GospodarsKj in političen list za KprošKe Slovence.
Izhaja vsako drugo soboto
T Kranju (tiska Ir. Pr. Lampret izdaja koneorei) .Gorenjca"; odgovorni urednik Lavoalav Mikug).
Velja za celo leto 4 K in se (laćujejo naročninah in-, serati naprej, Vsi ro kopisi pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca“ v Kranju. Rokopisi se ne vra-Cajo. Za oglase se plaCuje ra enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za več krat po dogovoru.
Posamezne Številke stanejo 10 vin.
Štev. 10.	V Celovcu, v soboto, dne 14. maja 1910.
Leto III.
Prepovedani sokolski izlet v Št. Jakob na Koroškem.
(Dopis z Borovelj na Koroškem.)
Lansko leto je bilo napravilo telovadno društvo .Sokol" v Kranju meseca avgusta v kroju ponočen pešizlet čez Ljubelj v Borovlje. Ako-ravno so Borovlje znane kot zagrizen nemšku-tarski trg, ni bilo v celih Borovljah niti enega, ki bi se bil nad tem zgražal. In četudi morebiti .Nemci", kakor sta naš župan in puškarski do« bavitelj Ogris in dr. Maurer, niso bili s prihodom .Sokolov* povsem zadovoljni, to ostane kot neovrgljiva resnica, da povodom onega sokolskega izleta v nemškutarske Borovlje ni prišlo niti do najmanjšega kaljenja miru v tem kraju, kaj še do kakega spopada med Sloveuci in Neme', oziroma nemškutarji. Nasprotno I Okoli 200 narodnih Slovencev iz trga Borovlje samega je spremljalo Sokole pri njih odhodu na borovski kolodvor in in z navdušenimi .živio" in .nazdar-klici" se je ta množica poslavljala od odhajajočih Sokolov«
V jeseni preteklega leta je hotel kranjski Sokol zopet v kroju napraviti izlet v Borovlje, da se udeleži ustanovnega občnega zbora bratskega društva »Sokol* v Borovljah, vendar pa pripravljalnega odbora o tem ni obvestil. Toda kaj se je zgodilo? Akoravno pripravljalni odbor v Borovljah ni vedel, da se hoče kranjski .Sokol" udeležiti ustanovnega občnega zbora v kroju, še manj pa seveda kdo drug v Borovljah, najmanj pa kdo v Borovski okolici, je vendar prepovedala oblast nameravani izlet, češ, bati se je kajenja miru in izgredov, ker vlada baje v Borovljah in sploh v Rožu strašno razburjenje radi napovedanega sokolskega izleta. Ta prepoved ni bilo nič drugega, kakor poziv oblasti na nemškutarje in Nemce, naj nastopijo proti Sokolom. Že prvi sokolski izlet v Borovlje je moral vsakega prepričati, da se radi njega ni treba bati nobenega kalenja miru. Pri drugem nameravanem izletu pa na kako razburjenje ali pa celo na
kake spopade sploh niti misliti ni bilo, ker razen oblasti nihče o nameravanem izletu vedel ni. A kljub temu je vlada izlet prepovedala; sklicevala se je na razburjenje, katerega ni bilo, in na ljubi mir, katerega pri prvem izletu niti nemškutarji, kamoli Slovenci in Sokoli niso kalili.
Tako postopajo pri nas c. kr. oblasti, ki bi bile v prvi vrsti poklicane, da varujejo enakopravnost vseh državljanov. Človeku se nehote usili prepričanje, da stoji že tudi c. kr. deželni predsednik pod kontrolo c. kr. .Volksrata", kateri je pač v resnici bil razburjen, ker se borovski nemškutarji pri prvem sokolskem izletu proti pričakovanju čsto nič niso razburili.
Ako bi stal c. kr. deželni predsednik v Ce-; lovcu na stališču, da Sokoli ne smejo delati iz-I letov v one slovenske kraje na Koroškem, kate-* rih prebivalstvo je po večini nemškutersko, po-f tem bi bil moral prepovedati prvi sokolski izlet v Borovlje. Da tega ni storil, bilo je popolnoma i pravilno. Miru se radi tega izleta ni kalilo in nikomur se ni skrivilo lasu. Brez vsakega, tudi najmanjšega povoda, a tudi brez vsake doslednosti, edino pod pritiskom Nemcev v Celovcu, katere pa Borovlje čisto nič ue brigajo, je prepovedal c. kr. deželni predsednik koroški drugi nameravani sokolski izlet.
Toda višek vsega Šele pride 1 Letos je hotela napraviti .Župa gorenjskih Sokolov" izlet v Št. Jakob v Rožu, kjer bi priredila telovadbo na travniku slovenskega kmeta. Vsak Slovenec ve, da je ta vas narodna trdnjava v Rožu; v nje občinskem odboru sedijo sami zavedni narodni Slovenci. Prebivalstvo je skozinskoz slovensko in — to dokazuje sestava občinskega odbora — po pretežni večini narodno zavedno. Zdaj pa pride okrajno glavarstvo v Beljaku in c. kr. deželno predsedstvo v Celovcu ter j prepove nameravani izlet v Št. Jakob, ker se je J bati kalenja miru in izgredov. Ta prepoved je I nekaj tako gorostasnega, nekaj tako vnebovpi-jočega, da bi je človek sploh ne verjel, ako bi
j ne bila izdana od oblasti na Koroškem. Sokoli bi se bili pripeljali z vlakom s Kranjskega v popolnoma slovensko občino in bi napravili na travniku, ki je last slovenskega posestnika-doma-čina, torej na privatno posest, niti ne v kaki gostilni, javno telovadbo. In to namestnik našega cesarja prepove! Česar se ni zgodilo v Borovljah, kjer so zagrizeni nemškutarji v pretežni večini, to se naj zgodi po prepovedi našega deželnega predsednika v narodni trdnjavi v Št. Jakobu, kjer Nemcev ni in kjer je domače ljudstvo skozinskoz prepojeno z narodnim duhom 1
Torej Slovenci v slovenske kraje ne smejo več prirejati izletov, ker bi se tam — ako bi se izpolnila želja naših oblasti — stepli med seboj ? pač pa smejo Nemci in nemškutarji izzivati s svojimi izleti po slovenskih občinah, ne da bi se bilo bati, da izbruhne enkrat tleča nevolja domačega ljudstva proti vednim hujskarijam. Če je c. kr. deželni predsednik koroški v resnici mnenja —- da bi bil radi sokolskega zleta v Št. Jakob javni mir v nevarnosti, ali ni moral ta javni mir in sicer v resnici biti v nevarnosti, ko so lansko leto nemškonacionalna društva iz Celovca in drugih krajev sporazumno, tako da je bilo to oblastem znano, na en dan priredila izlet v Št. Jakob? Seveda: Quod licet Jovi, non licet bovi?
V	resnici ne najdemo besed, da bi primerno označili tako enostransko postopanje onega moža, ki je namestnik našega cesarja. .Justitia est fun-damentum regnorum". Ne vemo, pozna li naš
1 c. kr. deželni predsednik ta napis, ki se blišči v zlatih črkah nad vhodom v cesarski dvorec na Dunaju, ali ne, toliko pa vemo, da se s prepovedjo nameravanega sokolskega izleta niti v slučaju Borovlje, niti v slučaju Šent Jakob ni ravnal po njem.
V	očigled temu dejstvu moramo se vprašati, ali smo koroški Slovenci res še popolnoma brezpravna para, katere edina pravica je, plačevati denarni in krvni davek državi, katera ne daje le
PODLISTEK.
Celovški „turnar“.
Poteši iz starih časov.
Spisal Ferdo Plemič.	Dalje.
IV.
Gorje njemu, ki ga obvladajo spomini I Jurij vso noč ni zatisnil očesa, vso noč je divjal po hodniku krog zvonika, in jedva jutranja zarja ga je toliko umirila, da je pričel misliti.
.Odšla je Meta, in večna noč jo je sprejela v svoje krilo. Tam dol ji že kopljejo grob. Odšla je, a ostala je še ona, spomin na minule dni, in ostala je divja bolj v mojem srcu. Ali koliko časa ostane to." Naslonil se je Jurij ob železno ograjo in zrl na mesto. Hipoma mu šine misel v glavo:
.En skok tu dol, en sam skok; pa je končano 1" A še je imel toli razsodnosti, da je prevladal to noro misel.
»Ne," je dejal, »ne tega nel Padel bi lahko na koga in ga podrl."
Pri tej misli se je Jurij blazno nasmejal.
»Ha, da bi padel na vse sovrage iz mojih prejšnjih dni, ko še nisem bil »turnar*; ha, da bi vse podrl 1" In zopet se je naslonil ob ograjo in zopet se je zamislil. In tako je slonel ure in ure, le semintja je zgrabil za rog in zatulil je
vanj vso bol. In tako je slonel top in ubit drugi dan in tretji. Tretji dan pa je zapazil nekaj nenavadnega na trgu pred cerkvijo.
Gruča ljudi je tam stala in vedno večja je postajala. Zdelo se je, da se vsi ti ljudje pomenkujejo o nečem izvanrednem ter da nekaj pričakujejo. In sedaj se je vsul trop dečakov na trg in zavpili so: »Že gredo) Oj, že gredo 1*
Jurij že od narave ni bil radoveden, še manj pa danes, ko je bil ves potrt duševne bolesti. Vendar pa je nehote zapustil svoj brlog in jo je ubral po stopnicah navzdol na trg. Tu se je uvrstil med zbrane meščane, ki so bili pustili ozko pot prosto do glavnih vrat farne cerkve.
Preril se je Jurij v prve vrste gledalcev ter se naslonil ob cerkveni zid, tik pri vratih. In tako je dobro videl sprevod, ki se je pomikal sredi množice. Bil je svatovski sprevod. Sama gospoda, v benečanski svili in v pestrobojnem bar-žunu oblečena, se je premikala proti cerkvi. Pred njo so korakali piskači ter piskali veselo svatovsko koračnico.
»Kdo se poroči?" je vprašal Jurij svojega soseda.
»Kaj ne veste? Vse mesto pač že ve, da se • poroči sin najbogatej iega ce' iškega trgovca, z I gospico Moniko detla Grotta, <ri je pred meseci ! prišla semkaj na obiske in kakor se danes v;Ji, tudi na oglede," je dejal hudomušno meščan.
»Gospodična della Grotta se poroči?" se zavzame Jurij. »No da, kaj pa je čudnega na tem?" reče meščan.
»No, seveda niči" odgovori Jurij zmeden; srce mu je pričelo burno biti.
Med tem je prišel svatovski sprevod do cerkvenih vrat. Piskači so vstopili vstran in svatovski gostje so vstopali. Prišla je tudi nevesta Monika, ki je slonela ob roki svoje priče, starejšega trgovca iz mesta. Jurij je uprl svoje oči v njo, kakor bi jo hotel s pogledom požreti. Monika je menda čutila ta pogled, ozrla se je v Jurija in se lahno nasmehnila. Potem je dejala svojemu spremljevalcu:
»Čuden človek je vaš »turnar*. Zdi se iz boljše rodovine. A zelo hvaležen mora biti, ker me še pozna. Nekoč sem mu dala namreč dobro napitnino." Potem je stopila v cerkev.
Jurij je čul te besede. Nehote se je glasno zasmejal v začudenje okolustoječih. Potem pa je zginil gor v svojo čuvalnico.
Pozno zvečer pa je vstopil v krčmo ob starem trgu. Se je bilo nekaj gostov, in ti so se • pomenkovali o današnji poroki.
„He, vi možje, sem prisedite I Danes plačam i jazi" zaklical je turnar poznim pivcem. Ti so najprej začudeno pogledali drugače malobesed-nega »turnarja", ki je sicer sedel sam v kotn
potuho vsenemškemu stremljenju na Koroškem, temveč očitno podpira te grobokope naše države proti vselej zvestim Slovencem.
Sicer pa upamo trdno, da bode „Župa gorenjskih Sokolov“ nastopila prizivno pot do najvišje oblasti in od vseh slovenskih poslancev pričakujemo, da store v tem slučaju, kar veleva narodna dolžnost.
Op. uredništva: V Borovljah, odkoder smo sprejeli ta dopis, je prvo telovadno društvo »Sokol* na Koroškem, Umljivo je, da se ima to društvo boriti z velikimi težkočami. Radi tega mu dolgujemo vsi tako moralne, kakor zlasti gmotne podpore. Darove je treba nasloviti na naslov: Telovadno društvo »Sokol* v Borovljah.
Dopisi.
Borovlje. Znani Maurar se v potu svojega obraza trudi in peha noč in dan, da bi nabral prav mnogo pooblastil za nemškutarske kandidate v občinski odbor. Mi se le čudimo, kako morajo nekateri ljudje biti tako prismojeni, da dajo pooblastila Maurarju. Ta človek je bil gimnazijec za Slovenca vpisan in je bil tudi res Slovenec. Pozneje pa, ko je prišel na Dunaj ali v Gradec študirat, se je vpisal za Nemca. Torej se je enkrat zlagal, ali tedaj, ko se je vpisal za Nemca, ali tedaj, ko se je vpisal za Slovenca. Sploh pa ta človek nima pojma, kako težko se dandanes denar zasluži in z njim ne bo znal bogvekako varčvati. Saj je znano, da je bil hav-drčinji toliko tavžentov dolžan, da ga je morala tožiti. Kako pa bi delal on še le s tujim denarjem, ako bi prišel on v občinski odbor ali kak trebušasti mesar, ki skoro ne zna drugega, kakor kmeta odirati, potem pa delavcu meso čez vso namero drago prodajati. Zato ne dajajte svojih pooblastil Maurarju ali kakemu drugemu nemškutarju, ker sicer bodo postale občinske doklade tako visoke, da bo pokalo. Pojdite rajši sami volit take može, ki se ne lažejo in so pošteni in ki sami težko plačujejo davke. Kajti ti ne bodo nepotrebno metali proč denarja.
Borovlje. (Kam pa to pojde?) Pri puška-riji se razmere še vedno niso zboljšale; nasprotno postajajo le vedno slabše. Število puškarjev se je zadnja leta zelo pomnožilo, posebno ker nemškutarji, kjer le mogoče, skušajo tuje nemške delavce spraviti v Borovlje, kakor bi nas itak že ne bilo preveč; število naročenih novih pušk in sploh narejeno puškarsko delo pa se je prej zmanjšalo kakor povišalo. Kaj čuda, da toraj nekaterim, posebno slovenskim delavcem prav slaba prede. Nemškutarski liferantje dajejo delo namreč samo tistim delavcem, ki z njimi držijo, pri naj-večjem slovenskem podjetju pa pitajo take nemškutarske delavce, ki hodijo slovenske veselice razbijat Zraven pa so začeli nekateri liferantje naročevati puške iz Nemškega ter jih prodajajo kot prekupovalci, namesto da bi jih dali izdelati doma. Če pojde to tako naprej, res ne vemo, kam pridemo. Udati se bomo morali železni sili in vse naše narodno, lepo započeto delo bo — brez uspeha.	Slovenski delavec.
Borovlje. (Narobe svet.) Povsod drugod imajo domačini prvo besedo in šele za njimi
pred svojim bokalom. A na njegov ponovni poziv so prisedli k njemu.
Jurij si je razgalil prsi, prijel za nekaj, en sunek in držal je v roki zl to verižico, ki mu je sicer visela okrog vratu na golih prsih.
»Krčmar!* je potem zavpil. »Toliku vina, kolikor ga gre na to zlato 1" in vrgel je verižico po mizi. Krčmar jo je vzel v foke in jo potehtal. Bilo je dobro cekinsko zlato. Molče se je okrenil ter pričel prinašati vino.
Pili so možje, a Jurij je dejai:
»Tudi jaz sem gosposkega rodu, meščanje, dal In verižico, za katero pijemo danes, mi je obesilo najkrasnejše dekle v naši deželi krog vratu. Ali radi tega sem se sprl z najboljšim svojim prijateljem. Ljubil jo je namreč tudi on. Ali ubil sem ga v dvoboju. Bežal sem nato iz dežele in pribežal sem na vaš zvonik.*
Čudili so se možje tej pravljici in pili pozno v noč. Tedaj pa pride krčmar in pove, da jim je za verižico natočil že dovolj vina. Jurij vstane in zgrabi, v žep ter privleče pest »carantanov.*
»Na,* reče krčmarju, na, in prinesi še en bokal, poslednji, za ta drobiž. Te »carantane* mi je nekoč darovala Monika, današnja nevesta. Zelo, zelo je bila podobna moji prvi ljubici tam v naši deželi, in to je bilo meni v nesrečo*.
Prinesel je krčmar bokal ognjene črnine in Jurij ga je izpil v enem dušku.
»Končano jel* je dejal nato tiho ter odšel skozi duri.	Konec prih.
Imate H bolečine ? Revmatj£Qei protiQlke
fluid z mamko «EUafluid*. Ta je ret dober! To ni
privandrani tujci drugo. Pri nas pa gre vse narobe, zaradi tega imajo seveda tujci prvo besedo, domačini pa, ako so Slovenci, je sploh nimajo. Naj se ti pritepe kak raztrgan postopač ali pisač, da je le Nemec, takoj bo imel veljavo, domačin pa jo takoj izgubi, tudi če je nemškutar, kaj šele, če je naroden Slovenec, ako se le postopi dobiti zalogo tobaka proti volji lenuhastega, od same ljubezni že čisto bledega ovčarjevega hlačana. Ta ucmškutarska klika pa ima še nekaj druzega v svojem programu, kar je bolj nevarno. Kaj pa hočejo z Schuldenhofom pri Čahevsu? Samo da konkurenco delajo domačim gostilničarjem! Kaj pa hočejo s Kladejem? Domačim trgovcem se mora seveda delati konkurenca. To točko svojega programa izvajajo povsod. Samo še en slučaj. Neki nemški delavec iz Wiener Neustadta je delal pri županu Ogrisu. Toda ta ga ni mogel rabiti Kaj napravijo nemškutarji? Začeli so skozinskoz pridnega domačina, ki je pisal v pisarni puškarske zadruge, nadlegovati in sekirati tako dolgo, da so ga spravili ven. Na njegovo mesto pa so posadili onega nemškega delavca, katerega župan ni mogel rabiti. In taki ljudje si še upajo pobirati pooblastila pri ljudeh, katere stiskajo, če jih le morejo.
Gozdanje. Znano je, kako zlorabljajo naši nasprotniki kmetijsko družbo v politične namene. Na Križevo so stromlali vkup ljudi za kmetijsko zborovanje (zborovanje kmetijske podružnice). Takoj po tem zborovanju pa so pričeli s političnim zborovanjem. Poslanec Kirchmayer je hvalil nemški jezik in je zabavljal čez slovenščino in vse slovanske jezike sploh. Kirchmayer naj bi bil vesel, da je dobil takrat še slovenske glasove. Zapomnili pa si ga bodemo za prihodnjič.
Celovec. Umrl je tukaj po daljši bolezni Marka plem. Jaborneg. Rajni je bil svoj čas ravnatelj deželne kanclije. Sedaj je njegova družina postala ubožna. Pokojnik je bil vnet hribolazec Bavil se je sploh rad z naravo, z raziskovanjem koroškega kamenja, cvetic i. t d. Domače cvetice je poznal tako dobro, da malokdo tako.
Poreče Tu se je zgodil na Florjanov večer grozen umor. Po domače Ozošic je prišel pijan domov. Začela sta se kregati z ženo in prišlo je do pretepa med njima. Žena pa je bila hujša in se je čudno znosila nad možem, kajti ubila ga je in ga vrgla mrtvega pri oknu ven.
Llbuče. Dne 17. t. m. se vršijo v naši ob čini občinske volitve.
Pliberk. Veleposestniki, posestniki, tovarnarji, trgovci in gostilničarji, ali veste kako vas je imenoval dr. Ehrlich na občnem zboru katol. izobraževalnega društva? »Liberalci ste.* »Zakaj?* Ker denar »vkup spravljate*. Videl je dr. Ehrlich pezdir v vaših očeh, bruna v svojem očesu pa ne opazi. Saj se menda tudi on noče zameriti bogu »Pobasaj*. Ta gospod torej hoče biti pravi ljudski, torej kmečki prijatelj, ko s takim obrekovanjem hoče uničiti že itak slabostoječi kmečki stan. Kmetje, vzdramite se in ne sledite slepo takim ljudem! Stopite na svoje noge!
Pliberk. Znano je, da klerikalcem ne gre za to, da bi osvobodili naše, v nemške verige okovano ljudstvo. Njim je to prav, da je ljudstvo v sužnosti. Delajo se le za to narodne, da bi s tem ljudstvo pridobili za njih umazane namene. Taka je večina naših duhovnov in med te spada tudi naš kaplanček Hornböck. Čudno se boji, da ne bi postalo slovensko ljudstvo prosto. Zato mu niso toliko napoti niti Nemci, niti nemškutarji kakor pa slovenski naprednjaki. Da bi se znosil nad temi (in edinole zaradi tega), je povabil vkup v nedeljo, dne 24. aprila svoje ovčice in jim slikal naprednjake in »Korošca* v črnih barvah. (Črnuhu se pač vse črno vidi. Opomba stavca.) Norčeval se je iz »Koroščevega* urednika, da bi imel priti v Pliberk za kaplana. No, mi mislimo, da, tako dobro kot Hornböck, bi opravljal tudi »Koroščev* urednik službo kaplana. Sicer pa: Kam bi pa šel potem ordinarijat s Hornbökom? Ali je HornbÖk že pozabil, kako so ga nagnali St. llčanje nazaj v Pliberk ? Ali je Že pozabil, kako so se lepo zahvalili za Horn-böka? Tedaj je imel odbite roge. Zdi se nam, da so mu že zopet zrasli in ga srbe. Pa svetu-jemu mu, da naj si jih ob naprednjakih in ob »Korošcu* ne žliga. Brusi naj si je ob kozah in backih, to je družba zanj. Če se bo izkušal z nami, polomili mu jih bodemo tako, da si niti ne sanja.
Borovnica pri Smarjetl v Rožu Na Florjanovo so se stepli pri Ibovčniku pri kegljanju. Precej so se pobili. Boltejov Luka ima polomljenih nekaj reber.
Šmarjeta v Rožu Stepla sta se po domače Krešičeva hlapca in je prebodel eden svojemu tovaršu z gnojnimi vilami dlan.
Šmihel pri Pliberku. V nedeljo, dne 8. maj-nika smo pokopali po domače Pongračevega Lojza. Vzela ga je, edinega sina, sušica v najlepših letih. Še 30 let ni izpolnil. N. v m. p.!
Galicija Ubežal je čez njivo Rožarvemu hlapcu mlad konj, vreden 600 kron, in si je zlomil pri begu (z vozom v ojnice vprežen) nogo.
Sele, 9. maja 1910. Pri nas je celo vigred naprej snežilo in deževalo. 5., 6. in 7. majnika je bilo še lepo. V nedeljo, dne 8. majnika pa je začel iti najprej dež, potem je začelo grmeti, šla
je toča in nazadnje sneg. Snežilo je vso noč in sneži še danes naprej. Ljudem je že čisto zmanjkalo krme. Lahko bi šle na pašo vsaj ovce in koze, če bi bilo lepo in toplo. .
Žabnlca. Pripeljal se je na petelinji lov saksonski kralj Friderik Avgust s komornikom in adjutantom.
Celovec (Oho landesausšus, kampa si zašel?) Deželni odbor razpisuje (samo po nemških časopisih) tri inženirska mesta. Zahteva se med drugim, da je dokončal prosilec študije na kaki nemški tehniki. Tako, deželni odbor, ali ne veš, da je na Koroškem tretjina Slovencev? Zahtevamo odstranitev tega pogoja, drugače znamo zaropotati na drugem mestu!
Žabnlce. (Pazite na otroke!) Triletna otroka, fant in deklica, sta se igrala s sekiro. Deklica pravi fantu, da naj položi roko na naten. Fantiček jo uboga, deklica mahne s sekiro in odseka mu dva prsta.
Celovška okolica (Za naš deželni odbor!) Koroški deželni odbor je razpisal dobavo 2100 m bukovih in 200 m borovih drv. To pa samo v nemških listih. Vprašati se moramo: Ali smo Slovenci na Koroškem samo za plačevanje davkov? Slovenski posestniki na južni strani od Celovca imajo dosti bukovega in tudi mehkega lesa. Posebno sedaj, ko oglje tako slabo gre, bi ga marsikateri rad spravil v drva. Drva bi zvozil kar z vozom v Celovec. Kakor se pa zdi, smejo prodati drva le Nemci. Slovenci! Zapomnimo si to!
Pliberk Te dni smo imeli shod tukajšnjega izobraževalnega društva. Kot prvi govornik nastopi g. kaplan Hornböck. V ostrih besedah kritizira pliberško prebivalstvo, ki pozna slovenske groše, ne pa Slovencev. Z ogorčenjem je ljudstvo vzelo to na znanje. Sklenilo se je, še trdneje nastopiti nasproti Pliberku. Nato govorijo gosp. dr. Erlich iz Celovca. V jedrnatih besedah stavijo predlog, da se ne sme na Koroškem toliko nezakonskih otrok importirati, čemur so vsi zadovoljno pritrdili. Dekle (tako nekako so rekli) ne sme imeti več fantov, ker to je pogansko, ampak mora čakati samo na enega in če tega ne bo, naj gre kot 45 letna devica v farovž za kuharico. Tako bi imeli fantje svoje in mi svoje. Nato so zapustili to zadevo ter so šli na meščanske šole. Vsi zborovalci so z ogorčenjem vzeli na znanje in protestirali proti temu, da bi dežela dajala denar za nepotrebne meščanske šole, v katerih se izomiltajo le naši tržani, ki plačajo malo davka, ljudstvo na deželi pa trpi na pomanjkanju strokovnih šol; posebno pa še slovensko ljudstvo. K temu pa še ljudska šola ne odgovarja potrebi za nas slovenske kmete. Je pač koroški nemški nacionalistični vzrok. Potem so hvalili gospod dr. Ehrlih vrlega »Korošca* tako, da sta me hitro po zborovanju dva prosila, naj jima povem, kje se »Korošec* naroči, ki tako vrlo piše resnico. Zares, lasten pristaš ne bi mogel bolj hvaliti »Korošca* in ko bi rekli g. dr. Ehrlichu, naj še »Mir“ tako hvali, bi gotovo ne bil zmožen. Smo jim hvaležni. Nato sta sledili 2 igri.
Kaj se mora drugemu podvreči, narava ali kolegialiteta ? Prosim odgovorite gospod nadučitelj Huber v Pliberku. Vi veste gotovo!
Iz Roža Dne 2. majnika se je vfšil nabor v Borovljah. Pričakovali bi bili, da bi se saj pri tej priliki ne žalili Slovenci, posebno ker so bili udeleženci izključno slovenske narodnosti. Toda temu ni bilo tako. Borovski redar in celo nek član naborne komisije sta mogočna zapovedovala: Wer kein Wort deutsch versteht, soll austreten, damit er slovenisch beeiden wird. Krepko so nato odgovorili slovenski fantje, češ, mi razumemo nemško, toda kot Slovenci hočemo priseči cesarju v maternem slovenskem jčziku. Zadnji gospod, menda c. kr. nadporočnik, se je celo drznil nato odgovoriti: Politisieren sie nicht, wir sind keine Slovenen, sondern Österreicher. Da, gospod, smo Avstrijci in morebiti boljši kakor ljudje, ki se vedno trkajo na svoje patriotičue prsi, toda smo Avstrijci-Slovenci, ki si ne pustimo kratiti svojih pravic, posebno ne od ljudi, ki ne spadajo v politiko, ki bi ne smeli politizirati. Slovenskim fantom pa vsa čast, da so se s svojim moškim nastopom potegnili za pravice slovenskega naroda! Priporočali bi še naborni komisiji, da si preskrbi boljši slovenski prevod za-prisežnemu besedilu, ali pa naj pouči dotič-nega korporala, naj ne pači še pri prisegi slovenskega jezika.
Borovlje. Mednarodne lovske razstave na Dunaju sta se udeležili slovenski tvrdki »Prva borovska orožna tovarniška družba Peter Wernig“ in Ludovik Borovnik. Omenjeno bodi, da zadnje* tvrdke noben list ni imenoval, ker jo je — gotovo »nehote* — celovški uradni list izpustil. Prosimo v tem oziru pojasnila!
Rožna dolina je skoro vsa v cvetu. Ker pa že več dni dežuje in vmes tudi sneži, se je bati, da bo cvetje uničeno — naš up pa pojde po Dravi.
Ollnje. Ker pri nas zdaj že več dni dežuje, in se pojavlja celo sneg, bo gotovo, ako bo to trajalo naprej, vse cvetje uničeno. Ker se hudo bojimo, da ne bo sadja, prosimo »Freie Stimmen“, da nam v tem oziru kaj svetujejo, mogoče zbobnajo skupaj kak — »abwehrausflug* v naš kraj.
Več občanov.
glavobol,	dobili vsled prepiha, ali prehlada? Poskusite vendar bolj hladeči, zdravilni, krepilni Fellerjev
lamo rekla1	o 6 kron franko. Izdelovalec le lekarnar Feiler v Stubicl, filiin trg it, 267 (Hrvaiko).
Borovlje. Širši javnosti je gotovo še v spominu zadeva g. Kometerja radi trafike, katera je izzvala hude viharje v nemškutarskem taboru. Imenovani gospod je trafiko postavno prilicitiral, a prazne glave okoli visoke glave so vidile v tem hud udarec za hišo, katero oskrbuje za »Südmarko“ vobče znani »bubi*. Po raznih interpelacijah se je g. Kometerju postavna pravica do trafike zopet vzela in danes opravlja lepi »bubi“ posel »haupttrafikanta“. Glavno , kar hočemo pri tem pribiti, pa je sledeče: Če pride kdo po koleke, recimo po take za 10 v, ali take za 2 K, jih navadno sploh ne dobi, in če zahteva take po 2 v, jih najde v celi »glavni“ zalogi kakih sto. O drugih kolkih ne govorimo, ker nekaterih sploh nima. In takega dičnega »glavnega“ trafikanta celo vlada podpira.
Borovlje. Naš trg se kaže v vedno lepši, napredujoči luči. Že parkrat smo pisali o nem-čurskih pobalinih, kt se gonijo po večerih na raznih cestah v trgu in okolici ter s svojim škandaloznim obnašanjem, glasnim kričanjem in petjem, pogosto pa tudi z nesramnimi opazkami, dražijo in izzivajo mirno prebivalstvo. Opozarjali smo na to tudi že merodajne faktorje, ki imajo skrbeti tudi za nočni mir, a zdi se nam, da v tem slučaju oko postave ne vidi niti v najbližjo bližino glavnega trga. Ukrenili smo vse, kar je bila naša dolžnost, in ker se ničesar noče ukreniti, da bi zavladal saj v poznih večernih urah mir na cesti, smo prisiljeni, da sami ali operemo, ali pa opilimo neprijetne glasove teh po-uličnjakov. Menda vendar še ni prišel čas, da se bomo skrivali stari ljudje pred smrkavimi puškarskimi učenci, ki se zbirajo krog nemškutarske, odpadniške zastave.
Žitara ves. (Povodnji mož.) Nekaj nenavadnega je razburilo zadnje tedne prebivalce okrog Goselnovaškega jezera, ki se nahaja kake četrt ure od Žitare vasi proti severu. Iz omenjenega jezera sliši se zadnji čas neko zamolklo tuljenje, kakor glas vola ali bika. Ni namen teh vrstic to razlagati, ker to naj pojasni drug, povzroča te glasove pa pač gotovo kak vrelec. Zanimivo je na stvari le to, da se je nekaj ljudi spomnilo takoj na povodnjega moža, o katerem «o slišali babico pripovedovati in marsikateri ženkici je žal, da je sedaj na svetu, pa tudi par možiceljnov sem opazil v strahu pred dozdevnim črnim kosmatincem 1
Medgorje. (Slovenec prestopil v mohamedansko vero). Župni urad v Medgorjah na Koroškem je prejel iz Aleksandrije v Egiptu pismo: »Naznanja se s tem častitemu župnijskemu uradu, da je Janez Miklin, rojen v Medgorjah dne 26. dec. 1868, tukaj v Aleksandriji dne 8. marca 1910 k mohamedanski veri zavoljo ženitve prestopil. Z odličnim spoštovanjem P.*
Narodne zadeve.
Slovenski letoviščarji, na Koroško! V veliki nevarnosti potujčenja je naš stari Gorotan, zlasti Zilska in Rožna dolina na Koroškem. Na probujo ondotnih Slovencev bi jako ugodno vplivalo, ako bi naši letoviščarji zahajali na slovensko Koroško, kjer se nahajajo poleg naravnih lepot vse druge udobnosti. Marsikateremu nezavednemu koroškemu Slovencu bi se jelo svitati, ko bi čul našo gospodo govorečo slovenski jezik. Dvignil bi se mu narodni ponos, češ, saj naš jezik ni zadnji —- govore ga omikani ljudje.
Kako delajo Nemci? Na Muti imajo tudi podružnico znane Südmarke. Ker pa ne dobe dovolj denarja in članov v Nemcih in nemškutarjih, zato ga iščejo v Slovencih, in sicer med ubogim delavstvom, ki je že itak slabo plačano. Odločno se mora obsoditi način, kako iz slovenskega delavstva izžemajo prispevke za to skrajno napadalno in protikatoliško društvo. Mati županja, Erberica, hodi v delavske družine in sicer ob takem času, ko so možje v tovarni. Uboga žena se seveda ne more ustavljati imenitni gospe delodajalca in tako dä morda zadnje novčiče iz hiše, da se lažje zatirajo njeni bratje in sestre.
Odvetniško pisarno je otvoril v Ljubljani, Dalmatinova ulica 15 (hotel Štrukelj) g. dr. Jos. C. Oblak, naš sotrudnik, znan iz jezikovnih bojev na Koroškem.
Važna Cirll-Metodova podružnica na Koroškem je ona za Loče in okolico. Dne i.maja je imela v Štebnu v hiši gosp. Gastla II' občni zbor, pri katerem je bil izvoljen večinoma stari odbor (Vinko Zimčič, predsednik; Iv. Sgiarovello, podpredsednik; A Gastl, tajnik; ga. Marija Uršič, namestnica; Fr. Lah, blagajnik; gdč. Lojzika Aichholzer, namestnica; Ivan Ožganin in Fr. Kandut, pregledovalca računov). — Na zborovanju sta govorila gg. Iv. HochmUller in potovalni učitelj Ante Beg. Po zborovanju so vrli brnški igralci prav dobro predstavljali burko »Krčmar pri zvitem rogu", končno pa zapeli več narodnih
pesem. Za lepo uspelo prireditev se je največ žrtvoval g. Tone Gastl. Hvalevredno se trudita za podružnico načelnik Zimčič in blagajnik Lah. Le tako je imela podružnica že prvo leto 104 K dohodkov. Delegata sta gg. Zimčič in Gastl.
Svetovna politika.
*	Državni zbor *e je otvoril pretekli teden.
*	Angleški kralj Edvard je umrl.
*	Grof Kbnan Hadervary je izdal okrožnico radi državnozborskih volitev, ki predpisuje oblastim strogo zakonitost. V naredbi se pravi: Oblasti marajo v pomnoženi meri skrbeti, da se strogo varuje javni red in mir ter varnost osebe in lastnine. Proti vsakemu kršenju zakona imajo najstrožje nastopati. Prebivalstvo se mora s posebnimi razglasi, v katerih so dobesedno navedeni dotični zakoni, upozoriti na posledice vsakega prestopka.» — Poznati je treba Khuena, pa se že razume, kaj pomeni pri njem taka stroga naredba.
*	Položaj V Albaniji še vodno ni popolnoma ugoden. Ob Moravi so vsak d boji.
*	Kitajci dobe parlament. / pondeljek je izšel cesarski dekret, ki naznanja, da se otvori posvetovalna zbornica prvi dan devetega meseca. Ta zbornica bo podlaga poznejšemu parlamentu ter bo štela 90 članov.
Naročajte in širite naš list!
Halleyev komet.
Zvezda repatica, ki jo imenujemo Halleyev komet, se je bližala z neznamko brzino našemu solncu in sedaj se bliža naši zemlji. Vsako sekundo predrvi nad 40 kilometrov svojega pota in je že tako blizu, da jo je bilo mogoče že pred dobrim tednom videti zjutraj pred soinčnim vzhodom s prostim očesom. Hallt yev komet je izmed največjih repatic, ki prihajajo v naše otolnčje.
Dasi je bila ta repatica že kdove kolikokrat na potu mimo naše zemlje, so vendar dognali nje bistvenost šele zvedoslovci in naravoslovci v 16. in 17. stoletju, med njimi posebno Kepler, Newton in Halley. Halley je videl repatico leta 1682. ter sklepal takoj, da utegne biti to oni komet, ki ga je opazoval Kepler leta 1607. Halley je tudi napovedal, da bo ta repatica zopet sijala na našem neba 1758, česar pa Halley sam ni doživel. Po njem so tudi imenovali učenjaki odslej ta komet.
Kaj so pravzaprav kometi? Vse zvezde in solnca so nebesna telesa kakor naša zemlja in se razločujejo od te le po tem ali so žareča, ali umirajoča, ali pa so se že ohladila ter glede svojih potov, po katerih krožijo v svetovnem proštom. Komet je svet v razpadu Naša zemlja n. pr. se ohlaja in kroži približno v obliki kroga okolo solnca, pot Haileyevega kometa je mnogo daljša nego ona zemlje in je podobna potegnjenemu krogu (elipsi). Imamo pa tudi nebesna telesa, ki prihajajo v naše osolačje po navidezno vzbočenih in vzratnih (hi-perpoličnih in paraboličnib) pot h. Dočun je onih kometov manj in se vračajo v določenem času redovito k nam, je slednjih mnogo več, ki prihajajo k nam z ene strani, po drugi strani pa odbeže zopet v neskončni svetovni prostor, odkoder so bili prišli, in se vrnejo kdaj ali nikoli več. Mnogo jih tara prične in konča svoje življenje — v vsemiru.
Halleyev komet pripada pa onim kometom, ki krožijo po poti, podobni pravilni elipsi. Vrača se k nam vsakih 75 let.
Prebivalci naše zemlje so imeli že od nekdaj velik strah pred kometi. Kadar se je prikazal na nebu meč, križ, bič in kakor so že imenovali praznoverni ljudje komete, je trepetal človeški rod strahu. Bal se je vojske, kuge, nesreč, smrti i. t. d. Toda ta neutemeljeni strah niti danes še ni ponehal popolnoma; še danes čujemo, da prirejajo narodi žrtve, verske obhode, misleč, da bodo odvrnili nesrečo, ki jim jo prinaša — Halleyev komet.
Ce pa opazujemo ta, vsaj to pot nedolžni komet ter vpoštevamo opazovanja učenjakov, se prepričamo, da komet zemlji ne bo mogel škodovati prav nič in da ji niti ne pride v tako bližino, iz katere bi utegnil usodno vplivati na našo zemljo.
V mrzlem vsemiru tvori komet strjena snov. Čimbolj se pa bliža solncu, bolj se razgreva in različne njegove sestavine se izpreminjajo v hlape in pline. Kometovo telo se razsede, razdrobi v neštevilne kose in kosce med katerimi je često po sto in več kilometrov razdalje in ti deli drve dalje po poti, ki jo je začrtala narava. Čim bližje prihaja komet solncu, tem več hlapov in plinov nastane posebno okrog njega, pa tudi v njem, ki jih vse solučna žarnost potisne zadaj za komet. Zv raditega opažamo dvoje: čim bližje je komet solncu, tem daljši rep ima, ki se kaže vedno na odsolnčni strani.
Po poročilih, ki smo jih čitali šele pred par tedni, bi morala zemlja med 18. in 20. majem potovati skozi rep Haileyevega kometa. Ta novica je pravzaprav povzročila mnogo nepotrebnega strahu, —- Takrat je bil komet še jako daleč in se je dalo težko natančno preračunih njegovo pot, dočim jo danes zvezdoslovci lahko določijo še natančneje. In prav novejši računi so pokazali, da zemlja sploh ne bo šla skozi kometov rep.
Pa kaj bi utegnilo nastati, če bi so tudi to zgodilo ?
Dokazano je sicer, da se nahaja v kometovem repu več strupenih plinov, n. pr. ogljikov kisik, cijan, vodik i dr., toda ti strupeni plini se nahajajo v kometovem repu v teko majhni množini, da ne morejo imeti na zemlji nikakršnega vpliva. Pomisliti je treba, da bo hitel komet mimo naše zemlje v taki daljavi, kadar ji bo najbližje, da bi potreboval človek, ki bi hotel priti do njega, pa bi hodil vsak dan 10 ur peš, vsaj 150 let; ali pa še mnogo več. Pa če bi tudi ta dalja ue jamčila dovolj za varnost naše zemlje, delujejo vendar med svetovnimi telesi odbojne in privlačne sile, ki vzdržujejo ravnotežje v vsemiru. Mogoče bi bilo sicer tudi, če bi šla zemlja res skozi kometov rep, da bi utegnilo naše ozračje vsrkati vase nekaj strupov, videlo bi se morda takozvano trajanje zvezd, padali bi tudi meteori na zemljo; vse to pa še ue more imeti na zemljo nikakršnega odločevalnega vpliva. Strupene pline bi vsrkavalo naše ozračje tako počasi, da bi se sproti spajali in preosnavljali v druge pline in sestavine, ki bi bili za življenje na zemlji neškodljivi; meteorov bi padalo le malo na zemljo, ker bi večinoma zgoreli že v zraku, torej bi večinoma sploh ne prišli do zemlje.
Gotovo je pa tudi, da bi se Halleyev komet in naša zemlja odbijala vsled svojih naravnih sil, ki delujejo med njima.
Konca sveta torej sedaj še ne bo.
Dogodilo se je pa še večkrat, da sta dva svetova zadela drug ob drugega, se razletela ali docela izpremenila svoji poti in svoji telesnosti, kar se pa dogodi le redkokdaj in morda v tisoč in tisoč letih enkrat. Ako bi se kdaj to zgodilo, je lahko v trenutku uničeno vse življenje na zemlji, ker bi nastala silna vročina, razpad zemlje in kometa ali pa zastrupljanje s plini.
Popolnoma brez skrbi si oglejmo torej Halleyev komet, zakaj 75 let ga ne bo več k nam. Tudi mi bomo še kaj poročali o njem, če bo treba.
Gospodarska vprašanja.
Ljubljanska kreditna banka. Ta najstarejši in največji bančni zavod na našem jugu zvišuje te dni svojo delniško glavnico od 3,000.000 K na 5,000.000 K z izdajo 5000 komadov novih delnic. Posestniki starih delnic imajo pravico prevzeti na vsake 3 stare 2 novi delnici in sicer po kurzu 420 K za komad, dočim se prepustijo stare delnice novim subskribentom po 445 K za komad. Prijave na nove delnice sprejemajo vsi večji slovanski denarni zavodi, v prvi vrsti seveda centrala v Ljubljani in podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. Glej tudi današnji in-seratl Z ozirom na dejstvo, da se obrestujejo delnice pri 6 odstotni dividendi lanskega leta skoraj s 6 odstotki čistih, priporočamo njih nakup zlasti našim denarnim zavodom, kapitalistom in trgovcem kar najtopleje. Obenem priporočamo Ljubljansko kreditno banko kot prvi, izključno slovenski zavod, k posredovanju vseh denarnih kupčij.
Novo državno posojilo. Postava o novem državnem posojilu v znesku od 236 milijonov K je dobila najvišje potrjenje. Tudi pogajanja med avstrijsko poštno hranilnico, katera je prevzela novo izdajo te 4 odstotne avstrijske kronske rente in posameznimi bančnimi zavodi glede razpečavanja te rente, je končano. V konsorciju teh, pri izdaji nove rente direktno udeleženih zavodov, katerih je 35, se nahaja tudi Ljubljanska kreditna banka, odnosno njena podružnica v Celovcu. Na podlagi tega oddaja torej podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu, dokler zaloga traja, 4 odstotno avstrijsko kronsko rento po originalnem denarnem dnevnem kurzu dunajske borze, ter se nato posebno ugodno priliko opozarjajo zlasti koroške hranilnice in posojilnice, kakor tudi drugi širši denarni krogi na Koroškem.
:: Našim rodbinam priporočamo ::
KolinsKo cikorijo.
Lovske paške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z aajboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska orožnotovarniška dražba
Peter Wernlg a '
družba z omejeno zavezo t Borovljah, Koroiko. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Raxglas*
Izvršujoč pooblastilo občnega zbora Ljubljanske kreditne banke z dne 3. marca t. 1. je sklenil upravni svet v svoji seji dne 3. maja 1910 zvišati delniško glavnico od 3 na 5 milijonov kron, ter v to svrho razpisati subskripcijo
IV. izdaje delnic Ljubljanske kreditne banke v znesku pr* 2,000.000 K nominale, to Je
5000 delnic po 400 K
pod sledečimi pogoji:
1.	V prvi vrsti imajo pravico prevzeti nove delnice lastniki Starih delnic po kurzu 420 K za komad in sicer pripadati na
vsake 3 stare 2 novi delnici.
2.	Ostale delnice ponudijo se novim subskribentom in dosedanjim delničarjem, v kolikor podpišejo ti v razmerju starih delnic večje število noi'h, in sicer po kurzu 445 K za vsako delnico. Razdelitev delnic si pridržuje upravni svet.
3.	Kot prvi obrok je plačati takoj pri subskripciji 120 K, oziroma 145 K za vsako delnico; ostanek pa, to je 300 K
najpozneje do 30. jnnlja 1.1.; plača pa se lahko takoj celi znesek.
Od plačanih zneskov povrnejo se do dne 31. decembra 1910 47j% tekoče obresti, ker bodo imele nove delnice kupon za 1. 1911.
4.	Vpisovanje (snbskrlpcija) novih delnic vrši se od 15. do 31. majnika t 1.
Centrala v Ljnbljanl in njene podrnžnlce v Splitn, Celovca, Trstn in Sarajevn;
Živnostenska banka na Dnnajn in v Pragi;
Banka 1 štediona za Primorje na Sošakn in podrnžnlce na Reki ier v Bakrn;
Jadranska banka v Trstn in Opatiji;
Prva hrvatska štedionica v Zagreba in njene podrnžnlce v Varaždina, Osjekn, Veliki Gorici, Siskn, Virovitici, Cirkvenlci, na Reki, v Zemnnn, Belovarn, Delnicah in v Kraljeviči.
Lastniki starih delnic morajo predložiti svoje delnice — in sicer samo plašče — pri navedenih subskripcijskih mestih v svrho prekolekovanja; tam se sprejemajo tudi vplačila proti posebnim potrdilom.
Pojasnila, kakor tudi potrebne tiskovine daje radevolje Ljubljanska kreditna banka in njene podružnice v Splitu, Celovcu,
Trstu in Sarajevu.
Z ozirom na dejstvo, da se obrestujejo delnice Ljubljanske kreditne banke pri dividendi leta 1909 domala s tt°|o se te sa plodonosno nalaganje denarja prav toplo priporočajo.
Prepričani smo torej, da se bodete našemu vabilu k subskripciji gotovo kar v največjem številu odzvali ter na ta nadn prispevali tudi vi k razvitju in razvoju obrti, trgovine, industrije, sploh celokupnega narodnega gospodarstva naše domovine.
Ljubljanska kreditna banka.