
krajša medosna razdalja, pa
tudi pri višini je skromnejša
za 55 milimetrov. Zasnova je
bolj enoprostorska, zato pri
tovarni tudi pravijo, da je av-
to prostoren. Za povrh naj bi
bila boljša tako pasivna kot
aktivna varnost, pa tudi izo-
lacija potniškega prostora naj
bi bila učinkovitejša. Honda
civic s tremi vrati je na voljo
s tremi štirivaljnimi bencin-
skimi motorji. Osnovni je 1,4-
litrski s 90 KM, sledi 1,6-li-
trski agregat s 110 KM, po-
vsem v vrhu pa je motor z
gibno prostornino 2,0-litra,
ki bo na voljo le v izvedenki
R type in razvije zmogljivih
200 KM pri 7400 vrtljajih v
minuti. Vsaj na nekaterih tr-
gih, pri nas ne, bo civic na
voljo tudi z 1,7-litrskim di-
zelskim motorjem s 100 KM.
Prodaja tega avtomobila je že
stekla, najcenejša varianta je
na voljo za 3,15, najdražja
pa za 5,11 milijona tolarjev.
Vecira je
avto upanja
Nova Oplova vectra se bo
na slovenskem trgu poja-
vila spomladi ali poleti, pre-
mierno pa jo bodo predsta-
vili tudi na bližnjem ženev-
skem avtomobilskem salo-
nu.
Pri tovarni že sedaj pose-
bej poudarjajo visoko stop-
njo aktivne in pasivne varno-
sti, po drugi strani pa tudi do-
bro opremljenost. Tako ima
avto kar 40 elektronskih ti-
pal, ki skrbijo, da vsi elek-
tronski sistemu dobro delu-
jejo. Od tega avtomobila tu-
di veliko pričakujejo, kajti
tovarni ne gre posebej dobro
od rok, vectra pa naj bi Oplu
znova prinesla kakšen po-
slovni plus.
Ford predstavlja
novo f iesto
Ameriški in s tem tudi
evropski Ford je fiesto, av-
tomobil nižjega razreda, pr-
vič postavil na trg leta 1976
in v tem času so prodali več
kot deset milijonov avtomo-
bilov.
Ford je sedaj vozilo po-
vsem prenovil in se znova spu-
stil v boj v omenjenem raz-
redu, kjer pa tekmecev tako
rekoč mrgoli. Nova fiesta ni-
ma skoraj nič tistega, kar je
značilno za forde zadnjih let,
ki so nastajali v duhu obli-
kovalskega sloga new edge de-
sign. Dejstvo je, da je od prejš-
nje izvedenke daljša, širša in
tudi višja in da je medosna
razdalja pridobila spoštova-
nja vrednih 41 milimetrov.
Hkrati s tem so precej izbolj-
šali karoserijo, ki je po no-
vem čvrstejša, z večjo višino
pa je pridobila tudi notra-
njost, ki je prostornejša ta-
ko rekoč v vseh pogledih. No-
tranjost oziroma armatura je
urejena, ni opaziti posebno-
sti razen tega, da je prestav-
na ročica postavljena više za
omembe vrednih 95 milime-
trov.
Za začetek bodo ponudili
zgolj petvratno izvedenko,
druge pridejo na vrsto kasne-
je. Motorjev bo pet, in sicer
štirje bencinski in en turbo-
dizel. Slednji je posebej za-
nimiv, saj je nastal v sodelo-
vanju s koncernom PSA. Pri
gibni prostornini 1,4-Utra raz-
vije 68 KM pri 4000 vrtljajih
v minuti, medtem ko bo naj-
višja hitrost 164 km/h. Ben-
cinska ponudba se začenja
z dvema 1,3-litrskima agre-
gatoma. Prvi ponuja 58, dru-
gi pa 68 KM. Verjetno bo za
slovenski trg še posebej za-
nimiv 1,4-litrski motor z 80
KM pri 5700 vrtljaji v mi-
nuti, medtem ko bo povsem
v vrhu 1,6-litrski agregat s
100 KM pri 6000 vrtljajih v
minuti. Kot pravijo pri urad-
nem zastopniku za sloven-
ski trg, se fiesta pri nas ne
bo pojavila pred septem-
brom, ko bodo seveda zna-
ne cene in prodajni načrti.
Je pa jasno, da bo največ od-
visno od cen.
Ford prihaja na trg s prenovljeno fiesto.
Fiat prodaja
lastnino
Ve se, da je italijanski Fiat
v hudih težavah. Po neka-
terih sedanjih ocenah bi
korporacija oziroma Fiat
Auto kot sestavni del potre-
boval nekako osem do de-
vet milijard lir, da bi sani-
ral stanje.
Zaradi tega sedaj iz Tori-
na prihajajo novice o tem, da
bo tovarna prodala vrsto svo-
jih podjetij, saj bo le tako lah-
ko prišla do ustreznega de-
narja. Tako naj bi med dru-
gim prodali tudi svetovno
znano podjetje Magneti Ma-
relli, ki izdeluje vžigalne sve-
čice. Prodali naj bi tudi ve-
činski delež v podjetju Co-
mau Pico, ki je znano tudi
po izdelavi robotov in podob-
ne opreme. Še najbolj pa je
zanimiva novica, da naj bi
imel največ besede pri zdrav-
ljenju Fiat Auto 65-letni Jack
Welsch, bivši prvi človek
ameriškega koncema Gene-
ral Electric; na njegovem kr-
milu je bil skoraj 20 let in v
tem času je podjetje doseglo
svoj vrhunec. Kot pravijo se-
daj, naj bi Fiat znova dose-
gel pozitiven rezultat leta
2003. Lani je tovarna pride-
lala nekako 800 milijonov
evrov izgube, verjamejo pa,
da to kljub vsemu le ni do-
končna številka.
Multipla je eden uspešnejših Fiatovih modelov.
Pričaicovaii .
minus, bil je plus
čeprav se je tako rekoč
skozi vse leto govorilo, da
bo posel z novimi avtomo-
bili v Zahodni Evropi ozi-
roma na tem območju veli-
ko slabši kot je bil leto na-
z:aj, se to ni zgodilo.
Skupaj so v 18 državah, ki
jih zajema statistika, lani pro-
dali 14,8 milijona novih
osebnih avtomobilov, kar je
za 0,6 odstotka boljši rezul-
tat kot leta 2000. Malo, toda
bolje kot majhen minus. Za-
nimivo je, da tudi napovedi
za letos niso posebej pesimi-
stične, saj naj bi se cene av-
tomobilov zniževale (sedaj
oziroma lani naj bi bile za
štiri odstotke nižje kot pred
petimi leti). Najbolje se je
lani odrezala skupina Volks-
wagen, katere končni izku-
piček je za 1,8 odstotka bo
kot leto nazaj ob skupni p
daji 2,8 milijona vozil. S
pina PSA, ki jo tvorita Citn
in Peugeot, se je dovolj
no zasidrala na drugem i
stu, ob skupni prodaji 2,1
lijona vozil pa je posel po
čala kar za 10,9 odstotka,
Na tretjem mestu je prii
Ford (1,6 milijona vozil, p
3,7 odstotka). Med vsemi
varnami je obseg posla ji
bolj povečalJaguar (plus j
odstotka), zelo velik pa(
pa so zabeležile japonske
tomobilske hiše, ki so ini
lani na teh trgih za dob
osem odstotkov manj kup
kot še leto poprej. Med tf
tovarnami sta dosegla bo
rezultat le Suzuki (za 4,71
stotka več) in Toyota, ki
posel povečala za odstoH
Fordu vse težji
Ameriški Ford se nikakor
ne more izviti iz primeža te-
žav. Zdi se celo, da je teh
čedalje več. Pred časom je
tovarna napovedala, da bo
v skladu s svojim načrtom
prestrukturiranja zmanjša-
la število zaposlenih v svo-
jih južnoameriških tovar-
nah za 1600.
Če se je to zdelo še nekako
sprejemljivo, pa sedaj veli-
ko bolj razburjajo nove na-
povedi, s katerimi naj bi zdra-
vili matično tovarno v Dear-
bornu v ZDA. Na tiskovni
konferenci na detroitskem av-
tomobilskem salonu je vods-
tvo koncema menilo, da bi
morali po najbolj črnem sce-
nariju letos v ZDA število za-
poslenih zmanjšati kar za 16
tisoč, morda pa bo treba
preti tudi kakšno izmed
varn. Novica je neprijetno
zvenela v javnosti, še po
bej med armado Fordovilii
lavcev. Če bodo to v resi
storili, bo moral Ford del
cem plačati velike odški
nine, saj ga k temu zavezi
sindikalna pogodba, ki v<
do konca leta 2003. Toda
ne bo drugih možnosti J
do to tudi storili, kajti po
danjih napovedih naj bi
tos v ZDA prodali le 15
jonov vozil, torej precej ^
kot pred letom. Pri Fordu
tem menijo, da se utegne P
vo oziroma zdravo po^
ševanje po avtomobilih
ameriškem trgu pojaviti
le leta 2005.
Št. 8 - 21. februar 2002
ZA AVTOMOBILISTE
37
Prefinjena
prenova alfe 156
j^ilanska in Fiatova Al-
{3 Romeo je pred skoraj šti-
leti postavila na cesto
jjfo 156, vozilo, ki je postalo
jflcakšen zaščitni znak do-
jjfega oziroma uspešnega
latinskega oblikovanja av-
(ppiobilske pločevine.
Sedaj predstavljajo pre-
j,Qvljen avtomobil, vendar je
jgs, da je sprememb izjem-
no malo - pač v skladu z mi-
jlijo, da konja, ki dobro te-
jje^ ne zamenjaš. In alfa ro-
00156 je uspešen avtomo-
'])il Zato so se prenove loti-
li tako, da je največ novega
pod pločevino, pri čemer je
treba za začetek omeniti no-
vo izvedenko z oznako GTA,
kar pomeni, da avto poga-
nja 3,2-litrski motor z 250
KM pri 6200 vrtljajih v mi-
nuti (največja hitrost je 250
km/h). Nova je tudi razli-
čica z oznako 2,0 JTS, kar
je Alfina varianta neposred-
nega vbrizgavanja bencina.
Zmore 165 KM, vendar je mo-
tor tudi varčen, saj v primer-
javi s podobnimi agregati po-
pije za kakšno desetino
manj. Alfa 156 bo na voljo
tudi z dizelskim motorjem
iz serije JTD, ki pri 2,4-li-
tra razvije 150 KM. Ob vsem
drugem so spremenili geo-
metrijo podvozja, znižali
vzmeti, izboljšali stabiliza-
torje, volan je po novem bolj
neposreden. Varianto GTA si
je mogoče omisliti tudi s šest-
stopenjskim menjalnikom
ali njihovo avtomatiko po
imenu selespeed, stopalke so
aluminijaste ipd. Po sedanjih
napovedih naj bi se prenov-
ljena alfa 156 in tudi varianta
GTA k nam pripeljala mar-
ca, vendar so pri uvozniku
v dvomih, ali se jim bo to
zaradi velikega navdušenja
nad novo 156 tudi v resnici
posrečilo.
Prefinjeno prenovljena alfa romeo 156.
Izjemno uspešno leto za BMW
Lanski poslovni rezultati večine avto-
mobilskih tovarn še niso znani, vendar
se bolj ali manj točno ve, kako so poslo-
vale. Med tistimi, ki so lani imela plus, je
bil seveda nemški BMW.
Slovita tovarna celo trdi, da je bilo leto
2001 daleč najbolj uspešno v vsej njeni zgo-
dovini. Tako so prihodke povečali za 7,1
odstotka na več kot 37 milijard evrov, med-
tem ko se je prodaja povečala za deset od-
stotkov (skupaj so prodali 905 tisoč vozil).
Pri BMW so ob tem zelo optimistični tudi
za letos, čeprav sO napovedi precej drugač-
ne. Znani so tudi prihodnji načrti. Tako naj
bi v šestih letih prodajo povečali vsaj za
tretjino, samo letos pa naj bi število zapo-
slenih povečali za štiri tisoč-medtem ko dru-
gi ljudi odpuščajo... Pri nas prodaja tega
avtomobila steče v naslednjih dneh), se pa
ve, da bodo na trge kmalu poslali prenov-
ljeni roadster Z3 in še nekaj novih avtomo-
bilov.
BMW serije 7 prihaja k nam v prihodnjih dneh.
Jaguar v težavah?
Britanski Jaguar je otoški samo po lo-
kaciji tovarne, lastnik je že dolga leta ame-
riški Jaguar. Lani je tovarna dokaj pre-
stižnih avtomobilov poslovala zelo dobro,
saj so prodali več kot 100 tisoč vozil.
Tudi napovedi za letošnje leto so bile obe-
tavne, kajti pred časom so predstavili ja-
guarja X type, ki naj bi prinesel še več de-
narja, tudi slave. Sedaj iz tovarne prihajajo
bolj skrb zbujajoče vesti. Očitno je, da ma-
li jaguar X le ne gre v promet tako dobro,
kot so upali in računali. Ta avtomobil je
narejen na osnovi forda mondea in sedaj je
slišati, da je prav Jaguar pokril stroške raz-
voja tega srednjevelikega forda. To so za-
nesljivo visoke številke, ki pa jih javnost
seveda ne pozna. Po drugi strani tudi večji
jaguar S type ne najde več toliko kupcev in
zato se načrti podirajo. Za povrh naj bi se
Ford, ki je v velikih težavah, odpovedal t.i.
politiki skupnih osnov, to pa bi ali bo pre-
cej povečalo stroške tovarne. Če k temu do-
damo še dejstvo, da so napovedi o splošni
prodaji avtomobilov nejasne oziroma sla-
be, potem se Jaguarju ne kaže nič posebej
dobrega.
Jaguar S ne najde več toliko kupcev.
Št. 8 - 21. februar 2002
38
GLASBA
Kuhinje letošnje Eme
Zmaga Sestram, razočaranje Karmen, razmajani zobi Patriku
Letošnja Ema odmeva in
tako bo še vsaj nekaj časa.
Zato, ker je zmagala prva
slovenska travestitska sku-
pina Sestre, zato, ker so po-
slušalci največ glasov na-
menili Karmen Stavec, ki je
prizorišče zapustila predča-
sno, zaradi spornega gla-
sovanja in predolgega ča-
kanja na objavo rezultatov
in tudi zato, ker so takoj po
končani Emi obračunava-
li s pestmi. Bodo odmevale
tudi skladbe z Eme 2002?
Pet glasov občinstva, dva-
najst glasov strokovne žirije
in dvanajst glasov žirije raz-
vedrilnega programa je pome-
nilo zmago Sester. Glavna
urednica razvedrilnega pogra-
ma na RTV Slovenija Miša
Molk je na novinarski konfe-
renci dejala, da je zanjo gla-
sovanje gledalcev po vseh za-
pletih neveljavno, kljub temu
pa je trio Sestre ostajajo zma-
govalci, saj se upoštevajo gla-
sovi strokovne žirije in žirije
razvedrilnega programa.
Presenečenje nad zmago Se-
ster je bilo veliko. Vsaj 3L944
glasovalcev in številni glasbe-
niki so verjeli v zmago Karmen
Stavec. Dogajanja ni želela ko-
mentirati, povzetek njenega
mnenja so poslali iz njene za-
ložbe Menart: "Kar precej pre-
pričevanja in volje je bilo po-
trebno, da se je Karmen Sta-
vec po lanskoletni boleči iz-
kušnji ob koncu Eme 2001, ko
je zmagala po mnenju gledal-
cev, a z nezaupnico žirij odšla
domov, kljub vsemu odloči-
la, da letos poskusi znova. Pa
se je isti scenarij ponovil še en-
krat. Morda tokrat le še na bolj
očiten in banalen način. Pod-
pora gledalcev je bila več kot
očitna in še vedno traja, saj pri-
hajajo bodreči stavki iz cele
Slovenije. A, Karmen Stavec
in njene volje do predstavitve
na Emi (pa hkrati še na kak-
šnem podobno vodenem slo-
venskem glasbenem spekta-
klu) verjetno ne bo več!"
Ukinitev
teieffonsicega
glasovanja?
Na letošnji Emi 2002 je po-
nagajal računalnik, vendar naj
bi bili, po besedah odgovor-
nih, objavljeni rezultati pra-
vilni. Je bilo res tako? Raču-
nalnik naj bi zmedlo veliko šte-
vilo klicev. Glasovi pri Karmen
so namreč presegli številko
30.000, kar snovalci računal-
niškega sistema nisi predvideli,
zato naj bi začel glasove od-
števati. Pri pregledu rčunalniš-
kega sistema se je izkazalo, da
je glasovanje po telefonih tra-
jalo tri minute dlje, kot je bi-
lo z oznakami na televizijskem
ekranu določeno med odda-
jo, v tem času pa je bilo zabe-
leženih skoraj 40.000 glasov
od vseh 91.952 glasov gledal-
cev. Tak naval gledalcev je
povzročil razsut je računalniš-
kega sistema in spravilo v za-
drego podjetje Sting trade, ki
je bilo pooblaščeno za spre-
jem telefonskih klicev; njihov
program namreč ni testiran za
večje število glasov.
Med čakanjem na glasove
občinstva so objavili rezul-
tate strokovne komisije in ži-
rije razvedrilnega programa,
kar je bilo mišljeno kot dru-
go in tretje, nato so se poja-
vile še težave z video grafi-
ko.Tehnično zelo zahteven
projekt, ki ga pripravljajo
tedne in tedne, so morah toč-
no narediti v desetih minu-
tah. Tudi Miša Molk je poru-
šen sistem glasovanja poja-
snila z besedami, da je bilo
več glasov, kot so predvide-
vali. Ker se jim je to zgodilo
že v novoletnem programu
bodo razmišljali tudi o uki-
nitvi telefonskega glasovanja.
Preveč žirij?
Mnogim se je zdelo nesmi-
selno imeti poleg televotinga
tudi strokovno žirijo in žirijo
razvedrilnega programa. Mi-
ša Molk pravi, da so se zaradi
mnenja, da akademiki v stro-
kovni komisiji težko odloča-
jo o pop glasbi, odločili »še za
telefonsko glasovanje, torej
glas ljudstva. Glede žirije raz-
vedrilnega programa, ki že vr-
sto let ustvarja Emo in sprem-
lja Evrosong, pa menim, da
smo upravičeni do svojega
mnenja, saj smo konec kon-
cev tudi poznavalci tega.« Pri
izbiri članov strokovne žirije
in žirije razvedrilnega progra-
ma imajo veliko težav, saj je
Slovenija majhna in se vsi med
seboj poznajo. Prav zato jih
zavarujejo pred morebitnimi
klici in njihova imena objavi-
jo šele po končani prireditvi.
Kako to, da sta bih obe ži-
riji tako zelo naklonjeni Se-
stram? Moj mir Sepe pravi, da
. je tako pač naneslo in doda-
ja: »Zagovarjam odločitev, da
gredo na Evrosong Sestre. Lah-
ko, da smo se zmotili, koli-
kokrat se pa nismo? Ocenje-
vali smo prepoznavnost. Sa-
mo ljubezen je skladba, ki je
dobro narejena, zanimivo
sharmonizirana, zelo dobra,
ekstravagantna, je nekako no-
bel v prezentaciji.« O tem, ali
je komisija sploh potrebna,
pa Mojmir pravi: »Ta čista stro-
kovnost in žirija je vprašanje
poUtike hiše. Če jo hoče ime-
ti, naj jo ima.« Mojmirju je
tudi izjemno žal Karmen Sta-
vec, ki je dobra pevka, si pa
zasluži boljšo pesem. »Dobi-
la je neverjetno veliko glasov,
kar se mi zdi tudi malo sum-
ljivo. Nič ne vem o tem, da bi
bilo kaj drugega zadaj, je pa
tako velik razkorak, da je to,
če so podatki pravilni, feno-
menalno. In če je res, je po
mojem narobe, da imamo
sploh druge komisije,« še do-
daja Sepe.
Tožba po Emi?
Med mučnim čakanjem na
zmagovalca je aranžer Patrik
Greblo odšel v garderobo in
med potjo srečal Roberta Pe-
šuta - Magnifica. Dejal mu je,
naj protesta, ki ga pripravlja-
jo avtorji in izvajalci, name-
ravali so namreč zapustiti pri-
zorišče, ne jemlje osebno, saj
ne gre za protest proti njemu
oziroma Sestram, ampak proti
televiziji in organizaciji te pri-
reditve. Magnifico naj bi Pa-
trika povabil v garderobo in
želel pojasnilo. Fantoma, ki sta
bila z njim, je nato dejal, naj
zapreta vrata garderobe, nato
pa se, kot trdi Patrik, z glavo
zagnal proti njemu in ga zadel
v čeljust. Ulila se je kri in kljub
temu, da so ga vlekli nazaj, je
Patrik planil k vratom, da so
tudi drugi videli, kaj se doga-
ja.
Greblo pravi, da Magnifi-
ca ne namerava tožiti, ^zelo
pa obžaluje, da je do tega priš-
lo. Še vedno ne more verje-
ti, kaj se je zgodilo, saj je Mag-
nificu le dobronamerno že-
lel povedati, naj protesta ne
jemlje osebno. Večina je bi-
la ogorčena, tudi Miša Molk,
ki je novico izvedela od no-
vinarjev: »Mislim, da imamo
možnost pogovoriti se in me
ta bes, ki me spominja na kak-
šno nogometno igrišče, zelo
preseneča. Ne morem verje-
ti, da ne znamo tega prenesti
na drug način, kot da se mo-
ramo odzvati s pretepi."
SIMONA BRGLEZ
Foto: FLAVIO DOTTO
Patrik Greblo je trenutno na
tekoči hrani.
Objokana in razočarana
Karmen.
Sestre z Emo.
Full cool demo top
Prva zmagovalka šeste-
ga Full Cool Demo Topa je
Mojca Ramšak, ki se je v
januarski oddaji predstavi-
la s skladbo Most. Ocenje-
vali ste poslušalci Radia Ce-
lje - v živo smo kot običaj-
no sprejeli 35 telefonskih
klicev, v letošnjem letu pa
smo kot dopolnitev uvedli
tudi SMS glasovanje.
Več kot dvesto sporočila v
januarskem glasovanju je do-
kaz, da smo se odločili prav.
K omenjenim glasovom pri-
štejemo vedno tudi kuponč-
ke, ki jih izrežete iz Nove-
ga tednika in pošljete na naš
naslov: Novi tednik & Ra-
dio Celje, Prešernova 19,
3000 Celje, s pripisom: za
Full Cool Demo Top. Tokrat
lahko glasujete za sestri Kat-
jo in Tino Anderlič, ki sta
posneli Tinkarino skladbo
Doma, Julija Gajšek iz Hrast-
nika je izbrala skladbo Pli-
ma Anike Horvat, naša naj-
bolj zvesta Full Cool Demo
Topovka Barbara Maček pa
skladbo Veselih štajerk Slo-
venija.
20 vročih rc
St. 8-21. februar 2002
GLASBA
39
Vabilo
Draga
Sivke
prago Sivka, ki je ob
|,(,ncu lanskega leta z an-
jaiiiblom Frakla pripravil
l^(jncert ob 10-letnici delo-
že vabi k sodelo-
na 8, srečanju ama-
jerskih glasbenikov Slo-
^rgiiije na področju narod-
no zabavne in zabavne
! glasbe, ki bo letos prvo so-
^to v juniju.
Prireditev je bila doslej
i na mnogih lokacijah in tu-
! (Ji letos se je Drago Sivka s
jodelavci odločil za novo
pri Lovski koči nad Polula-
0ii v Celju. Ker je za nastop,
j i;i je namenjen predvsem
: glasbenikom začetnikom,
vsako leto večje zanimanje,
seje organizator odločil, da
bo letos omejil število na-
stopajočih. Predolge prire-
ditve so utrujale občinstvo,
nastopili pa so tudi mnogi
taki, ki si tega še niso za-
služili. Drago Sivka spreje-
ma prijave po telefonu 070-
715-337 ali na naslov Zvod-
no22,3000 Celje. Letos naj
■ bi nastopilo predvidoma 16
skupin in morda tudi posa-
meznikov.
TV
Glasba ne pozna meja
Na Ljubečni navdušuje narodnozabavna glasba
Na Ljubečni so pred dne-
vi po skoraj štirih desetlet-
jih oživeli monotone zim-
ske dni. Jernej Dobrotinšek,
član Moškega pevskega
zbora Ljubečna, kulturni de-
lavec in ljubiteljski igralec
na harmoniko času, je s po-
močjo prijatelja in glasbe-
nika Francija Zemeta pri-
pravil uspel koncert narod-
nozabvane glasbe.
Dvorana kulturnega doma
na Ljubečni je bila polna, obi-
skovalci pa so dve uri uživa-
li v večinoma dobro izvaja-
nih melodijah različnih an-
samblov. Prireditev je bila v
počastitev slovenskega kul-
turnega praznika, zato so na
stenah doma pripravili pri-
ložnostno razstavo likovnih
del Vlada Geršaka. Da je bi-
lo vse na moč slovesno in pri-
jetno so poskrbeli domači
pevci z Gorazdom Železni-
karjem, ki so prireditev za-
čeli z Zdravljico.
Koncert so začeli Vaški ve-
seljaki z Dobja ter nadalje-
vali ansambel Franca Lesja-
ka iz Kostrivnice, Marjan Dro-
fenik s Sladke gore. Dan in
noč iz Velenja, Mikola iz Arc-
lina. Izvir z Dobrne, ansam-
bel Zeme, Tjemarski dukat
z Rečiškimi pevci in ansam-
bel Vitezi Celjski.
Ansambel Dan in noč iz
Velenja, ki nastopa že 17 let,
je navdušil z imenitno zabav-
no skladbo, ki je do dobra
nasmejala občinstvo ter po-
vedal, da po desetih letih le-
tos ne bodo sodelovali na fe-
stivalu Vurberk 2002. »Od-
stopamo mesto mladim,« je
povedal Frenk Oder, ki bo
decembra dopolnil 50 let.
Zato pa bo ansambel Marja-
na Drofenik^ s Sladke gore
letos sodeloval na treh festi-
valih, na Vurberku, Štever-
janu in Ptuju. Ansambel Mi-
kola bo 2. marca igral za
sponzorje na nogometni tek-
mi na stadionu v Stuttgartu,
junija pa se odpravljajo v Švi-
co.
Franci Zeme se je predsta-
vil s skladbo, ki jo je poslal
na natečaj za 8. festival slo-
venske polke in valčka in ni
bila izbrana, to je Družinska
sreča. Občinstvo je navdušil
tudi z obema sinovoma An-
drejem in Bojanom, ki sta se
mu pridrižila pri Slovenski
polki.
Pravo presenečenje je bil
Tremarski dukat z Rečiški-
mi pevci. Fantje so s pomoč-
jo Okroglih muzikantov že
posneli tri skladbe, ki pome-
nijo zametek gradiva za pr-
vo kaseto. Sicer pa bodo no-
coj nastopili na Avsenikovem
abonmaju polk in valčkov v
Kulturnem centru Laško.
Franc Draksler pa je že na-
povedal dve tradicionalni
glasbeni prireditvi: Med di-
šečimi šmarnicami v nede-
ljo, 5. maja ter Lukeževo ne-
deljo.
Vrh glasbenega večera Glas-
ba ne pozna meja pa so brez
konkurence predstavljali Vi-
tezi Celjski. Odlični glasbe-
niki, ki jim to prizna tudi glas-
bena konkurenca. Trenutno
se pripravljajo na drugi na-
stop na 8. festivalu slovenske
polke in valčka.
Jernej Dobrotinšek je
upravičeno zadovoljen in je
že napovedal ponovitev:
»Koncert naj bi postal tradi-
cionalen, vsako leto prvo so-
boto v februarju. Pa še kaj
drugega bomo pripravili, saj
si ljudje želijo prijetne zaba-
ve.«
TONE VRABL
Večina nastopajočih ansamblov na Ljubečni ima v svojih vrstah tudi simpatične pevke. Šopek sestavljajo (od
leve) Jelka Bobnar (ansambel Zeme), Barbara MešI in Klaudija Felicijan (ansambel Izvir), Polonca Podovac
(Vitezi Celjski), Ljubica Mikola (ansambel Mikola), Metka Bračko (Dan in noč), Monika Gračner (ansambel
Vaški veseljaki), Lenka Šmon (ansambel Franca Lesjaka) in Anita Kadenšek (ansambel Marjana Drofenika).
Vigred najboljši v
letu 2001
V Šempetru v Savinjski
dolini je bila zaključna pri-
reditev s podelitvijo priz-
nanj najboljšim narodno
zabavnim ansamblom v
tekmovanju Celjskih 5 v
glasbeni oddaji Vrtiljak
polk in valčkov na radio Ce-
Ije.
Prvič je zmagal ansambel
Vigred iz Laškega, ki je os-
vojil še 3. mesto za skladbi
Deževen dan in Hiti počasi.
Polno dvorano KZ Šempeter
v Savinjski dolini so ob zma-
govalcih navdušili še Vitezi
Celjski, Termal in Modrija-
ni, kot gostje so zaigrali do-
mačini Bratje Dobrovnik
(Marjan, Roman, Bojan in
Zdravko) z Dobrovelj, med-
tem ko je ansambel Unikat
iz Gorice pri Slivnici dobil
priznanje NT-RC kot naj pri-
jetnejše presenečenje na glas-
beni sceni na Celjskem v le-
tu 2001. Organizator prijet-
nega glasbenega večera je bil
KUD Grifon Šempeter s pred-
sednikom Zdenkom Štruc-
lom in sodelavci.
TONE VRAB
Ansambel Vigred, ki igra 12 let in je desetkrat sodeloval na festivalu na Vurberku, se je v Šempetru predstavil
z dvema novima članoma (z leve) Rok Turnšek (trobenta) in Gašper Salobir (klarinet), ki sta uspešno zaigrala
ob Petru Jagodiču (harmonika), Lovru Škorja (bas kitara). Dragu Krajncu (kitara) in pevki Valeriji Skaza.
Laščani v Kulturnem
centru
Nocoj (četrtek, 21. februar-
ja) bo v Kulturnem centru
Laško Avsenikov abonma
polk in valčkov na katerem
se bodo predstavili ansambli
in posamezniki iz laške ob-
čine ter gostje.
Zaigral bo Vigred, ki je
zmagovalec Celjskih 5 na Ra-
diu Celje, žal pa ne bo zma-
govalca Domačih 5 in Doma-
če 4 Kvinteta Dori, ki je na
snemanju v Nemčiji. Prišli
bodo vedno razigrani Okro-
gli muzikanti ter prvič Tre-
marski dukat z Rečiškimi
pevci. Zanimiv bo tudi na-
stop mlade ženske glasbene
skupine Navihanke Marjana
Hercoga, kot gostje pa bodo
nastopili člani ansambla Pr-
lekija.
Med posamezniki bodo na-
stopili druga z državnega tek-
movanja citrarjev Janja Br-
leč s Sedraža ter harmonikarji
Dejan Kušer, Simon Šmerc
in Martin Selič ter sestri Za-
lokar.	TV
Unikat od
zmage do
zmage
Prvi dobitniki nove na-
grade NT-RC na področju
narodno zabavne glasbe so
člani ansambla Unikat iz
Gorice pri Slivnici (od leve)
Davor Pušnik, Špela Žafran,
Luka Polenšek in Uroš Ta-
šner.
Nagrado so dobili kot naj-
prijetnejše presenečenje na
Celjskem v lanskem letu, saj
so bili absolutni zmagovalci
tekmovanja v Topolah pri Ro-
gaški Slatini, zmagovalci Dol-
ge gore in Pokaži kaj znaš v
Dobju, zmagovalci občinstva
in dobitniki zlate plakete stro-
kovne komisije na festivalu
na Graški gori ter dobitniki
nagrad na festivalu v Cerkve-
njaku. Davor, Špela, Luka in
Uroš napovedujejo, da bodo
uspešni tudi letos, z njimi pa
vsi tisti, ki jih bodo posluša-
li. Lepo darilo so za mlade
glasbenike naredili v Dekor-
ju Kozje.	TV
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
Št. 8-21. februar 2002
40
r^SVETI
nasitljiva in okusna jed
Skuhajmo lonec fižola
Fižol je nasitljiva in okusna hrana, še posebej nam tekne v zimskih dneh. Fižol namočimo čez noč, da se napne, nato ga
skuhamo do mehkega in pripravimo z različnimi dodatki. Če ne utegnemo kuhati fižola, uporabimo fižol iz pločevinke.
Jed bo gotova kot bi trenil.
Fižol s
svinjino
Za 4 osebe potrebujemo: 250 g bele-
ga fižola, 500 g svinjine, 250 g čebule,
2 žlički suhega rožmarina, 4 žlice olja,
500 g vloženih paradižnikov, poper.
Fižol preberemo, čez noč ga namoči-
mo v litru mrzle vode, da se napne. Na-
slednji dan pristavimo lonec na štedil-
nik, fižol kuhamo na majhnem plame-
nu in v pokritem loncu 35 minut. Po-
tem ga odcedimo. Medtem pripravimo
ostale sestavine za enolončnico. Čebu-
lo olupimo in grobo sesekljamo. Svi-
njino narežemo na kocke. Rožmarin na-
drobimo med prsti. V kožici segrejemo
olje, na katerem popečemo svinjino, da
z vseh strani porjavi. Nato damo v ko-
žico čebulo in rožmarin. Premešamo
in med mešanjem pražimo, da čebula
zarumeni. Solimo, zalijemo z osmin-
ko litra vode in kuhamo, da omaka ma-
lo povre. V jed damo drobno seseklja-
na stroka česna. V pokriti kožici duši-
mo meso 30 minut. Nato damo v koži-
co odcejeni fižol in polovico vloženih
paradižnikov, ki jih prej grobo nareže-
mo ali zmečkamo z vilicami. V pokriti
kožici dušimo jed še 30 minut. Nato
začinimo s poprom, dodamo še tretji,
drobno sesekljani strok česna in drugo
polovico paradižnikov, ki pa naj osta-
nejo celi. Premešamo, pregrejemo in
ponudimo s kruhom.
Goveja juha s i
fižolom I
Za 6 do 8 oseb potrebujemo: 3 žlice olja, 1,5 kg govecm
za juho, 1 kg govejih kosti za juho, jušno zelenjavo, ^
čebule, 4 lovorjeve liste, 1 žlico soli, 500 g paprike, 40o'
belega fižola iz pločevinke, 250 g paradižnikov, timijari
V veliki kožici segrejemo olje, na katerem popečemo
so in kosti za juho. Očistimo jušno zelenjavo in tri čebul
narežemo in damo k mesu, dodobra prepražimo, dodan
tri lovorjeve liste, zalijemo s tremi litri mrzle vode, pris^
vimo na štedilnik, solimo. Na majhnem plamenu kuhaa
juho v odkriti posodi dve uri. Ko se na vrhu nabereje pel
jih posnamemo.	1
Medtem pripravimo zelenjavo. Papriko narežemo na pS
mene. Fižol oplaknemo pod mrzlo vodo. Preostalo čeb|
olupimo in narežemo na rezine. Paradižnike prelijem^
vrelo vodo, olupimo jih in jim iztisnemo semenje.
Meso in kosfi poberemo iz juhe. Juho precedimo sk<
cedilo. Če je mastna, maščobo delno posnamemo. Me
narežemo na primerno velike koščke. Damo ga v preceje:
juho, prav tako papriko in narezano čebulo. Na majhnej
plamenu kuhamo 10 minut, nato damo v juho še paradižu
ke, fižol in timijan. Kuhamo še 10 minut, nato juho ponud
mo s kruhom za izdatno glavno jed. Pripravimo jo lahl
tudi s sirovimi cmoki.
Fižolova juha
Za 4 osebe potrebujemo: 500 g belega fižola, 375 g
kajene mesnate slanine, malo suhega šetraja, 250 g čebii
le, 4 lovorjeve liste, 2 hruški, šopek peteršilja, sol, 2 žlk
poprovih zm.	I
Fižol namočimo čez noč v dveh litrih in tričetrt mrzle vo|
Naslednji dan damo v lonec še slanino. Vse skupaj postavin
na štedilnik, ko voda zavre, zmanjšamo plamen in posnam
mo pene, ki se naberejo na površini. V lonec damo šeto
pokrijemo in kuhamo na majhnem plamenu uro in pol. Oli^
mo čebulo, jo narežemo, prepražimo na masti, da zarumea
Po eni uri kuhanja damo v juho prepraženo čebulo in lovoiji
ve liste. Hruške olupimo, narežemo jih na kocke. Damo jih
lonec k fižolu. Ko je juha kuhana, vzamemo slanino iz Iona
Narežemo jo na pramene ali na kocke in jo stresemo nazaj
juho. Potresemo s sesekljanim peteršiljem in dosolimo po oku^
Potresemo s stolčenimi poprovimi zrni, premešamo, pustiH
stati 10 minut, nato pa juho ponudimo.	;
Fižol s kislim zeljem
Za 4 osebe potrebujemo:
250 g belega fižola, 40 g ma-
sti, 500 g kislega zelja, ma-
jaron, 3 žlice gorčice, 1/8
litra sladke smetane, sol,
200 g čebule, 40 g marga-
rine, 150 g kuhane vratine
(v eni rezini).
Fižol namočimo. Nasled-
nji dan pristavimo lonec in
ko zavre, posnamemo pe-
ne. Fižol kuhamo na majh-
nem plamenu v pokritem
loncu 45 minut. V kožici se-
grejemo mast, na masti pre-
pražimo kislo zelje. Preme-
šamo, dodamo fižol z vodo
vred in znova premešamo.
Na majhnem plamenu ku-
hamo jed v pokriti posodi
30 minut. Potem snamemo
pokrov in kuhamo jed še 15
minut, oziroma tohko, da
tekočina delno povre. Za-
činimo z majaronom. Zme-
šamo smetano in gorčico.
Po 45 minutah kuhanja za-
mešamo med fižol gorčico
in smetano. Kuhamo še 15
minut na majhnem plame-
nu, da komaj vre, po okusu
solimo.
Medtem, ko se fižol ku-
ha, olupimo čebulo in jo
narežemo na tanke obroč-
ke. Prepražimo jo na mar-
garini, da svetlo zarumeni.
Dodamo na kocke nareza-
no vratino in jo hitro pope-
čemo s čebulo. Čebulne
obročke in gnjat potresemo
na kuhani fižol. Ponudimo
s krompirjem v kosih. Na-
mesto gnjafi lahko ponudi-
mo k fižolu tudi kuhane hre-
novke ali kranjske klobase.
Mineštra
Za 6 oseb potrebujemo:
250 g belega suhega fižola,
2 rdeči čebuli, zelenin go-
molj, 2 velika stroka česna,
2 korenčka, pol glave ohrov-
ta, 3 krompirje, 500 g para-
dižnikov, 500 g špinače, 2 li-
tra kokošje juhe iz kocke, 300
g zamrznjenega graha, 6 žlic
olivnega olja, peteršilj, ba-
ziliko, timijan, nastrgan par-
mezan.
Namočeni fižol pristavimo
na štedilnik, v dveh litrih vo-
de ga kuhamo na majhnem
plamenu približno eno uro,
da se zmehča. Medtem pri-
pravimo zelenjavo: čebulo in
česen olupimo in sesekljamo.
Olupljeno zeleno narežemo
na kocke, korenje na koles-
ca, ohrovt pa na pramene.
Krompir olupimo in nareže-
mo na kocke. Paradižnike olu-
pimo, špinačo očistimo in ope-
remo. V veliki kožici segre-
jemo olje, na katerem prepra-
žimo čebulo in česen, nato pa
še zeleno in korenje. Vmes več-
krat premešamo. V kožico da-
mo še ohrovt, krompir in na-
rezane paradižnike. Pri sred-
nji temperaturi dušimo zele-
njavo v pokriti kožici 15 mi-
nut. Nato dodamo še odceje-
no špinačo, premešamo in za-
lijemo s kokošjo juho. Na
majhnem plamenu kuhamo
juho 30 minut.
Deset minut preden je ju-
ha kuhana ji dodamo zamrz-
njeni grah, nazadnje pa še ku-
hani in odcejeni fižol. Dišav-
na zehšča drobno seseklja-
mo, potresemo jih na kuha-
no juho. Juho ponudimo z
nastrganim parmezanom.
K mineštri se prilega tudi
česnova majoneza:
Olupimo 4 do 8 strokov
česna in jih pretlačimo z malo
soli. Dodamo 1 žličko gor-
čice in 2 rumenjaka. Med me-
šanjem prilivamo v tankem
curku olje, da se omaka zgo-
sti kot majoneza. Majonezo
okisamo z malo limoninega
soka, ponudimo jo k mine-
štri, pa tudi k ribji juhi.
Piše: MAJDA KLANŠEK
St. 8 - 21. februar 2002
MODA
41
Ko Ema obleke na
ogled postavi...
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
ippvabili so nas, ne da bi
poslušali, temveč pred-
^ gledali! Koga? Pevke
^vce, ki so se v studiu I
II slovenske nacionalne
L^je v petek in soboto
(ier potegovali za sloven-
p predstavnico na Euro-
(gu 2002, seveda.
Vendar ne s preresnim na-
|jnom v Prešernovem slo-
r»...ker bolj resnico ljubi
ior hvalo...« Saj vemo, ka-
pslabo ljudje prenašamo
jtiko, pa čeprav konstruk-
0. Torej; nekaj hvale in
^j »resnice« smo opazili,
Icakšnimi stilističnimi šo-
i Id spodnašajo tla pod no-
L, pa nam tudi tokrat ni
fpostreženo. Celo Sestre
Uoma trio Štrumpantl si-
b so bile kar preveč... no,
odobne.
Kaj smo v petek zvečer gle-
t in nastopajoče spraševa-
Kako so razmišljali o Emi-
vizualni podobi in značaju
ireditve, upoštevali modne
lanice ter nenazadnje, vse
tprilagodili individualnemu
azu in sporočilnosti izvaja-
I pesmi?
Irena Vrčkovnik - vedno
smejana Štajerka, v zadnjem
času prisega na country glas-
bo, vključno z oblačili, ki se
spogledujejo z Divjim zaho-
dom. Na Emi je ostala zvesta
svojemu slogu oblačenja, če-
prav v skladbi »V ritmu, ki me
lovi«, nismo uspeli uloviti kak-
šnega kavboja...
Alenka Šmid - Čena - se je
spominjate kot članice uspe-
šnega dueta Moulin Rouge iz
osemdesetih let? Čena je še
vedno čedna, tudi njena vitka
postava še vedno prenese bel
saten s krznenimi obrobami.
»Kakšna dva meseca sem tuh-
tala, kaj obleči za Emo, tale
ideja pa je čisto moja,« je po
nastopu prijazno poklepetala
z nami. In čisto všečna vizual-
na podloga za romantično-sa-
njavo pesmico »Plamen v te-
mi«, bi dodali mi.
Andraž Hribar - od lani di-
plomirani komunikolog in že
od prej »diplomirani« osvaja-
lec dekliških src (Andraž, ne
zanikaj, smo videli!). To, kar
sme pokazati kamera, pa je šo-
pek brhkih spremljevalk v nje-
govi pesmi »Moja moja«. De-
kleta v belem usnju, Andraž
pa v preverjeni navezi obleke
in majčke blagovne znamke
Exte.
Regina - no, temu se pa re-
če temeljita vizualna preobraz-
ba: zravnani, posvetljeni lasje
in dekolte do... »Je pa kar kaj
videti...« so se muzali fantje-
snemalci v zakulisju. »Kom-
binezon? Nič posebnega. Po-
nosna sem pa na nakit Swa-
rovvski, posebej za današnjo
priložnost kupljen v New Yor-
ku,« je ob poziranju hitela raz-
lagati Regina ter nato med pr-
vimi odhitela s prizorišča - v
spremstvu soproga, seveda.
Deja Mušič - »Shangri-la«:
prekrasno besedilo, neobičajna
pesem in podoba. Originalen
indijski sari, ki ga je kupila v
Assamu. Avtentičen, iz klasič-
nega indijskega plesa Bharat
nartya, je tudi plesni kostum
spremljevalne plesalke. In kaj
ima to opraviti z modo? Nič
ali pa veliko - ob upoštevanju
dejstva, da so orientalna obla-
čilna vzdušja letos v samem
modnem vrhu.
Nuša Derenda - tokrat ni tek-
movala, je pa pela in bila ob
Darji Švajger sovoditeljica pr-
vega večera Eme. Dobre štiri
ure v času snemanja hoditi sem
ter tja povsem zravnano, z iz-
tegnjenimi rokami? »Saj veste,
če le za trenutek sedeš, se na
svileni obleki (kreatorka Jele-
na Prokovič, stilist Sašo Rado-
vič) takoj pozna kakšna zmeč-
kanina, guba, ki jo kamera še
bolj nesramno poudari,« nam
je zaupala. In če dodamo, da je
bila obuta v Lopatčeve salonarje
z 11-centimetrsko zašiljeno pe-
to, ji lahko, ne le za odličen
videz, tudi za profesionalnost,
le čestitamo!
Foto: STANE JERKO
Alenka Šmid-Čena
Irena Vrčkovnik
Regina
Št. 8 - 21. februar 2002
42
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 8-21. februar 2002
MALI OGLASI - INFORMACIJE
43
Št. 8-21. februar 2002
44
MALI OGLASI - INFORMACIJE
St. 8.-21. februar 2002
INFORMACIJE
45
Št. 8-21. februar 2002
46
ZA RAZVEDRILO
St. 8.-21. februar 2002
INFORMACIJE
47
VODNIK
Gledališče
lovensko ljudsko gleda-
Podnajemnik 21. ob
0 in 26. 2. ob 10. uri;
•jiev 22. 2. in 23. 2. ob
^iri, za izven, na Odru-
jgdrom; Janko in Met-
13,2. ob 10. uri, za abon-
jružinski lutkovni in iz-
Ljn II. slovenskega ta-
Žalec 25. 2. ob 19.30
jjstava nostalgičnega mu-
j3»Rigoleta«, Cafe Teatra,
Branka Duriča Dura
2 igralci Mojco Partljič,
itejo Golob, Branko Kra-
fin Gomirjem Lešnjakom-
licem.
Kulturni dom Vransko
2. ob 20. uri komedija
i,l(a Moderndorferja »Jo-
(in Marija«, v izvedbi KD
jeza Jalena iz Notranjih
)ric.
Koncerti
Oom krajanov Gomilsko
12. ob 19.30 koncert Adi-
Smolarja.
Kulturni center Laško 21.
)b 19.30 tradicionalni kon-
t ansamblov in posamez-
BV iz občine Laško, v ok-
uabonmaja Vrtiljaka polk
valčkov.
Rdeča dvorana Velenje
[2. ob 20. uri koncert ob
obletnici Mojega Radia.
Mladinski center Velenje
, ob 21. uri koncert skupi-
iShyam.
Hotel Veniše Štorman 22.
večer z Natalijo Verboten.
Kulturni dom Šoštanj 21.
ob 18. uri nastop simfo-
hega orkestra Glasbene šo-
f,K. Koželjskega in Meša-
^ pevskega zbora Svobo-
Razstave
Razstavišče Kulturnega
Btra Laško 22. 2. ob 17.
i otvoritev razstave grafik
in akvarelov Arpada Šalamo-
na, likovnega pedagoga, sli-
karja in grafika.
Muzej novejše zgodovi-
ne v Celju razstava pletenih
izdelkov iz svežih vrbovih šib
Jožeta Javšnika, do 27. 2.
Osrednja knjižnica Celje
razstava »Narodna čitalnica
v Celju 140 let«, do 29. 3.
Razstavni prostor Gore-
nja Velenje Klavdijo Tutta.
Pokrajinski muzej Celje
etnološka razstava »V podo-
be ujeti indigo«.
Mestna galerija Šoštanj
Jože Svetina, do 1. 3.
Galerija sodobne umet-
nosti Odstrta zavesa, Vlaste
Hegedušič, do 28. 2.
Mladinski center Celje
razstava likovne šole Umbra.
Galerija sodobne umet-
nosti slikarska dela Jane Viz-
jak.
Zgodovinski arhiv Celje
razstava »Srečanje s celjski-
mi rokodelci«.
Galerija likovnih del mla-
dih na Starem gradu Celje
fotografije Tjaše Volk in Sred-
nje fotografske šole iz Mosk-
ve.
Likovni salon razstava
Out Of The Blue, Tanje La-
žetič in Dejana Habichta.
Galerija Volk Marinka
Kerstein, do 28. 2.; Galerija
Borovo - prodajalna Boža
Gobec, do 27. 2.; hotel Evro-
pa Celje Alica Javšnik, do 28.
2.; hotel Evropa Celje Alica
Javšnik, do 28. 2.
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovi-
ne Živeti v Celju in Sloven-
ska zobozdravstvena zbirka.
Hermanov brlog »Prometna
pot v Hermanov brlog«. Sta-
ri pisker »Zatirani, a nikdar
poteptani«; atelje Josipa Pe-
likana »Celje, ki ga ni več«.
Delavnice,
seminarji...
Mladinski center Celje 21.
od 16. do 17.30 angleški te-
čaj za odrasle, od 18. do 20.
ure računalniška delavnica;
22.	od 17. do 19. ure španš-
čina, ob 21. uri Clubbing; 23.
od 11. do 14. tečaj fotografi-
je, od 14. do 16. španščina,
od 16. do 18. novinarska de-
lavnica, od 16.30 do 18. ure
aerobika in od 18. do 24.
filmski SF maraton; 25. od
9. do 11. ure delavnica izde-
lovanja nakita, od 9. do 10.
ure sabljanje, od 11. do 15.
počitniško predvajanje fil-
mov, od 20. do 22. pa tae-
bo.
Ostalo
Dom upokojencev Celje
23.	ob 17.uri bo prireditev za
ostarele, v sklopu dneva lju-
bezni z nastopom folklorne
skupine KUD Lipa iz Rečice.
Knjižnica Rogatec 21. 2.
ob 19. uri literarno-glasbeni
večer s pesnico Lucijo Stu-
pica o knjižnem prvencu z
naslovom Čelo na soncu.
Knjižnica Laško 21. 2. ob
18.	uri multimedijska pred-
stavitev računalniških stori-
tev knjižnice Laško.
Mladinski center Celje 21.
2. ob 20. uri potopisno pre-
davanje Rožleta Verhovca »S
kombijem po Gruziji«.
Dom Sv. Jožefa 21. 2. ob
19.	uri predavanje dr. Anto-
na Stresa o Krščanstvu - vred-
notah in morali ter evropskem
povezovanju, v okviru Niko-
demovih večerov.
Galerija sodobne umet-
nosti 26. 2. ob 18. uri pre-
davanje Karin Košak o kostu-
mografiji.
Kulturni dom Šentjur 23.
2. ob 21. uri literarni večer s
Simono Kopinšek.
Levstikova soba Osrednje
knjižnice Celje 21. 2. ob 18.
uri predstavitev pesniškega al-
manaha z naslovom Naj ti po-
vem.
Dom kulture Velenje 25.
2. ob 19. uri predavanje Mar-
jana Marinška »Trio moj dom
v Kaliforniji«.
Knjižnica Velenje 21. 2.
ob 19. uri kulturni večer s Fe-
rijem Lainščkom.
Zdravilišče Laško 25. 2.
ob 20. uri potopisno preda-
vanje z diapozitivi o Tunizi-
ji, Francija Horvata.
Moj zdravnik 2002
Novi tednik tudi letos sodeluje v akcija Moj zdravnik 2002,
jo že nekaj let pripravlja revija Viva. Tudi tokrat bralci in
^slušalci širom Slovenije izbirajo splošnega zdravnika, gi-
fkologa in pediatra. Glasujete lahko za vse tri ali samo za
i^ga. Med njimi bodo izbrali zmagovalca akcije Moj zdrav-
ih Glasovanje bo trajalo do 21. marca, rezultate bodo raz-
bili 4. aprila 2002.
Glasovalci bodo tudi nagrajeni in sicer bomo vsak teden
irali tistega, ki bo pol leta prejemal revijo Viva, vsi gla-
^alci pa bodo vključeni v zaključno žrebanje za 20 prak-
^lih nagrad in tri glavne nagrade, ki jih prispeva Meblo
'P. Tapecirano pohištvo, d.o.o., v vrednosti 100 tisoč in
'^krat po 75 tisoč tolarjev. Vsak glasovalec lahko za svojega
^favnika odda le en glas.
'^'^grajenka prejšnjega tedna je Marija Romih, Trobni Dol
' ■ Šentrupert, ki bo pol leta prejemala revijo Viva.
PlilM^ KOTIČEK
Planinsko društvo Laško pripravlja to nedeljo, 24. fe-
bruarja, ob 11. uri občni zbor društva, ki bo v planinskem
domu na Šmohorju. Po končanem zboru bodo pripravili
tudi družabno srečanje.
Planinsko društvo Zabukovica 22. 2. ob 17. uri pri-
pravlja v veliki dvorani Doma upokojencev letno kon-
ferenco društva, kamor vabijo vse, ki želijo pregledati
opravljeno delo v minulem in sodelovati pri planih za
to leto.
Hkrati vas to soboto, 23. februarja, z odhodom ob 6.
uri iz Migojnic in ob 5.40 z Glazije, vabijo na izlet po
jarkih in*kavernah 1. svetovne vojne, od Svete gore do
Vodice.
Od 22. do 25. junija pa pripravljajo štiridnevni izlet v
Starigrad in Paklenico z ogledom Plitvičkih jezer, kanjona
Velika Paklenica, turo na Anič Kuk ter celodnevn izlet z
ladjo po Komatih. Vse dodatne informacije pri Ivanu Privo-
ra, telefon 031 860-188.
KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 21. do 27. 2. ob
16., 18.30 in 21. kriminalka
Oceans'll - Igraj svojo igro.
Mali Union: od 21. do 27.
2. ob 17.30 dansko-švedsko-
italijanski film Skupnost, ob
19.30 in 21.30 akcija vojna
drama Za sovražnikovo čr-
to.
Metropol: od 21. do 24. 2.
ob 16.30, 18.30 in 20.30 ter
od 25. do 27. 2. ob 19. in 21.
akcijska komedija Ful gas 2.
22. in 23. 2. ob 22.30 in 23.
2. ob 10. kriminalka Ocean's
11 - Igraj svojo igro. Od 25.
do 27.2. ob 16. mladinski pu-
stolovski film Harry Potter
- Kamen modrosti.
Kino Žalec: 22. in 23. 2.
ob 18. najstniška komedija
Princeskin dnevnik. 22. 2.
ob 20. in 24. 2. ob 18. ko-
medija Zoolander. 23. in 24.
2. ob 20. drama Nikogarš-
nja zemlja.
Kino Velenje - velika dvo-
rana - od 21. do 25. 2. psi-
hološki triler Niti besede ter
komedija Italijanščina za
začetnike. Mala dvorana -
23. in 24. 2. ob 16. uri ak-
cijska komedija Mali vohu-
ni; 25. 2. Ameriška pita 2,
25. in 26. 2. ob 19. uri ko-
medija Italijanščina za za-
četnike.
Kino Šentjur 24. ob 18. in
25. 2. ob 18.30 ameriški film
Taxi 2.
Kino Šmarje 22. ob 20. in
24.2. ob 18. uri ameriški film
100 deklet.
Kino Vransko 22. ob 19.
uri akcijski film Taxi 2.
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPiC
vas vabi, da postanete
prostovoljec
in pomagate dodajati življenje dnevom umirajočega bolnika ter
stati ob strani njegovim svojcem.
Šolanje prostovoljcev se bo v Celju začelo 27. marca 2002.
Vse informacije in prijave dobite vsako sredo od 17. do 19. ure po
telefonu (03) 54-86-011, vsak dan v večernih urah po telefonu
(03) 54-43-342 ali vsak dan dopoldan po telefonu (03) 78-02-
310 (Mira Iskreč).
Krizni center za mlade
Smo varna hiša na Ipavčevi 8 v Celju, lahko nas pokličeš
na telefon 548-60-70. Imaš problem? Čutiš stisko? Pridi
kadarkoli! Z nami se lahko pogovoriš, dobiš informacije in
bivaš tudi do 21 dni! Ne ostajaj sam! Poišči nas, vrata Kriz-
nega centra so morda vrata iz stiske!
Podjetje NT&RCd.o.o.,
direktor: Srečko Šrot.
Poslovili sekretar: Vera Orešnik
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko
središče, Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman:
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8,5% davek
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi.
Računalniški prelom:
Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek.
Odgovorna urednica
informativnega programa:
Sergeja MitiČ.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
Uredništvo: Marjela Agrež,
Milena Brečko-Poklič, Simona
Brglez, Nataša Gerkeš-Lednik,
Janja Intihar, Bojana Jančič,
Brane Jeranko, Gregor Katič.
Sebastijan Kopušar, Mateja
Podjed, Urška Selišnik,
Branko Stamejčič, Ivana
Stamejčič, Simona Šolinič,
Tone Vrabl.
Tajnica uredništva:
Mojca Marot.
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Olje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Valter Leben,
Vojko Grabar, 23atko Bobinac,
Carmen Koprivica, Vesna
Matjašič, Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 000
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
Št. 8-21. februar 2002
48
ZANIMIVOSTI
Pomlad je pred vrati
Zaenkrat so jo lahko zaslutili le obiskovalci na sejmu Flora. Vsi ostali, ki so jo tam
zamudili, naj počakajo na pravo. Saj bo kmalu!	Foto: TRIARTES
Maturanti, na plan!
Tako kot lani spet vabimo
k sodelovanju maturante.
Objavljali bom fotografije
razredov z imeni vseh učen-
cev. Čas maturantskih ple-
sov je v polnem razmahu, za-
to takšne skupinske slavnost-
ne fotografije verjetno ne bo
težko poslati. Lahko prilo-
žite tudi kakšno bolj »odšte-
kano«, manj plesno in slav-
nostno. Če je vendarle nima-
te, napišite, kdaj in kako naj
vas pridemo fotografirat. Do-
pisu z vsemi podatki prilo-
žite kuponček iz Novega ted-
nika. To pa še ni vse! Vsak
razred lahko pripravi svoj
polurni glasbeni izbor, ki ga
bomo zavrteli v večernem
programu Radia Celje.
Vojaški zbor na
snegu
Ministrstvo za obrambo
je prejšnji teden poskrbelo
za zimsko zabavo tujih vo-
jaških atašejev, akreditira-
nih v Sloveniji. Skupaj z nji-
hovimi družinami jih je go-
stilo na Rogli, kjer so preiz-
kušali svoje zimske spret-
nosti. Če pa vemo, da so vo-
jaški atašeji (vsaj v času
hladne vojne) veljali za di-
plomatske vohunske izpo-
stave, jih je vlada vsaj te-
den dni imela na očeh.
Tradicionalno zimsko sre-
čanje je hkrati namenjeno tu-
di delavnim srečanjem vojaš-
kih predstavnikov tujih držav
z visokimi predstavniki mi-
nistrstva za obrambo in Ge-
neralštaba Slovenske vojske,
saj se jim atašeji ne morejo
nikamor umakniti. Tako jih
je v sredo obiskal tudi mini-
ster za obrambo dr. Anton
Grizold in se z njimi pogo-
varjal o aktivnostih, ki tre-
nutno potekajo na ministrs-
tvu za obrambo in v Sloven-
ski vojski, obrambnih refor-
mah ter prihodnjih projek-
tih v obrambnem sistemu.
Grizoldovi predstavni!;,
odnose z javnostmi niso
zabili dodati, da je »edg,
ciljev tovrstnih srečanj
doseganje večje transpa,
nosti ministrstva za obi
bo in celotnega obramb(
sistema«.
Zimskega srečanja tuju
jaških atašejev se je ude
lo deset vojaških diplom
iz Velike Britanije, ZDA,
lije. Hrvaške, Madžarske'
ce. Nizozemske, Norv^
Slovaške in Francije.
Deset vojaških atašejev v Sloveniji je s svojimi družinami spoznavalo gostoljubnost Rogle.
Metla je pometla
Pred nabito polno dvora-
no Celjskega doma je bila
minulo soboto že deveta ple-
sna prireditev »Brezova
metla«, ki jo je pripravila
Šola za plesno vzgojo, kla-
sični balet in sodobni ples
Harlekin, v sodelovanju s
celjsko Območno izposta-
vo Javnega sklada za kul-
turne dejavnosti v okviru
pustnih prireditev v Celju.
Prireditve se je udeležilo
kar sto mladih v starosti od
4. do 18. leta. Največ udele-
žencev je bilo iz Celja, prišli
pa so tudi iz oddelka za so-
dobni ples Srednje glasbene
in baletne šole Ljubljana, iz
Osnovne šole Polzela, L- os-
novne šole Žalec, Zveze kul-
turnih društev Kranj in Os-
novne šole Prebold. Sami ali
ob pomoči mentorja so se
plesalci predstavili v solil
nih ali skupinskih nastc
sodobnega plesa in se
govali za različne diplo
V 34 plesnih točkah smo
ko videli raznolike, izvi
in tudi kakovostne kre^
sodobnega plesa, pri katj
so tudi najmlajši pokazali
liko zrelosti
ŽIVKO BEŠKOVf
Foto: TRIARI
Št. 8-21. februar 2002