Diungla. Ronutn iz tfriikih prago«i«t. *•#»*#&! «pisa! E. B. Biirroughs. — Preredel Panlti*. 14 »Ljubi otroci! K teinu, kar sem pravkar povedal, aioram dodati še par besed. Slučaj Trzan, ki ga ima«no tu prcd seboj, je vsekakor zelo zanimiv pojav v egodovini človeškega rodu, čeprav ni čisto osamljen. Moža sem si jako natančno gledal in reči moram, da je zclo redek, pa zato lembolj posrečen primer za resoičnost mojih trditev o zgodovinskem razvoju človeštva. Pritlikavci na primer v osrednji Afriki —.« »Ampak oče, oče —! Saj nismo na vseučilišfiu! — tahvalite se rajši gospodu Trzanu! Zaklad vam je pritaescl!« »Tiho tiho, dete! Ne vtikaj se v zadeve, ki jih ne razumeš! — Stvar je prezanimiva, da je ne bi natančneje preiskali. Kakor sem že dejal, pritlikavci —.« »Gospod profesor«, ga je prekinil CIayton, »ali bi oe bilo bolje, da bi poslušali vaše lepo in učeno pripovedovanje gori v scbi? Tam vsaj lahko zložno sedemo. ttmu bi stali tukaj pod miliin nebom! Gospod Trzan, prosim lcpo!« Ina in Clayton sta vzcla Trzana v sredino tcr ga v živahnem pogovoru odpeljala v hišo, Barba je odhilela iv kuhinjo, kjer je kmalu vrclo in cvrčalo na moč, profesor Porter pa je še v zadnjein trenutku ujel za gumb gospoda Filandra, ki bi jo bil ludi najrajši pobrisal za »tnačilnim pojavom T i."godovini iloveškega rodu«, ter dcjai: »Kakor sem rckel, gospod Filander! jPritlikavci. v osrednji Afriki —.« »Dovolite, gospod profesor, da vam skrornno ugovarjam! Kakor ste pač sami videli, z očali in brez njih, je mož vsc drugo ko pritlikavec. Pravi orjak. je! Pa še kalio imeniten gos —.« »Bežite bežite, gospod Filander! To ni nič nenavadnega v zgodoviia človeškega rodu. Saj ste tami brali onidan v znameniti razpravi o srednjeafriškib pritlikavcih, ki —.« xSaj res!« je vzkliknil gospod Filander in poželjivo gleiial gori k oknom, odkoder so priiiajaH veseli glasovL »Dovolite, gospod profesor! Koj grem po knjigo. Dovolite —!« »Gospod Filander«, je dejal profesor Porler s poudarkom ter vlekel za gurab ubežnega tajnika, »gospod Filander! Tista knjiga je brez dvoma zelo zanimiva. Itna pa tudi pogreške, ki —. Gospod Filandcr —! Gospod Filander —!« Pa gospod Filander je z enim samim ¦velikim skokom planil proti hiši, žrtvoval za svojo svobodo suknjia gunib, ki je ostal profesorju Porterju med prsti, ter izginil v veži. »Jako rnačilno —! Zelo značilno —1« je mrmral nčeni gospod, gledal gumb, ga vtaknil v žep, djal roke na hrbet ter s sklonjeno glavo in globoko zamišljen od•itopical krog ogla in proli gozdu. Gospod FiJander pa se je lotil Trzana, ga popraš-eval in se dal pripovedovati ter se čudil, ka.;o je mogelv par niesecih iz gozdnega divjaka pa poslati tak izobražen i<: fin gospod. Tudi Ine in Clayton sta rado-vedno poslušaia in popraševala, posebej ju je šc za-nimala uscda poročnika Arnota. Po prvem navduženju pa je besoda zaslala in da ni bilo -:govornega Filandraj bi iib popolnoma zamrla. Clayt;m posebno je bil čimdalje bolj redek t be— sedah. Nepričakovani obisk Trzanov se mu je zdel suinljiv. Po kaj je prišel ? — Kdo mu je dal naslov —? Ni še pozabil, kako navdušena je bila Ine za »neznanega belega junaka«, ki jo je rešil iz rok črncev, in< kako sla se zaradi njega prvič t življenju sprla. Slulil je v Trzanu novega, nevarnega tekmeca in Ijubosuninos* se mu je vzbujala. Ini tudi ni bilo posebno prijetno. Nista še bila gotova s Trzanom, to je dobro čuiila, in da bo še enkrat poprašal —. Vedela je pa tudi, da je Trzan človek, ki ne razume š&le in se ne da odpraviti s prijaznimi, praznimi besedami. Zahteval bo odločen, jasen odgovor. Nekaj kakor strah pred Trzanom ji je vstajal v du-i ši. Neprestano je mislila na prizor s Cankrjem. Kako kratko in gladko je znal ta silni človek opra-» viti z ljudmi, ki so mu bili napoti —! In kako je imel v oblasti vso družbo —! Nepremagljiva sila je izbaja'La od njega —. Strašen človek je bil! Zares, bala se ga je —. Mučni poiožaj je opazil celo Trzan, četu Ji ni bil va-< jen družLe. Zato je koj pograbil prvo priliko, da so odstrani. Gospod Filander se je namreč sredi pogovora hi-» poma udaril po čelu in vzkliknil: »Saj pravim! Da sem mogel tako čisto pozabiti na gospoda profesorja! Kje neki tiči? Gotovo je v svoji raztresenosli šel kdove kam in že iskali ga bomo. Saj pravim, take skrbi mi dela —!c »Pa res! Kje je oče?« sc je vznemirila tudi Ine. »Gospod Filandtr, stopite krog oglor pa poglcjte »• njim! Saj «rtc ini abljubili, da bodete pazili nanjl SirojaiaJc —1 TaJso razmišljcn jelc Tedaj je vstal Trzaa. »Pojdiv.i, gospod Filander! Skupno ga poiščeya ia pripeljeva domov.« Ine je sicer nekoliko ugorarjala, če5, gosta se ne ame nadlegovati. Pa le bolj iz Tljudnosti. Trzan in Fifcmder sta se koj odpravila. Gospoda profesorja ni bilo ne v hiši ne na Trtu. Nihče ni vedel zanj. Le to je pravila Barbara, da ga je Tidela iti po Trtu in proti gozdu. Tja sta se napoiila tudi Trzan in Ftlander. Za Trzana je bilo iskanje malenkost. Saj je bil tso mladost v šoli divje džungle, njegori čuti so bili š« vedno ostrL ' 7i:^ i$-j!\ Kmalu je našel sled in dejal: »V četrt uri ga bova imela, se nama torej prav nii ne mudi. In 6e dovolite, gospod Filander, vas bom pot«ma poprašal o neki zadevi, ki mi je že dolgo t mlslih. — Ali vas smem nadlegovati?« .»Prosim, gospod Trzan! Zelo bom vesel, če vam morem koristiti. Saj veste, vaš dolžnik sem —. Če le sledi ne bova izgubila!« »Ne bojte se! Sled se dobro vidi. Sicer bova pa gospoda profesorja kmalu navohala.« »Navohala —? Hm —! Kako mislite to, gospod Trzan?« »Navohala! Čislo cnoslavno. — Torej če dovolite, tiiospod Filander, vas bom sedajk nekaj vprašal. Se še spominjale tistih treh kostenjakov, v moji koči, doli na robu džungle? Pokopali ste jih blizu koče, kajne?« »Čislo natančno se jih spominjam, gospod, zelo nalančno!« »Gotovo ste si jih pred pogrfbom dobro pogledaliV l>čen čievck slc, vi in ludi gospod profesor, pa ne dvooiim, da so vaju koslenjaki zaiiimali. PoTejte, ali ste našli kaj posebnega na katfreni izmed njih?« Gospod Filander je obstal in srepo pogkdal Trzana. »Zakaj vprašate?« »Zame je zadeva jako važna. Vaš odgovor utegne pojasniti veliko, dosedaj nerešeno skrivnost. Že par meseceT s«n se baTim z nekim vprašanjem, k1' je v tesni zvezi s lcostenjaki. Ustvaril sem si o njih svoje posebno mnenje. Potrebujem pa še trdnih dokazov. In tc tni naj poda vaše stroko\no naziranje. Zato prosim da mi daste kar najbolj vcsten odgovor na tole vprašanje. Ali so biH tisti trije kostenjaki, ki ste jih v koči našli, — vsi res človeški kostenjaki?« »Ne!« je odgovoril gospod Filander brez pomisleka. »Najraanjši kostenjak, tisli, ki smo ga našli v zibelki, je bil kostenjak gorilinega mladiča.« »Gotovo —?« »Gotovo! Prav točno sc še spominjam, da sva ga z gospodom Porterjem natančno pregleclala, posebno lobanjo. Kakor veste, se bavi gospod profesor s prazgodovino človeštva. iPrvovrsten strokovnjak je v takih ¦vprašanjih. Koj so se nama nekatere posebnosti na lobanji zdele sumljive. Iskala sva dalje in ugotovila io, kar sem vam že povedal. Holfl scm obvestiti ludi gospoda Claylona, pa profesor Porter ni dovolil. Zato tudi danes še nihče ni zvcdel, kaj sva našla. Ampak, če vas smeni vpraL-ati, zakaj pa —?« »Hvala lepa, gospod Filandor, za nalančni odgovor!« mu je segel v besedo Trzan ter vlckel zrak skozi nosnice. »Ali kaj navohate?« Filander je vobal po zraku na vsc streni, majal z glavo in dejal: »Seveda! Stpži gozdni zrak, po sm:jH Jiši in po trohnobi. Nič posebneg;c —!« »Toraj pa pokličite gospoda profesorja Porterja!« Filander je začuden pogledal Trzana, pa ubogal fa> glasno zaklical profesorjevo ime v gozd. Le jek je odgovarjal. Ko pa je Filander še vdrugie zaklical, se je oglasil čisto blL-Ti za grmom siten: »Pridem takoj. Nikar nie n« motitel« Stopila sta in glej, za grmom je ležal na trebuho častitljivi gospod profesor, ves zamaknjen v velikeg* hrošča, ki ga je napadalo celo krdelo gozdnih mravelj. »Ampak čujte, gospod profesor, ves čas vas že iščemo! V takih skrbeb. smo bilil« se je kregal Filander. »Kaj pa počenjate?« »Gospod Filander!« je užaljeno dejal profesor Parter ne da bi dvignil glavo, »Gospod Filander, zelo se vam čudim! Toliko let sva že skupaj, pa se še niste naučiU, da mora znanstvenik osredotočiti vse svoje duševne itt telesne sile na svoj predmel! Na primer tale hroščl Nili «nega njcgovega migljaja ne smemo izgubiti iz oči, vsaka njegova kretnja je velevažen prispevek k umevanju zrikona o boju za obslanek, ki vlada vso naravo in posebej še —.« »Pozno je že, gospod profesor! Treba bo iti domov.« »Recile Barbi, naj prinese večerjo sem v gozd. Sedaj pa mi dajta mir!« Mnogo trrida in prigovarjanja jima je še dalo, da s!a ga spravila na noge in odvlekla domov. In gfVtovo bi se njima ne bilo posrečilo, da jima ni napadeni hrošč sam prišel na pomoč. Zbral je namreč vse sile, razprl peruti in odfrčal v gczd, noscč scboj lepc število ivojib nr.jdrznejših napadalcev. Večerilo se je že, ko so prišli na faimo. Pa tudi tam so se med tcm rcševala važna živ- ljenjska vprašanja. (Dalje prihodnjič.)