Velenje je v torek obiskal sekretar centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Rožič. Najprej so ga predstavniki družbenopolitičnih in samoupravnih organov rudnika in šoštanj-ske elektrarne seznanili s problemi rudarstva in energetike na ravni občine in zveze. Zatem si je gost iz Beograda ogledal proizvodne obrate velenjske TGO Gorenje, popoldne pa se je sešel z razširjenim političnim aktivom občine in se pogovarjal o trenutnem družbeno gospodarskem stanju v Jugoslaviji s posebnim poudarkom na vlogo sindikata. 13.. april 1973 • Leto IX., št. 8 (179) • Cena 1 dinar • Poštnina plačana v gotovini GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Ljuban Naraks POBRATENJE Z VRNJAČKO BANJO Občina Vrnjačka banja je na seji 15. oktobra lani sprejela sklep o pobratenju z Velenjem ter listino o tem izročila predstavnikom naše občine, ki so se takrat udeležili občinskega praznika tega srbskega mesta. Skupščina občine Velenje je enak sklep sprejela 3. novembra lani, listino o pobratenju pa so nato predsednik Nest! žgank, sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov Franjo Korun in sekretar izvršnega odbora občinske konference SZDL Jože Veber izročili predstavnikom Vrnjačke banje na njihovi seji splošnega zbora 30. marca letos. Po pozdravu predsednika Vrnjačke banje je imel priložnostni govor Franjo Korun, zatem pa je naš župan kot zadnji predstavnik občine podpisal listino o pobratenju. V razpravi, ki je nato sledila, so vsi pozdravljali bratsko sodelovanje med občinama obenem pa so izražali željo, da se to razvije ne samo na ravni občinske skupščine, ampak tudi na drugih področjih — kulturnem, gospodarskem, športnem idr. Znova je prišla do izraza velika želja prebivalcev Vrnjačke banje, da se bratstvo in enotnost, ki imata svoje korenine že v 2. svetovni vojni, saj je samo to mesto sprejelo v popolno oskrbo leta 1941 preko 300 izgnanih Slovencev, še naprej krepi. Izražena pa je bila tudi želja, da bi se sodelovanje še zlasti utrjevalo med mladimi. V ta namen je v teku akcija o pobratenju gimnazij obeh mest. Naše gimnazijce pa so povabili, da letošnji dan mladosti preživijo v njihovi sredini. V pogovoru med predstavniki obeh občin je bilo nakazanih še vrsto drugih možnosti sodelovanja, kot so: sodelovanje trgovskih organizacij, zanimanje za proizvode Gorenja, možnost otvoritve gostinskega objekta v srbskem nacionalnem stilu v Velenju idr. Prav bi bilo, da o vseh teh možnostih sodelovanja čimprej razmislimo, saj bomo s tem še bolj ukoreninili bratstvo in enotnost med našimi narodi. Italijanski komunisti v Gorenju Prejšnji teden je bila na obisku v tovarni Gorenje delegacija deželnega komiteja KP Italije iz dežele Veneto. Delegacijo je vodil sekretar komiteja Rino Serri. V Gorenju so delegacijo sprejeli namestnik sekretarja tovarniške organizacije ZK Milan Šlerban, direktor za posebne posle Franc Pristovšek in predsednik delavskega sveta Rudi Leskošek. Navzoč pa je bil tudi sekretar komiteja občinske konference ZK Velenje Franjo Korun. Predstavnike italijanskih komunistov so seznanili z razvojem tovarne, za tem pa so si ogledali proizvodne prostore. Po ogledu tovarne Gorenje so se zadržali na kosilu v hotelu Paka. NAŠA GASILSKA DRUŠTVA DELAVNA V nedeljo 8 aprila je bil v velenjskem gasilskem domu občni zbor občinske gasilske zveze. Poleg delegatov iz gasilskih društev so bili na zboru še načelnik za občo upravo in družbene službe Drago Tratnik, požarni referent Slavko Brglez, referent za civilno zaščito Milan Pavlovič, predstavnik gasilske zveze Slovenije Vili Špat in drugi. Na zboru so poročali predsednik občinske gasilske zveze Franc Škarja, komandir odreda Egidij Petretič in blagajnik Franc Geršak. Vsi so ugotovili, da so gasilska društva v velenjski občini aktivna. Gasilci skrbijo za preventivno in represivno požarno varnost v občini in izven nje. Sposobnosti za to pomembno humano delo si gasilci iz velenjske občine pridobivajo na tečajih, seminarjih s pomočjo predavanj, društvenih in sek- torskih vaj ter na raznih tekmovanjih. I«, sredstev občinskega gasilskega sklada so nabavili precej tipiziranega orodja in opreme. Popravili so gasilske avtomobile, motorne črpalke in nekatere gasilske domove. Lani so v Velenju iz krajevnega samoprispevka zgradili nov sodoben gasilski dom. Na gradnjo novega doma pa se pripravljajo tudi gasilci v Šmart-nem ob Paki, ki bo veljal 800 tisoč dinarjev. Potreben denar bodo dobili iz EVROPE PLEŠE NE BO Na ponedeljkovi seji upravnega odbora turističnega društva so podrobno spregovorili o delu od zadnjega občnega zbora dalje. Ugotovili so, da nekaterih pomembnih nalog niso izpolnili. Predvsem velja to za turistično pisarno, ki je društvo nima. Turistična pisarna je pomembna za ves kraj in ne samo za društvo. Člani upravnega odbora turističnega društva so sklenili, da letos ne bodo organizirali tradicionalne prireditve Evropa pleše. Ljubljanska banka, ki je bila vsa leta pokroviteljica nad prireditvijo, je sicer zagotovila del potrebnega denarja, vendar pa turistično društvo v zdajšnji situaciji ni sposobno zbrati preostala sredstva. Letošnji proračun društva, ki so ga sprejeli na ponedeljkovi seji, je skromen. Domenili pa so se, da se bodo aktivno vključili v akcijo o varstvu okolja Deberšek predsednik turistične zveze V prostorih hotela Ceileia je bil šesti redni občni zbor Celjske turistične zveze. Po poročilih in razpravi so izvolili nov odbor, katerega predsednik je postal JOŽE DEBERŠEK, predsednik skupščine občine v Mozirju. Te dolžnosti so razrešili RADA JENKA, ki je dolga leta uspešno vodiil to, za naše turistično območje izred- no pomembno delo. Na zboru so udeleženci ugotovili, da je bilo delo zveze utesnjeno med dogodke, ki so bistveno vplivali na razvoj turizma pri nas. Kljub nekaterim objektivnim problemom je turizem dosegel lepe uspehe predvsem na območju Gornje Savinjske doline in šaleške doline. gasilskega sklada, nekaij pa bodo prispevali tudi vašči-ni sami. Sklenili so, da čimprej začne delati iniciativni odbor za ustanovitev temeljne interesne požarne skupnosti, ki ga naj sestavljajo predsednik, komandir in tajnik občinske gasilske zveze ter po en delegat iz rudnika, elektrarne, us-njarne, Polypexa, Lesne, Gorenja in Vegrada, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki in občinske skupšči--ne. Skupaj s pobrateno gasilsko zvezo iz občine Hrastnik bodo ob njihovem občinskem prazniku priredili medobčinsko srečanje in tekmovanje gasilskih enot. Zavzemali se bodo za dosledno izvajanje sklepov VII. kongresa slo-vesnkih gasilcev. Sprejeli pa so tudi akcijski program in proračun za leto 1937 ter pooblastili upravni odbor, da tega uskladi z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. in ureditvi mesta in si prizadevali, da bo Velenje izhodiščna točka za turiste, zlasti pozimi. Pristopili bodo tudi h globljim ugotavljanjem možnosti, kako bi v naši občini razvili kmečki turizem. Poleg tega bodo organizirali seminar za turistične vodiče, povorko cvetja, občasno izdajali svoje glasilo itd. DELAVSKA KONTROLA Na zadnjem sestanku političnega aktiva v Gorenju so pregledali gospodarjenje podjetja v prvih treh mesecih letošnjega leta. Pri tem so začrtali naloge družbenopolitičnih organizacij v podjetju. Posebej so razpravljali tudi o delavski kontroli v tovarni. Politični aktiv je sklenil, da morajo takoj in konkretno pristopiti k u-stanovitvi delavske kontrole. Zato so imenovali posebno komisijo, ki bo v najkrajšem času izdelala kriterije in sestavile predloge. 'iMiuimHMiiiniiiMiimiiiiiiiiiHiiiiMmiMiiiuiiiimmiinimiMiiiimiiHiiiiiimiiH^ Zci lepšo prihodnost in večje iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii iniiHiiiiiiiiiiiiiiiir iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Glasovati moramo S,ZA" ANICA GOVEK, poslo-vodkinja: »Tudi našo šolo ogrevajo še s klasično kurjavo. Zato so, kot marsikje drugje, tudi tukaj prostori zelo hladni. Telovadnice ni. V šoli je prostora za štiri razrede, vendar jih je zdaj pet, ker je v Gornjem gradu preveč otrok. Prvi in drugi razred imata kombiniran pouk. Če hočemo, da bo otrokom bolje kot je bilo nam, moramo glasovati. Prepričana sem, da bodo vsi glasovali za samoprispevek, saj imajo vsi otroke; ali pa jih. bodo še imeli. Če pa sami ne bomo prispevali denarja, potem ga tudi skupnost ne bo mogla« VELIKA PRIDOBITEV TUDI DRUGIM ŽELIMO BOLJŠE ŠOLE IVAN GOLIČNIK, predsednik štaba za izvedbo referenduma na Lepi njivi: »Mi, v Lepi njivi bomo z referendumom, če bo uspel, veliko pridobili. Sedanja šola je zelo stara in nevarna za učence. Zaradi pogre-zanja temeljev je že precej razpokana. Mislim, da ne bo posameznika, ki ne bo za samoprispevek. Če referenduma ne bi bilo, bi se še leta in leta ukvarjali s problemom šolstva. Če pa se v nedeljo vsi izrečemo za otroke, jim bomo s tem omogočili, da bodo v zelo kratkem času dobili boljše pogoje in možnosti za učenje. V nedeljo bom seveda obkrožil besedico »DA«. Želim pa si tudi, da bi enako storili drugi.« JEDILNICA KAR NA HODNIKU PREPRIČAN SEM, DA SE BODO OBČANI NA REFERENDUMU ZAVESTNO ODLOČIL! Skupščina občine Mozirje in družbenopolitične organizacije prihajajo pred prebivalstvo z željo, da se v nedeljo, 15. aprila na referendumu odločijo za samoprispevek za graditev šolskih prostorov in pro- storov za otroško varstvo. Stanje na področju osnovnega šolstva je v Gornje Savinjski zelo kritično. Samo slaba četrtina otrok ima pogoje, da obiskuje sodoben pouk. Vse druge šole delujejo v nemogočih razmerah. V petletnem obdobju želimo zbrati toliko sredstev, da omogočimo vsem otrokom sodoben pouk, da bodo imen enake pogoje kot jih imajo drugi. Če želimo to doseči, moramo zbrati 2 mili- jardi 85 milijonov dinarjev. Iz svojih žepov naj bi dali občani 951 milijonov, ostalo pa bodo prispevale delovne organizacije, občinska skupščina, sklad otroškega varstva in TIS. Prebivalci stoje pred veliko odločitvijo. Menimo, da problem razvoja šolstva ni samo problem občinske skupščine, marveč vsakega občana. Zato pri glasovanju vsakdo prevzame nase odgovornost. Če referendum ne bo uspel, potem se moramo sprijazniti, da bomo problem šolskih prostorov reševali še približno 40 let. To pa pomeni, da se bo še 40 let del naše mladine izobraževal pod absolutno nemogočimi pogoji. Takšne odgovornosti seveda nihče ne more prevzeti. Zato smo prepričani, da se bodo prebivalci zavestno odločili »ZA«, tla omogočimo naši mladini enakopravne pogoje šolanja. je usoda boljšega jutrišnjega dne njihovih otrok v njihovih rokah. Franc Vuga je tudi učitelj na snovni šoli v Lučah. Kakšne so razmere pri vas? — Delamo v zelo slabih pogojih. Pouk imamo ves dan, saj so vse učilnice natrpane od jutra do večera. 290 otrok se tlači v šestih učilnicah. Za telovadbo imamo le igrišče, telovadnice, ki je nujno potrebna za uresničitev učnega načrta, pa nimamo. Učni načrt zdaj izpolnjujemo le 70 odstotno. Prostori so zelo mrzli, ker jih ogrevamo še na klasičen način. Pogostokrat se v učilnicah zaradi slabih dimnikov vleče zaduši j iv dim. Nimamo tudi garderobe. Otroci imajo svoja oblačila kar v kleti, kjer je zelo mrzlo. Učenci iz zelo oddaljenih krajev pridejo pozimi mokri in čisto pre-mraženi v šolo, prav takšni pa gredo tudi domov, ker se jim obleka v kleti ne posuši. V pogovor se je vključil tudi ravnatelj šole Toni Venek. »Na naši šoli sploh nimamo svobodnih aktivnosti zaradi pomanjkanja prostora, manjka nam kabinetov za učila, tehnična delavnica je v zasilnem prostoru, nimamo pa tudi knjižnice. Kuhinja je premajhna za pripra- Mamica, očka — tudi vidva prispevajta za otroški vrtec in novo šolo. Tako si želijo otroci vse Gornje Savinjske doline in seveda tudi Milka, Bernarda, Jože in Mirko. krat sedeli pri pouku kar v plaščih. Zdaj, ko smo pa mi srečni, želimo tudi drugim otrokom, da bi dobili lepe šole. Upamo, da bodo ljudje razumeli, kaj pomeni za nas otroke urejena šola in glasovali »ZA«. Marica Blagojevič je u-čenka 4. razreda osnovne šole v Mozirju. Ta šola je lepa, nova, zato bi morda kdo pomislil, da je Marici vseeno, kakšno šolo bodo imeli njeni sovrstniki v drugih krajih. Vendar Marica ne misli tako: »V Mozirju imamo novo šolo. V njej je toplo, svetlo, šola je prostrana. Takih prostorov pa nimajo v nekaterih drugih krajih naše občine. Če hočemo, da bo tudi njim lepo, se morajo zgraditi nove in popraviti stare šole. Upamo, da bodo vsi, posebno pa tisti, ki imajo in bodo imeli otroke, ki bodo hodili v te šole, glasovali za samoprispevek. Mi smo že skusili, kako hudo je, če nimaš urejene šole. Učenci naše šole smo se kar naprej selili, nismo imeli tople garderobe, da so nam obleka in obutev pozimi zmrzovale. V razredu smo imeli navadno peč, iz katere se je vedno kadilo. Zato smo morali razred kar naprej zračiti. Nas pa je zeblo in smo več- vo približno 290 malic in 60 kosil, za jedilnico pa nam služi kar hodnik.« In kaj pričakujete od referenduma: — Vsi si zelo želimo, da bi uspel. Želimo si, da bi tudi našim otrokom zagotovili kar najboljši pouk. To bo mogoče le tedaj, če se bodo občani solidarnostno izrekli za samoprispevek. S tem bodo omogočili, da bo naša šola dobila nekaj novih učilnic in upravne prostore, stare prostore pa bi preuredili. Otroci pa bi dobili tudi telovadnico, o kateri že leta in leta sanjajo. OTROKOM MORAMO IZBOLJŠATI POGOJE 2 l\= naščas FRANC VUGA, predsednik krajevnega odbora SZDL in vodja štaba za izvedbo referenduma v Lučah. Toni Venek Kako so potekale priprave na referendum? — Priprave so bile zelo obsežne. Imeli smo več sestankov, kjer je bila udeležba dokaj dobra. Na teh sestankih smo ustanavljali tudi podštabe, katerih naloga je bila seznati prebivalce z namenom referenduma. Po razpravah sodeč lahko upravičeno trdim, da se občani zavedajo pomembnosti te odločitve, da Franc Vuga HRIBERSEK ALOJZIJA je mati štirih otrok. Trije že hodijo v šolo; od teh eden v malo. »S šolanjem naših otrok so zelo velike težave. Šola na Lepi njivi je v zelo slabem stanju; še slabšem kot je bila takrat, ko sem jaz v njej drsala klopi. V tistih časih sta bila sposobna dva prostora, danes pa v enem poučevanje sploh ni več varno. Poleg tega imajo kombiniran pouk, zato se seveda ne morejo toliko naučiti kot se otroci, ki takšnega pouka nimajo. Vsak reče, ko pridejo v Mozirje, ti so pa z Lepe njive. Vendar moram poudariti, da se tovarišica zelo trudi, toda kaj, ko ne zavisi vse od nje. No, in žrtev tega kombiniranega pouka je bila .tudi moja hčerka, ki sem jo dala v šolo šele z osmimi leti. Ko je bila stara sedem let, pri nas niso vpisovali v prvi razred, v Mozirje pa ni mogla iti, ker ni imela avtobusa. Za pešačenje je pa predaleč. Letos bo spet ena začela hoditi v prvi razred. Toda tudi ta ne bo mogla na Lepo njivo, ker spet ne bo prvega in tretjega razreda, ampak bosta drugi in četrti. To pa bomo kar dali v Mozirje. Bomo že kako. Tisti teden, ko bo imela pouk popoldne, bo pač nekdo odšel po njo s kolesom ali z mopedom. Ob vsem tem si seveda zelo želimo, da bi naši otroci dobili novo sodobno šolo. Morala bi biti nekje na sredi kraja. Za to bom glasovala.« f •»»»i 1111J ......111IIM ] 111111141 ] II111111111111.....11111 i 11111111 i 111111.....11J11.....1 i 111MIII1111J11111111111111111111.....M1111M......lit..................111111......M1111.......It...............11111.....................11 i 11IIM111II11111111111.....1 > 1.....1111.......1...............I.............M1111 < 1111.....t II1111 < 11M11M znanje gornjesavinjskih otrok ''.IlIllillllllllillllllMilllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllianilllllllllllllMIIllllllMIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlil^ :illIIIIIIIIIIltllllllllllllUlllllltlllUlllltllllllllllllllllllllllllllllltllIIIIIIIIIMIIIIIIIIillllllllllllIliniMllinillllllllllllllllllllllllllH Pojutrišnjem — v nedeljo, 15. aprila boilo vse oči uprte v vas, ki boste glasovali za to, da bi otroci dobili lepše šole, malčki pa prostore za otroško varstvo. Skoraj ni učenca, ki v vas ne bi zaupal, ki bi pomislil, da jim boste odrekli pomoč. Vsi pričakujejo, da jim boste zagotovili lepšo in boljšo prihodnost, jih rešili slabih, temačnih in neprimernih prostorov. Zato bo v nedeljo vsak neobkroženi »ZA« pomenil, da je vam vseeno, v kakšne šole hodijo vaši otroci: aH v lepe moderne ali pa v stare dotrajane, kamor vsak dan vstopijo s strahom, da jim bo kaj padlo na njihove drobne glavice. Zavestno se odločite, ker so otroci trdno prepričani, da jih ne boste razočarali. PO VODO HODIJO K SOSEDU V šoli na Lepi njivi poučuje žc šesto leto prijazna in simpatična učiteljica Boža Finkšt. Tja smo prispeli ravno v trenutku, ko so imeli otroci telovadbo. Na dvorišču pred šolo so igrali med dvema ognjema. Tovarišica jim je dejala naj bodo pridni in stopili smo v edini razred ter jih za nekaj trenutkov zamenjali v šolskih klopeh. »Že šest let imam kombiniran pouk,« je pričela po- Solidarnost je na višku IVAN BUT, zdravnik. »Dejansko so vse šole v zelo kritičnem stanju. Precej je takšnih, ki bi jih morala sanitarna inšpekcija zapreti. V šoli na Lepi njivi so otroci v nenehni nevarnosti, da jim bo kaj padlo na glavo. V večini šol sploh nimajo jedilnic, ponekod so brez vode, sanitarni prostori so neustrezni. Ce hočemo, da se bodo vsi otroci učili v enakih pogojih, moramo v nedeljo izpolniti njihove želje. Mislim, da je solidarnost na višku, saj gre vendar za rešitev problema celotne gornjesavinj-ske doline.« Vsi bomo obkrožili „ZA" Smo pred solidarnostno preizkušnjo HINKO COP, predsednik OK SZDL Mozirje: »Že dolgo so neenakopravne razmere pri izobraževanju otrok v naši občini. Lani pa je občinska konferenca socialistične zveze razpravljala o tem, da je treba te razlike postopoma in čimprej odpraviti. Zaradi tega smo se odločili za u-vedbo samoprispevka, s katerim bi lahko hitreje rešili problem neustreznih šolskih prostorov oziroma šol in omogočili na območju naše občine vsem otrokom koliko toliko enake pogoje pri šolanju. Le z enakimi pogoji pri vstopu na srednje šole bomo lahko odpravljali socialne razlike, ki na tem področju še vedno obstajajo in lahko imajo dolgoročne posledice v samem življenju naše bodoče generacije. Prepričan sem, da to akcijo spremlja večina občanov in da bodo na referendumu pokazali svojo pripadnost, ter se izrekli za samoprispevek. Le ta bo dolgoročna naložba za naše otroke, zato sem prepričan, da bodo redki posamezniki, ki bodo proti temu napredku.« Ela Pustoslemšek: »Tja kamor hodi moja hčerkica, so zelo slabi prostori. Vedno pride strgana domov. Neprestano ji moram krpati »skoke«. To sploh ni šola. Prostori so zelo mrzli in se pozimi ne dajo segreti. Ker je pouk kombiniran se tudi naučiti ne morejo dovolj. In posledica tega je, da pridejo v peti razred iz Radmir-ja na Ljubno s slabšim znanjem. Zelo si želimo, da bi imeli naši otroci lepše šole, boljše možnosti za učenje. Da jim bomo to omogočili, moramo biti vsi za to. Vsi se moramo izreči »ZA«. Ne smemo razočarati otrok Andreja Žerovnik, Gornji Grad. »Kabinetni pouk na naši šoli sploh ni mogoč. Saj je prost samo en prostor in še ta samo popoldne. Govorilne ure imamo v zbornici, pogostokrat pa kar na hodniku. Šola tudi nima telovadnice. Prav to pa si otroci najbolj želijo. ^Nekajkrat mimo gostilne" Ciril Kolenc je kmet iz Meliš. »Šola v Radmirju je zelo slaba in je prepotrebna popravila. Prostori so skoraj popolnoma uničeni. Tu je bil prej prosvetni dom. Razredi so zelo visoki in se pozimi nikakor ne morejo ogreti. V Radmirju nove šole menda ne bodo gradili. Meni je vseeno, kje bo šola stala: ali v Radmirju ali na Ljubnem. Samo, da otroci dobijo pogoje in sploh boljše možnosti za učenje. Volit bom seveda šel, saj vendar živimo za otroke. Prispevek, ki ga bom plačal tudi ne bo tako velik. Nekajkrat bom šel mimo gostilne pa bo denar spravljen skupaj. Kar eden da ni dosti, če pa vsi prispevamo, je to zelo veliko, mora uspeti.« Referendum Otroci so polni energije, ki jo morajo nekje sprostiti. Namesto, da bi popoldne odšli na primer v telovadnico igrat rokomet, košarko ali kaj drugega, se pa klatijo po lokalih. Sin, ki obiskuje tretji razred, z veliko nestrpnostjo pričakuje ne- VSI MORAMO NA VOLIŠČA Ivan Govek, kmet in občinski odbornik: »Sleherni občan mora v nedeljo priti na volišča in s svojim »ZA« odločiti, da bomo končno tudi v naši občini rešili zelo pereč problem šolstva. Za otroke ne more skrbeti samo občina, ampak jim moramo pomagati tudi sami. Le z združenimi močmi lahko dosežemo napredek. Zato pričakujem, da bodo v nedeljo glasovali tudi tisti posamezniki, ki jih na sestankih, na katerih smo razpravljali o problemu šol in varstvenih prostorov, ni bilo. deljsko glasovanje. Doma mi je vse povedal, koliko moramo zbrati, gornjegraj-čani, koliko drugi kraji. Zračunal pa je tudi, da bo čez pet let, ko naj bi bili objekti že zgrajeni, v osmem razredu in bo še lahko zaigral košarko v novi telovadnici. Če se bomo odločili za samoprispevek, si bo marsikatera mamica rešila problem otroškega varstva. Tega pa ne potrebujejo samo zaposlene mamice, ampak tudi tiste, ki so doma. Saj imajo tudi te veliko dela. Z varstveno ustanovo pa bodo seveda največ pridobili otroci sami. Če je otrok v vrtcu postane bolj samozavesten in mu je potem tudi kasneje v šoli lažje. Hitreje se privadi kolektivnemu življenju in postane bolj solidaren do drugih, ker nima tistega občutka, da je samo on, ampak se zaveda, da so še drugi okrog njega. Za samoprispevek moramo glasovati. Saj ena plača ne pomeni dosti. Pa saj so že povsod izglasovali referendum za odpravo perečih problemov. Zato moramo tudi mi to storiti, saj vidim v tem edino pot, po kateri lahko pridemo najhitreje do prepotrebnega denarja. Če ne bomo dali za otroke, za koga pa bomo potem skrbeli ?« govor na prvi pogled čisto nič huda tovarišica. »Tukaj so štirje razredi. Eno leto imam prvi in tretji, drugo leto pa drugi in četrti razred. Zaradi take kombinacije ni vpisa v prvi razred vsako leto, marveč vsako drugo. Zato je tudi razlika v starosti učencev, ki se vpišejo na šolo. Zgodi se, da nekateri prvošolčki niso stari niti sedem, drugi pa pa imajo že krepko čez osem let. Tako marsikateri otrok, čeprav šole od znotraj še videl ni, zgubi eno leto; ne da bi bil sam kriv. Število otrok se iz leta v leto menja. Lani je bilo 32 otrok na šoli. To pa je za kombiniran pouk zelo veliko, zato je tudi poučevanje precej težje. Na nekaterih drugih šolah jih na primer v vseh štirih razredih ni toliko kot jih je pri nas v dveh. Poleg tega, da se morata dva razreda stiskati v enem, je tudi šola sama v zelo slabem stanju. Učilnici sta sicer dve, vendar v eni zaradi pokanja sten in krušenja ometa pouk ni varen. Zelo slabe so tudi sanitarije. Pitne vode sploh nimamo. Sposojati si jo hodimo k sosedu, pa še ta je strešnica. Zelo si želim, da bi referendum uspel, da bi imeli ti otroci dosti lepše prostore in boljše pogoje, da ne bi neprestano živeli v strahu, da jim bo omet padel na njihove nedolžne glavice; da bi se pogoji vsaj malo približali tistim, ki jih imajo otroci v leph, svetlih, modernih šolah v mestih. Pričakujem od staršev veliko razumevanje in enotnost in upam, da bo večina glasovala za in s tem dala otrokom lepšo bodočnost. Zato, dragi starši, pridite na ta za vas in vaše otroke tako pomembne roditeljski sestanek.« Naše urice je bilo s tem konec. Veliko smo se naučili še več pa spoznali. Vse dotlej, dokler bo stara in zelo nevarna šola na Lepi njivi še stala, pa bomo razmišljali, kakšno srce ima tista mati (?), ki nam je dejala: »Meni pa je vseeno ali imajo otroci šole ali ne. Jaz nimam otrok.« Kaj pa tisti dojenček, ki je bil v tvoji bližini, ti je zanj tudi vseeno? Šolo na Lepi njivi že dolgo razjeda zob časa. Zaradi ugre-zanja tal, so učenci v nenehni življenjski nevarnosti. Bojijo se, da bodo kmalu izgubili še edini razred. Zato bodo prav gotovo v nedeljo med tistimi, ki bodo najbolj nestrpno čakali rezultate referenduma. Zdaj otroke pazijo stare mame Emika Selišnik: »Moja otroka hodita v šolo v Lu-čah. Za marsikaj so otroci te šole prikrajšani. Šola je zelo natrpana, nimajo pa tudi telovadnice. To pa potrebujemo tudi mi starejši, da bi se lahko od časa do časa malo razgibali. Edina pot, da otrokom zagotovimo boljše prostore, je referendum. Saj otroci hodijo v glavnem še v iste prostore, kot smo hodili mi. Spremenili so se le učitelji. S samoprispevkom bomo odpravili tudi problem otroškega varstva. Otrok zdaj tiste mame, ki hodimo v službo, nimamo kam dati. Varujejo jih lahko le stare, mame. Povsod pa nimajo starih mam.« V PAKI PODPISALI SAMOUPRAVNI SPORAZUM V gostinskem podjetju PAKA Velenje so v torek 10. aprila vodje delovnih enot in direktor podpisali samoupravni sporazum. Pri svečanem podpisovanju sta bili navzoči predsednica delavskega sveta Zofka Seme in predsednica poslovnega odbora Majda Kukec. Predtem so člani kolektiva na zboru delavcev razpravljali in sprejeli nov sta- tut podjetja, ki je usklajen z ustavnimi dopolnili. Strinjali so se tudi z določili zapisanimi v temel jnem samoupravnem sporazumu. Samoupravni sporazum so sklenile temeljna organizacija združenega dela gostinsko podjetje PAKA Velenje in 13 delovnih enot. Te enote sicer niso pravne osebe, vendar v TOZD nastopajo kot partnerji in na podlagi pooblastil zbora delavcev odločajo kaj bodo same reševale in kaj skupni organi. V delovnih enotah tudi ugotavljajo in samostojno delijo ustvarjeni dohodek. Pripomniti velja, da je v občini Velenje to drugi podpisani samoupravni sporazum. Pred njim so ga podpisali že v združenem podjetju Gorenje. SSH^H Vodje trinajstih delovnih enot podpisujejo temeljni samoupravni sporazum. SODELUJEJO Z GASILCI IZ HRASTNIŠKE OBČINE Občinski gasilski zvezi iz Hrastnika in Velenja sta se zaradi boljšega sodelovanja pobratili • To pobratenje pa ni zgolj manifestativnega značaja, kajti obe občinski gasilski zvezi sodelujeta na vseh področjih. Pred nedavnim so se v Velenju sestali člani upravnih odborov in operativnih štabov pobratenih občinskih zvez iz Hrastnika in Velenja in znova razpravljali o osnutku požarno varnostnih načrtov. Domenili so se namreč, da bodo skupaj izdelali temeljni dokument za uspešno in urejeno delo požarne preventive, represive, vzgoje gasilskih kadrov, nabave gasilske o-preme, sodelovanje z občinskimi štabi civilne zaščite, sofinanciranje gasilske službe in o zavarovalstvu. Ta dokument mora stati temeljni člen v gasilski preventivni službi. Kako pomembno je delo obeh občinskih gasilskih zvez pri sestavljanju dokumenta za požarno preventivo, kaže navzočnost ljudi iz obeh občin na zadnjem sestanku v Velenju. Iz hrast-niške občine so sodelovali načelnik oddelka za občo upravo Franc Grčar, načelnik oddelka za narodno o-brambo Dušan Grešak, referent za civilno zaščito Franc Kovač in predsednik upravnega odbora občinskega gasilskega sklada Zoran Klemen. Velenjsko občino pa so zastopali načelnik oddelka za občo upravo in družbene službe Drago Tratnik, načelnik oddelka za narodno obrambo Viktor Mazej, referent za civilno zaščito Milan Pavlovič, referent za požarno varnost 4 I\= Slavko Brglez in predsednik gasilskega sklada Rudi Bajec. V velenjski občini je gasilstvo dobro organizirano. V občini deluje dvanajst terenskih in dve industrijski gasilski društvi, v katerih je včlanjeno 302 operativnih in 342 rezervnih operativnih članov. V njih deluje še 168 mladincev in 162 pionirjev. Društva so razmeroma dobro opremljena, vendar še kljub temu manjka precej sodobne o-preme. Tako nimajo v Velenju mehanične raztezalne lestve za reševanje ljudi iz stolpnic. Na območju velenjske občine je tudi pomanjkljiva obveščevalna služba, povsod niso vzpostavljene telefonske zveze, nujna pa bi bila tudi UKW zveza. Vseh teh pomanjkljivosti pa se občinska zveza v Velenju dobro zaveda in bo zadelj tega iz sredstev gasilskega sklada nabavila potrebno. Gasilci na območju velenjske občine se sproti strokovno u-sposabljajo, saj uspešno sodelujejo na različnih tekmovanjih. V gasilskih društvih je 73 gasilskih podčastnikov, 28 častnikov in 4 višji častniki, ki skrbijo v občini in izven nje za požarno varnost. Ko so na sestanku v Velenju razpravljali o izdelavi skupnega osnutka požarnovarnostnega načrta, so ugotovili, da mora ta izhajati iz perspektivnega občinskega razvojnega plana in mora biti usklajen z načrtom civilne zaščite. Menili so, da je požarna preventiva skrb vseh, ne samo gasilskih društev in občine. Zato bi morale v gasilski sklad za financiranje gasilske dejavnosti prispevati tudi gospodarske organizacije. Nadalje so ugotavljali, da bi morali v gasilske vrste pritegniti večje število tehnične in druge inteligence. Domenili so se tudi, kako bi še bolj okrepili sodelovanje med obema občinama. Dogovorili so se, da bodo za letošnji občinski praznik, ki bo 3. julija, izvedli medobčinsko tekmovanje gasilskih enot v gasilskih veščinah. Pohod na Koroško Za vas imamo pripravljeno tudi majhno presenečenje. To presenečenje je namenjeno predvsem borcem iz NOB, seveda pa tudi drugim prebivalcem velenjske občine. 11. maja bo prišlo v našo občino okoli 120 borcev-kurirjev. Vsi bodo oblečeni v uniforme in na njih bodo pripeta odlikovanja, ki so si jih prislužili s svojo hrabrostjo in požrtvovalnostjo kot borci-kurirji. Sprejem teh borcev-ku-rirjev bo na Titovem trgu. Ustavili pa se bodo le za eno uro, kajti namenjeni so naprej. Bodo namreč na pohodu in bodo krenili naprej na Koroško. Na Titovem trgu bo v njihovo počastitev prirejen manjši kulturni program in seveda sprejem, ki jim ga bodo priredili pionirji in občani našega mesta. Mednarodna izmenjava mladih V teh dneh mineva tri leta od takrat, ko sta pričeli sodelovati občinska konferenca Zveze mladine iz Velenja in zahodnonemška mladinska organizacija Kreisjugendring iz Esslingcna. Sodelovanje med obema mladinskima organizacijama je bilo doslej uspešno. Izmenjava mladine ni samo turističnega značaja, ampak spoznavajo družbeno ureditev obeh držav, njihovo zgodovino in kulturo. V Esslingenu sta bili v tem času na dopustu že dve skupini mladih Velenjča-nov. Prav tako pa so v Velenju bili zahodnonemški mladinci tudi dvakrat. Poleg tega so se mladi srečali še na športnem področju, in sicer so odigrali rokometno tekmo v Esslingenu (tam so bili tudi atleti), nogometno tekmo pa pri nas. Za mladince iz Esslingena so priredili tudi seminar o našem političnem sistemu in samoupravljanju. Naši mladinci pa so bili na podobnem seminarju pri njih, Velenjčani so bili lani tudi na olimpijskih igrah, kamor so jih povabili tamkajšnji mladinci. Za sodelovanje z mladino Velenja obstoja veliko zanimanje tudi v nekaterih drugih državah. Lani so že navezali stike z mladinsko organizacijo iz nizozemskega mesta Schiedam. Naše bralce bomo danes seznanili z najvažnejšimi podatki o Schiedamu, prihodnjič pa vam bomo predstavili še Esslingen. • SCHIEDAM je srednje veliko mesto na Nizozemskem z 82 tisoč prebivalci. Mesto leži zahodno od Rot-terdama, največjega pristanišča na svetu. To je mesto z razgibano ! zgodovino. Mesto je nastalo že leta 1250. Iz tistih časov j ni več dosti ohranjenega, o-, stale so le razvaline gradu Aleida von Henegouvven, ki so pred novo mestno upravo v središču mesta. Turisti ne pridejo v Schiedam zgolj zaradi občinskega poslopja, ki je bilo zgrajeno sredi 16. stoletja in stare mestne četrti, kjer so v začetku 20. stoletja sta- novali delavci Geneve (industrije), ki je raznesla ime Schiedama po vsem svetu. Pomembni izdelek za to industriji so bili mlini na veter. Teh je sedaj v mestu štiri in se dvigajo visoko. Najvišji med njimi sega 33 metrov visoko. Značilno za mesto je tudi staro pristanišče in stari holandski vlečni mostički. Schiedam rabi prostor za prebivalce. Zato hitro gradijo nove četrti, pri katerih so pazili bolj na funkcionalnost kot na obliko in te ne nudijo dosti lepega. V mestu imajo kopališče, park z botaničnim vrtom, park jelenov in mnogo vode. Schiedamska kultura je zbrana v mestnem muzeju, ki ima eno najlepših zbirk moderne umetnosti na Nizozemskem. Teden klubskih večerov Prihodnji teden, od šestnajstega do dvajsetega aprila bo teden klubskih večerov. Teden klubskih večerov bo otvorilo kulturno društvo Ivana Cankarja iz gimnazije, ki bo uprizorilo Besedo Ivana Cankarja. Nato pa se bodo še predstavili mladi literati iz Topolšice s Kajuhovim recitalom, nato člani kulturnega društva Antona Aškerca, ki bodo ponovili Petanovo satiro Beseda ni konj, igralska skupina iz Smartnega ob Paki bo uprizorila recital pesnika Kuntnerja-Lesniko, za zaključek tedna klubskih večerov pa bo amaterska skupina zaigrala Cervante-sovo enodejansko Dva je-zičneža. Ko se bo teden klubskih večerov tako končal, bo skupni razgovor o vseh prikazanih delih, kjer bodo tu-tudi vodjem večerov podelili knjižna darila. Torej se nam od šestnajstega do dvajsetega aprila obeta pester in bogat kulturni teden. OBVESTILO NAROČNIKOM Danes je v časopisu vložena položnica za plačilo naročnine za leto 1973. Prosimo naročnike, ki prejemajo časnik po pošti, da čimprej poravnajo letošnjo naročnino. Uprava Našega časa % 8 velenje obvešča cenjene potrošnike, da smo v I. nadstropju novega bloka 183 Gorenje organizirali od 14. do 23. 4. 1973 RAZSTAVO POHIŠTVA prilagojeno sodobnim stanovanjem in vas vabimo na ogled. (J Za nakup v mesecu aprilu nudimo I 5% popusta za izdelke nekaterih proizvajalcev stanovanjske opreme. PRIPOROČA SE »ERA« - KOLEKTIV SODOBNE OPREME VELENJE MARJAN ROZIO V VELENJU DOKONČNO ODPRAVITI ADMINISTRATIVNE POSEGE NA POVABILO OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA JE V TOREK, 10. APRILA OBISKAL VELENJE SEKRETAR SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE MARJAN ROŽIC. Dopoldne se je sešel s predstavniki velenjskega premogovnika, šolskega centra in šoštanjske termoelektrarne. Seznanili so ga s trenutnim zelo težkim položajem v rudarstvu in energetiki. Poudarili so, da je sklep zveznega izvršnega sveta za velenjski rudnik nesprejemljiv, saj jim bo še vnaprej onemogočal modernizacijo proizvodnje. S samo produktivnostjo, pa boljših rezultatov ne morejo več doseči. Glede na to, da se cene premoga niso spremenile že od oktobra 1971, stroški proizvodnje pa so v tem času zelo narasli, je rudnik lignita konec lanskega leta začel poslovati z izgubo. S tem so se možnosti, da pritegnejo v rudarski poklic nove ljudi, izredno zmanjšale. Nasprotno, izredno se je povečala fluk-tuacija delovne sile. Lani so na primer sprejeli približno tiso novih delavcev, vendar jih je od tega ostalo le 16. Novih rudarjev pa ne bo vse dotlej, dokler jim ne bodo mogli nuditi ustreznega standarda (boljše osebne dohodke za težke delovne pogoje in stanovanja). Ker morajo elektrarni premog celo poceniti za 4 odstotke, se lahko upravičeno vprašajo ali ima rudnik sploh še kakšno perspektivo, ali se zdaj hoče, da bo rudar manj vreden od drugih in bo delal tudi ob prostih sobotah ter ustvarjal standard za tiste, ki delajo v veliko lažjih pogojih. Sekretar Marjan Rožič je poudaril, da je zveza sindikatov zahtevala od ZIS, da je treba problematiko rudarstva reševati bolj kompleksno in temeljito. Prizadevati si je treba, da se bo položaj rudnikov izboljšal, ne glede na to ali se bo določen premogovnik še naprej razvijal ali pa bo stagniral. Po njegovem mnenju so bili določeni u- krepi, ki so bili doslej sprejeti v tej smeri, preveč parcialni. Zato se bo zvezni sindikat prizadeval, da zvezni izvršni svet še enkrat kritično preuči nastali položaj. • V VELENJSKEM GORENJU Po pogovoru z družbenopolitičnimi in samoupravnimi organi rudnika, elektrarne in šolskega centra, je Marjan Rožič obiskal velenjsko Gorenje, ker si je najprej ogledal proizvodne obrate. Med krajšim pogovorom s predstavniki podjetja se je zlasti zanimal, kako se je sindikat vključil v uresničevanje ustavnih dopolnil, kakšni problemi se ob tem porajajo, kako bo v prihodnje organizirana sindikalna organizacija itd. Popoldne pa je Marjan Rožič govoril širšemu političnemu aktivu občine o trenutnem družbeno gospodarskem položaju v naši državi s posebnim poudarkom na vlogo sindikata pri tem. V zvezi s tem je dejal, da je pismo predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ dalo celotni zasnovi stabilizacije pravo vsebino. Uresničevanje stabilizacije je v neposredni zvezi z uresničevanjem u-stavnih dopolnil. Zato je treba onemogočiti tiste, ki tako ne delajo. Uspešnost stabilizacije ovirajo tudi oni, ki želijo večje rezultate dosegati z administrativnimi posegi. Prizadevati si moramo, da bomo administrativne ukrepe odpravili ter jih zamenjali s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori združenih proizvajalcev. Marjan Rožič je menil, da se politika stabilizacije premalo povezuje z nekaterimi dolgoročnimi problemi. Pri tem gre za to, da bi morali imeti jasen samoupraven princip razširjene reprodukcije. Obenem pa se poraja še problem oblikovanja cen. Sedanja praksa je pokazala, da je uresničevanje politike cen pogosto v nasprotju, ne samo z ustavni, mi dopolnili, ampak dela težave sami stabilizaciji. Sekretar zveze sindikatov je tudi rekel, da podatki kažejo, da so nekateri problemi na področju nelikvidnosti rešeni bolj formalno kot dejansko. Zato bi morale sindikalne organizacije vztrajati, da v vsakem kolektivu pregledajo kaj so v tej smeri že storili, da o teh analizah oziroma ocenah razpravlja ves kolektiv. Sprehod po Vegradovih gradbiščih Podjetje Vegrad ima trenutno v Velenju zaposlenih 317 proizvodnih delavcev na delovnih prostorih in 46 v obratih. V Velenju gradijo več objektov. Predvidevajo, da se bodo stranke že konec tega meseca lahko vselile v nov 183 stanovanjski blok. V lem času bodo uredili tudi okolico bloka, dela pri urejevanju blagovnice, ki bo v pritličju, pa se bodo še nadaljevala. VESTI IZ VEGRADA Na tehnični srednji šoli so že pretekli mesec »zasadili« smrekico, ki pa so jo medtem že odstranili, ker je zgradba ob koncu marca dobila streho. Medtem so začeli dela tudi že pri telovadnici. Z graditvijo šole pa so sicer še v zaostanku; temu je kriv projekt, ki ni bil pravočasno narejen. Normalen potek dela pa ovirajo tudi nenehne spremembe objekta. Kljub vsemu pa v Vegradu menijo, da bodo objekt končali v predvidenem roku. Tudi pri zidanju zdravstvenega doma so bili lani za dober mesec v zaostanku. Letošnja zima pa je omogočila, da so naredili več kot so pričakovali in nadoknadili zamujeno. Čeprav imajo probleme v zvezi z investitorjem (ni še urejen problem prestavitve centralne kurjave, vodovoda in zunanjih priključkov idr.) pa upajo, da jih rok ne bo prehitel. Lepo napredujejo dela tudi v tovarni Gorenje, kjer gradijo halo za centralno in carinsko skladišče ter prizidek k upravnim prostorom. Edino pri avtobusni postaji so za zdaj malce »pod planom«. Poleg otroškega vrtca, ki bo prav gotovo končan do začetka novega šolskega leta, gradijo v Velenju tudi I. fazo 153 stanovanjskega bloka ob Prešernovi cesti. Da pa bi lahko nadaljevali z drugo fazo tega objekta, bo treba porušit Melanško-vo hišo, ki je ob delovnem prostoru. Da bi se ta družina lahko čim prej izselila, so ob veleblagovnici »ERA« že začeli pripravljalna dela za zidanje sta- novanjske hiše v ta namen. Na delovnih prostorih bodo letos v Vegradu morali zelo varčevati z lesom, saj jim pomanjkanje le tega povzroča velike težave. Prav tako bodo morali najti še druge tehnične rešitve, pri katerih bo poraba lesa čim manjša. Tako naj bi med drugim preusmerili tesarski obrat v Šoštanju v proizvodnjo specialnih opažev. V tem kolektivu pa se zelo dobro zavedajo, da se kmalu lahko zgodi, da se bo pojavil presežek delov- ne sile, če v najkrajšem času ne bodo začeli nekih večjih del v Velenju. Zato predvidevajo, da bo stekla izgradnja 51-stanovanjske-ga bloka za stanovanjsko podjetje ter bloka s 100 stanovanji za trg. V načrtu imajo tudi zidanje gal-vanike, servisa in samskega doma za Gorenje. Če pa bodo zbrali denar za svoj 40-stanovanjski blok, bodo tudi tukaj lahko zaposlili precej delavcev, nekaj pa še pri novi bencinski črpalki in trgovskem centru. Zadnje dni po svetu CENIM TITOVO SMELOST IN NJEGOVO DRŽAVNIŠKO MODROST IN VESELIM SE BLIŽNJIH POGOVOROV Z NJIM je izjavil zahodnonemški kancler Willy Brandt v intervjuju za beograjsko »Politiko«. Brandt, ki bo prišel na obisk v našo državo 16. aprila, je tudi dejal: »Predsednik Tito je že skoraj trideset let na čelu vaše države — to je občudovanja vreden dosežek. Za vaše ljudstvo je bil dar usode, da je imelo v letih največjih nevarnosti takšnega voditelja. Predsednika Tita vidim kot eno najbolj markantnih političnih osebnosti našega časa. Njegov življenjski boj za neodvisnost Jugoslavije, za gospodarski in socialni napredek in enotnosti jugoslovanskih narodov so mu prinesli spoštovanje in priznanje svetovne javnosti. Njegova politika je bila vselej v službi miru. UGASNILO ŽIVLJENJE NAJVEČJEGA SLIKARJA 20. STOLETJA. V Mougin-su na francoski Rivieri, nedaleč od Cannesa, kjer je do zadnjih trenutkov pripravljal razstavo svojih najnovejših del, je v nedeljo umrl Pablo Picasso. Smrt je potrdila obljubo, da ne bo stopil na tla domovine — Španije, dokler bo v njej vladal fašizem. SUEŠKI PREKOP NI DOKONČNA MEJA Z EGIPTOM. Predsednica izraelske vlade Golda Meir je v govoru na univerzi v Jeruzalemu izjavila, da je bil Izrael pripravljen poiskati skupaj z Jordanijo kompromisno rešitev glede prihodnosti zasedenega dela Jordanije (Cisjordani-ja). Dejala je, da je pogoj za mirno rešitev, da izraelske kolonije ostanejo v dolini reke Jordan. Izjavila je še, da v Izraelu ne mislijo, da je Sueški prekop dokončna meja z Egiptom, da pa so za varnost države življenjske važnosti šarm el Šeiik, Gaza in Go-lansko višavje. REGRES OSTANE DELAVCEM Pisali smo že, da namerava Vegrad začeti graditi za svoje delavce velik stanovanjski blok, za katerega bi del denarja solidar- nostno prispevali delavci sami. Vsak posameznik naj bi se namreč po prvotnem načrtu odrekel svojemu lastnemu regresu. O Gostinsko podjetje PAKA Velenje vabi cenjene goste, da si ogledajo nov barski program v hotelu. V zanimivem mednarodnem sporedu nastopajo • plesalki strip teasa Nada in Slavica • žongler Jurij Vojnov • duo Svenglaj — magija Vsak dan igra za vas in vaše razvedrilo v restavraciji JEZERO plesna glasba. Ob Velenjskem jezeru je že odprt MINI GOLF. tem predlogu so delavci razpravljali na informativnih sestankih, ki jih imajo vsak mesec. Približno dve tretjini delavcev je bilo za to da se odreče letošnjemu dodatku za dopust, ena tretjina pa se s tem ni strinjala. Zato je sekretariat osnovne organizacije zveze komunistov sklenil, da denarja tako ne bodo zbirali. To ne bi bila več solidarnost, če bi se regresu morali odpovedati tudi tisti, ki takšnega predloga niso sprejeli. Na sestankih se je tudi pokazalo, da bi se delavci raje odrekli dvodnevnemu zaslužku kot regresu. Zaradi tega je osnovna organizacija zveze komunistov predlagala nov način zbiranja denarja. Vsak delavec naj bi prostovoljno delal dva dneva. Izvršni odbor sindikata podjetja je že določil, da bi delavci delali dve nedelji in to eno v maju drugo v septembru. Hkrati je pozval delavce naj s tako solidarnostno akcijo pomagajo rešiti pereči stanovanjski problem. PNOM PENH OBKO-KOLJEN. Vojaški režim Lona Nola v Kambodži doživlja poraz za porazom, njegova prestolnica Pnom Penh pa je postala otok odrezan od drugih krajev države. Ameriška transportna letala dovažajo v mesto strelivo, ladijski konvoj, ki se je pred dnevi poskušal prebiti po reki Mekong v kamboško glavno mesto pa je zašel v zasedo osvobodilnih sil. Ladje so biile natovorjene z vojaškim materialom, živili in bencinom. ZAKON PROTI TERORISTOM. Švedski parlament je z veliko večino sprejel poseben zakon proti terorizmu, ki bo začel veljati že 1. maja in bo veljal leto dni. Potem ko bo bo enoletni rok iztekel, bosta vlada in parlament pretehtala ali bo treba veljavnost zakona še podaljšati. Proti zakonu je glasovalo le 22 poslancev, v parlamentu pa jih je 350. Neposreden povod za sprejetje zakona je bila okrepljena dejavnost ustašev na Švedskem ozemlju. V LONDONU ČRNE KOZE. Svetovna zdravstvena organizacija je razglasila London za »območje črnih koz«. Nosilka infekcije je bila neka triindvajisetletna laborantka v londonski šoli za higieno in tropsko medicino. BREŽNJEV V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI. Zahodnonemški kancler Willy Brandt je v Bundestagu sporočil, da bo sovjetski partijski voditelj Leonid Brež-njev obiskal Zvezno republiko Nemčijo. Datum obiska še ni določen. NOVI PREDSEDNIK TURČIJE. Za novega šefa države je turški parlament izvolil admirala Fahrija Koruturka. Medtem je že tudi odstopila turška vlada, da bi novemu predsedniku omogočila izbrati novega premiera. ...in domovini PREDSEDNIK REPUBLIKE JOSIP BROZ TITO JE PRETEKLI TEDEN OBISKAL VEČ KRAJEV V SRBIJI. V vseh krajih — Kraljevu, Vrnjački banji, Kruševcu, Paračinu, Čupri-ji in Svetozarevu se dragemu gostu priredili veličasten sprejem. V govoru, ki ga je imel v Kraljevu, je predsednik republike med drugim poudaril, da smo danes sredi boja za preobrazbo in izboljšanje naših družbenih odnosov ter da smo trdno odločeni, da bomo odpravili vse anomalije, ki so se nakopičile iz različnih vzrokov. ŠTAFETA ODŠLA NA POT. Štafeta mladosti s pozdravi predsedniku Titu za njegov 81. rojstni dan je letos krenila na pot iz Kolašina, legendarnega mesteca ob Tari, ki je bil med NOB kar 23-krat osvobojen in v katerem je bilo več pomembnih zgodovinskih srečanj. KDO LAHKO DEDUJE KMETIJSKA ZEMLJIŠČA. Republiški izvršni svet je sprejel osnutek zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij. Omejitev prehoda kmetijskega zemljišča v last tistega, ki zemlje ne obdeluje, je poglavitna značilnoist osnutka novega zakona. Kmetijska zemljišča lahko po pravilu deduje le en lastnik, ki ima namen z osebnim delom zemljo tudi obdelovati. Če ni takšnega dediča, mora kmetijska skupnost poiskati kmetijskega proizvajalca, ki je pripravljen zemljo in kmetijo vzeti v zakup. Če ga v letu dni ne najde, postane kmetijsko zemljišče družbena last. Kmetijska skupnost ali zakupnik morajo dedičem izplačati dogovorjeno vrednost zemlje. Izvršni svet je sprejel tudi osnutek zakona, ki določa kot najnižji osebni dohodek v republiki 45 odstotkov povprečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih v lanskem letu. Ta bi znašal 870.75 dinarjev. IN= 5 Enotne cene za usluge pri vzdrževanju toplovodnih instalacij Kot je znano je bil sprejet sklep na skupščini občine Velenje, da morajo stanovalci v blokih sami vzdrževati radiatorje. Do sedaj je praksa pokazala, da je prišlo večkrat do raznih reklamacij, ki so bile včasih upravičene, včasih pa tudi ne. Da bi se v bodoče temu izognili, je podjetje za distrib. toplote »TOPLOVOD« Velenje na zboru kolektiva, dne 30. 3. 1973 sprejelo enoten cenik uslug, ki bi veljal za območje Velenje. S tem cenikom bo v bodoče že vnaprej znano vsakemu naročniku, koliko bo plačal za storjeno uslugo. Naslednja novost je tudi to, da bo instalater za opravljeno uslugo takoj sestavil račun in pri stranki pokasiral tudi denar. Servisna služba bo delovala približno tako kot pri TGO Gorenje. Cene za redne servisne usluge Opis dela — usluge Enota Cona 1. Varjenje radiatorsikega člena, cevi, nastavka za pipico, rozete in podobno 2. Menjava zračne ipipice 3. Menjava radiatorskega ventila, holandca, rozete 4. Menjava tesnila na holandou 5. Menjava tesnila na zgornjem delu ventil 6. Tesnjen je radiatorskega ventila na mašilki 7. Snemanje in montaža radiatorja 8. Izpuščanje in polnjenje vode 9. Potnina serviserja v rednem delovnem času 10. Potnina serviserja izven rednega delovnega časa 1 var 10,00 2,00 8,00 5,00 5,00 3,00 15,00 30,00 15,00 30,00 Navedene cene se obračunavajo za opravl jeno delo, dočim bomo stroške za porabljeni material zaračunali po veljavnih nabavnih cenah. Za lažje razumevanje bomo navedli primer za enkratno var jen je radiatorja: 1. Izpuščanje in poljnjenje vode 2. Snemanje in montaža radiatorja 3. Varjenje radiatorskega člena 4. Menjava tesnila na holandcu 5. Potnina serviserja v rednem delovnem času Skupaj: Poleg tega bi želeli opozoriti vse potrošnike, ki so vezani na naše omrežje, da takoj po končani ogrevalni s »zon i pregledajo svoje naprave in preko predsednika hišnega sveta prijavijo vse, kar bi bilo eventualno potrebno popraviti. Tako bi se stroški za izpuščanje in polnjenje hišnega omrežja razdelili na toliko strank, ikoliikor jih bo skupaj prijavljenih. S tem bi se izognili tudi kas- V« 30,00 15,00 10,00 5,00 15,00 75,00 nejšim pogostim prekinitvam v ogrevalni sezoni. Naša dežurna služba je v ogrevalni sezoni stalna. Tako lahko kličete na tel. št. 85-462 ali preko rudnika lignita Velenje 85-020 interno 535. Osebno pa lahko naročite (popravilo v naših prostorih, ki so na Koroški cesti (severno od železniške postaje Velenje). TOPLOVOD Velenje pionirji za dom v Kumrovcu Ta teden se je začela zbiralna akcija. V njej bodo sodelovali vsi pionirji v naši občini, pobudo zanjo pa jc dal Dinos. Torej lahko pričakujete, da bodo sedaj vsak dan trkali pionirji na vaša vrata in vas prosili za papir in druge odpadke, ki so vam le v napoto. Tako se boste z lahkoto iznebili vse odvečne šare, ki se je z leti morda nabrala na podstrešju ali pa v kleti. Pionirji se niso podali v to akcijo z namenom, da bi zaslužili kakšen dinar zase, ampak so prispevke, ki jih bodo dobili pri zbiralni akciji, namenili za graditev mladinskega doma v Kumrovcu. Vse to pa je organiziral Dinos, ki jim bo plačal za kilogram nabranega blaga petindvajset dinarjev in bo najboljši in najbolj požrtvovalen odred nagradil z enodnevnim brezplačnim izletom. Zaključek zbiralne akcije bo za Velenje 17. aprila, za Šoštanj in Šmartno ob Paki pa 26. aprila. Torej pomagajmo našim pionirjem pri njihovi zbiralni akciji, ki je namenjena za graditev mladinskega doma v Kumrovcu in počistimo podstrešja in kleti odvečnih stvari, ki jih ne rabimo in so nam v napoto. TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE VELENJE RAZGLAŠA IN VABI k sodelovanju več: • EKONOMISTOV • KOMERCIALISTOV • VISOKO KVALIFICIRANIH TRGOVCEV • KVALIFICIRANIH TRGOVCEV Pri trgovcih je zažel jeno, da so tehnične stroke in da imajo poleg dobre strokovne še organizacijske sposobnosti. Poznati morajo organizacijo blagovnice glede na tehnike naročanja blaga, tehniko prevzemanja in internega komuniciranja. Poznati morajo tudi organizacijo poslovanja ter samopostrežno in samoizbirno tehniko prodaje. Vse interesente, glede podrobnih informacij prosimo, da se pismeno ali ustno javijo v kadrovski službi podjetja ERA Velenje, Jenkova 6 ob vsakem času od 6. do 14. ure. Vsakemu zainteresiranemu kandidatu bomo odgovorili in mu svetovali pri njegovi odločitvi in ga informirali glede notrarye organizacije (delovni čas, začetek poslovanja, osebni dohodki) itd. V želji dobrega poslovanja in pravih medsebojnih odnosov, želimo v ta krog zainteresiranih pritegniti čimveč strokovno usposobljenih delavcev. Zato s svojo odločitvijo ne odlašajte. Za aktivno sodelovanje se vam zahvailjuejmo. Komisija za sprejem in odpust delavcev KLEPARSTVO VODOVOD ŠOŠTANJ vabi k sodelovanju • kvalificirane ključavničarje • vodovodne instalaterje • kleparje • enega strugarja Vodovodni instalaterji in kleparji so lahko tudi polkvalificirani ali priučeni z večletno prakso. Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe pošljite v 15 dneh od dneva objave — komisiji za sprejem in odpust delavcev Klepar-svo vodovod Šoštanj. DELAVSKA STANOVANJA V GORENJU VSAKO LETO DO 120 NOVIII STANOVANJ Razširjeni politični aktiv velenjske tovarne Gorenje je pred nedavnim razpravljal o družbenem standardu zaposlenih. Temu vprašanju so posvetili veliko pozornost. V Gorenju so namreč pripravili srednjeročni načrt stanovanjske izgradnje. Člani političnega aktiva pa so zlasti razpravljali o konkretnih ukrepih za reševanje stanovanjske stiske. V Gorenju načrtujejo, da bodo vsako leto zgradili od 100 do 120 novih stanovanj. Zdaj pa rešujejo prijave delavcev za vselitev v nov 183-stanovanjski blok. Na političnem aktivu so dobro ocenili dodeljevanje stanovanj po novem pravilniku, ki je izločil subjektivno odločanje. Zlasti pomembno je, da pravilnik omogoča e-nakovredno obravnavanje, tako delavcev iz neposredne proizvodnje, kot onih iz drugih služb. Se ta mesec bodo v Velenju začeli graditi nov 122-stanovanjski blok. Tako bo že drugo leto zgrajenih pre- cej novih stanovanj za delavce Gorenja. Politični aktiv je tudi predlagal delavskemu svetu naj ta namensko oroči 10 milijonov dinarjev za gradnjo stanovanj v prihodnjem letu. V Gorenju pa rešujejo stanovanjsko stisko še na drug način. 2e sedaj ima nad 300 delavcev sklenjene pogodbe o namenskem varčevanju za gradnjo in nakup lastnih stanovanj. Kot so poudarili na političnem aktivu, bodo v Gorenju v treh ali štirih letih dokončno rešili stanovanjske težave vseh zaposlenih. MED NOGOMETNIMI .KIBICI" Na nedeljski nogometni tekmi v Velenju se je kljub dežju zbralo blizu 300 ljubiteljev nogometa. Pogovarjali smo se s štirimi vnetimi navijači, kaj menijo o moštvih Rudarja in Šmartnega ter kako se bodo uvrstili ob koncu prvenstva. Jože Zaje — Sem član upravnega odbora NK Rudar. Delo in uspehe moštva spremljam že 6 let. Menim, da je napad slabši del moštva. Treba bo še veliko dela, da bomo imeli zrelo ekipo za slovensko ligo. Šmarčani igrajo s srcem, kar v nogometu veliko pomeni, vendar dajem prednost Velenjčanom, ki bodo ob končni lestvici pred Šmarčani. Za naslov prvaka v tej ligi pa se bodo potegovali mariborski Branik, Rudar in Šmartno. Mirko Jamnikar — Nastope nogometašev Rudarja spremljam že vrsto let. Ker je v moštvu nekaj novih igralcev, bi težko dal oceno o moštvu, ki ga tokrat prvič vidim v tej postavi. Imajo dobre igralce, s katerimi bi lahko imeli tudi dobro ekipo. Nogometaši Šmartnega, igrajo borbenejše in žanjejo tudi uspehe. Uvrstili se bodo boljše od Rudarja. Vrstni red treh najboljših: Branik, Šmartno in Rudar. Alojz Polak — (igralec Šmartnega). Nogometaše Rudarja dobro poznam. Ekipa je kvalitetna, saj ima v svojih vrstah nekaj dobrih posameznikov. Imajo vse možnosti, da so najboljši v tej ligi. Rudar je boljše moštvo od Šmartnega. Vrstni red ob koncu prvenstva bo naslednji: Branik, Rudar, Šmartno, kandidat za uvrstitev med prve tri je tudi Steklar iz Rogaške Slatine. Anton Hliš — Čeprav stanujem v Šoštanju sem že 10 let navijač velenjskih nogometašev. Zvesto spremljam vse nastope Rudarja in tudi nogometašev Šmartnega. Med tema dvema nasprotnikoma bo huda borba za prestiž, vendar dajem prednost Velenjčanom. Rudar bo prvak, drugo mesto bodo zavzeli Šmarčani, Branik pa bo tretji. To so mnenja najbolj vnetih privržencev nogometa, predvsem navijačev Rudarja. Vsi želijo, da bi v Velenju gledali kvalitetne nogometne igre. Za uresničitev teh želja se bodo morali potruditi vsi, predvsem igralci, ki bodo morali igrati dobro, da bo nogomet še bolj privlačen. Plesna dvojica Šulek še vedno na vrhu Plesni par Drago in Verena Šulek iz velenjskega plesnega kluba še naprej žanje uspehe, tako tloma, kjer je konkurenca vse hujša, kakor tudi v tujini. 24. marca sta naša plesalca skupaj s plesno dvojico Rataj-Simonič iz Maribora sodelovala na srdnjeevropskem prvenstvu v standardnih plesih na Dunaju. Na prvenstvu je sodelovalo 17 parov iz Belgije, Danske, 7,R Nemčije, Francije, Italije, Nizozemske, Poljske. Švice, Češkoslovaške, Avstrije in Jugoslavije. Oba jugoslovanska para sta se zelo dobro odrezala, saj sta se uvrstila v polfinale, kar pomeni uvrstitev med S. in 10. mestom. To jc doslej največji uspeh jugoslovanskih plesalcev na u-radnih prvenstvih v tujini. V nedeljo je bilo v Mariboru prvo od treh domačih prvenstev za letošnje leto: prvenstvo v kombinaciji standardnih in iatinskoameriških ple- sov, na katerem je sodelovalo 12 parov iz Ljubljane, Maribora in Velenja. V napornem tekmovanju, v katerem so morali finalisti po dvakrat odple-sati vseh 9 tekmovalnih plesov, sta par Šulek prepričljivo zmagala. Sodniki so jima prisodili prvo mesto v sedmih plesih. Najhujša tekmeca, para Lorger-Mornar (2. mesto) in Rataj-Simončič (3. mesto), sta jima »odvzela« vsak le po en ples. V dveh plesih pa sta bili boljši dvojici Lorger-Mornar drugouvrščena in Rataj-Si-mončič tretje uvrščena. Na prvenstvu sta sodelovala še dva mlada velenjska para: Bizjak-Jurko in Fidej-Drev. Kljub temu, da lepo napredujejo, se v tej konkurenci še ne morejo uveljaviti. Omembe vredno pa je, da je imel velenjski plesni klub, skupaj s študentskim plesnim klubom iz Ljubljane, na prvenstvu največ plesalcev. Točki za Šoštanj in Slovenj Gradec V drugem kolu slovenske rokometne lige sta moštvi Šoštanja in Slovenj Gradca zmagali. šoštanjčani so brez posebnih težav premagali Polet iz Murske Sobote z rezultatom 26 : 18 (14 : 10), Slovenjgradčani pa so odpravili igralce Brežic s 25 : 18 (15 : 5). Blizu 300 ljubiteljev rokometa je spodbujalo domačine, ki so brez težav dosegli zadetke. Gostje iz Murske Sobote so le v začetku bili enakovredni in tudi izenačili. Po rezultatu 5:5, pa so domačini prevzeli pobudo in kmalu dosegli razliko štirih golov. V drugem delu igre so rezultat še povečali. Gole za Šoštanj čane so dosegli: Požun 8, Roman Kac in Štefan Kac 4, Kompan in Hojšek 3 ter Vačovnik in Stvarnik po 2 gola. Slovenjgradčani so že v začetku nadigrali goste in vodili 7 : 1 ter do odmora dosegli rezultat 15 : 5. V drugem delu so gostje znižali razliko v golih, vendar so domačini kljub temu zabeležili zmago 25 : 18. Največ golov so dosegli: Tir-šek 6, Ocepek 5, Pari in Er-menc po 4. Rezultati ostalih srečanj: Izola : Ribnica 12 : 15 (7 : 4), Tržič : Radgona 18 : 12 (11 : 8), Radeče : Piran 8:8 (4:4), Rudar : Ajdovščina preloženo. Na lestvici vodi Šoštanj z 21 točkami, Tržič z 19 točkami, Slovenj Gradec z 18 točkami itd. Trgovsko in proizvodno podjetje ERA Velenje — obrat Šoštanj razglaša prosto delovno mesto VODJA PE Ravne pri Šoštanju Za to delovno mesto se zahteva • INŽENIR AGRONOMIJE — z dveletno prakso • KMETIJSKI TEHNIK — s štiriletno prakso Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. InesrečeA • Z motornim kolesom MB 20-369 se je 1. aprila proti Velenju peljal Franc Vivod. V Paki v bližini hiše št. 50 ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste. Njega in sopotnika Justina Javornika so poškodovana odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec. • Voznik osebnega avtomobila Anton Fašing je izsiljeval prednost in zapeljal na Kidričevo cesto v Velenju. Takrat je z desne strani pripeljal z osebnim avtomobilom CE 518-44 voznik Bojan Osoj-nik. Ta je močno zaviral, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Nihče ni bil poškodovan. • Angela Volavšek je izstopila iz avtomobila in prečkala cesto, ko je pripeljal z osebnim avtomobilom CE 413-05 voznik Karel Majdak. Ta je svoje vozilo zaviral, vendar je kljub temu z levo sprednjo stranjo pokrova prtljažnika zadel Vo-lavškovo. Poškodovana je bila po glavi in desni nogi ter so jo zaradi poškodb odpeljali v celjsko bolnišnico. • Neprevidna jc bila tudi Rozalija Premožič, ker je izven prehoda za pešce prečkala cesto. Voznik kolesa s pomožnim motorjem Miha Vrč-kovnik jo je zadel in oba sta padla. Zaradi poškodb so ju odpeljali v celjsko bolnišnico. • S tovornjakom registrske št. MB 592-82 je na cesti drugega reda v Paki pri Velenju voznik Anton Plazi zavoljo neprimerne hitrosti zapeljal v nepreglednem ovinku čez sredino ovinka in trčil v nasproti vozeči avtobus CE 152-53, ki ga je vozil Branko Sušeč. Potniki v avtobusu (40 otrok) niso bili poškodovani. • Voznik tovornjaka z registrsko št. MB 223-13 Stanko Crešnik je prehitro pripeljal v levi ovinek na križišču Foito-ve in Celjske ceste. Zaradi tega je tovornjak, ki je bil težko natovorjen, preobrnilo na desni bok. Gmotno škodo cenijo okrog 10 tisoč dinarjev. • Božidar Uranjek je z osebnim avtomobilom CE 517-62 v Pesju pred zadružnim domom ustavil avtomobil in se prepričal, če je glavna cesta prosta, ker je hotel preko nje zapeljati proti gostilni Melan-šek. Ko je pripeljal čez polovico ceste, se je iz velenjske strani voznik kolesa s pomožnim motorjem Franc Miklav-žin zaletel v sprednji desni blatnik osebnega avtomobila. Miklavžin ni vozil po kolesarski stezi. Zaradi poškodb so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. ZMAGA RUDARJA IN ŠMARTNEGA Preteklo kolo SCNL je bilo uspešno za oba naša ligaša. Saj sta osvojila obe točki. Šmarčani so premagali Slivnico 1:0, Rudar pa moštvo Bel-tincev 3:1 (0 : 1). Gledalci so nemo spremljali neučinkovito igro Velenjčanov v prvem delu. Kljub premoči niso znali zadeti gola nasprotnika. V tem delu so gostje dosegli vodeči zadetek. Sele v nadaljevanju se je napad Rudarja razigral. Topčič, ki je zamenjal Carlija je vnesel v igro več živahnosti in je znal pripraviti akcije za napade. To je rodilo kar tri lepe zadetke, ki so jih dosegli Kovačič, Smajlovič in Topčič. Po priložnostih, ki so jih imeli domači napadalci bi bil lahko rezultat še višji. Nogometaši Šmartnega v o-stri in razburljivi igri so odnesli obe točki iz Slivnice. Domačini so se morali krepko braniti in tako so zadeli žogo v lastno mrežo. Z vodstvom gostov 1 : 0 se domačini nika- DELAVSKA UNIVERZA VELENJE OBVEŠČA občane, da bo pričela z vpisovanjem v naslednje večerne šole, ki so predvidene za šolsko leto 1973-74. • EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA ZA ODRASLE 1. in 3. letnik. Pogoji za vpis: Uspešno končana osemletka oziroma končan 2. letnik srednje ekonomske šole in da je kandidat zaposlen. • DELOVODSKA ŠOLA ZA ELEKTRO STROKO 1. letnik Pogoji za vpis: Uspešno končana osemletka, poklicna šola elektro stroke, 3 leta prakse na ustreznem delovnem mestu. • DELOVODSKA ŠOLA ZA STROJNO STROKO 1. letnik Pogoji za vpis: Uspešno končana osemletka, poklicna šola kovinarske stroke, 3 leta prakse na ustreznem delovnem mestu. • OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE 7. in 8. razred Pogoji za vpis: Uspešno končan 7. oziroma 8. razred osemletke in da je kandidat zaposlen. • ŠOLA ZA PRIUČENE DELAVCE V GOSTINSKI STROKI Pogoji za vpis: delo v gostinski stroki. Vse navedene izobraževalne oblike so organizirane z ustreznimi verificiranimi matičnimi šolami in bodo v popoldanskem času. 7. in 8. razred osemletke pa bo po potrebi organiziran tudi v dopoldanskem času. Prijave sprejema Delavska univerza Velenje, Titov trg 2 do konca junija tega leta. Ob vpisu bodo kandidati dobili po želji še eventualna dodatna pojasnila. Naknaden vpis je možen še v septembru. Informacija o ostalih krajših izobraževalnih oblikah — tečajih, seminarjih, predavanjih ipd. bo posredovana v naslednji številki tega glasila. kor niso mogli sprijazniti. Prišlo je do medsebojnega obračunavanja, kar je imelo za posledico izključitev domačega igralca. šmarčani še naprej vodijo na lestvici z 21. točkami, sledita Branik in Rudar z 19 točkami. Srečanja ostalih nasprotnikov: Dravinja : Bakov-ci 1 : 2 (0 : 0), Opekar : Steklar 1:0 (0:0), Kovinar : Branik 0:2 (0:1), Rakičan : Olimp 2:3 (1:3). V nedeljo igrajo v Šmart-nem ob Paki: Šmartno : Rakičan, Rudar pa gostuje v Pa-kovcih. Republiški prvaki o sebi • Franc Melanšek — rudarski inštruktor v ŠC Velenje, tekmuje v težki kategoriji (tehta 106 kg). »Deset let že vadim in tekmujem. V tem času sem dosegel 32 mladinskih državnih rekordov. Štirikrat sem bil mladinski prvak in šestkrat članski prvak SRS. V triatlonu sem dosegel rezultat 402,5 kg. Moj največji uspeh je letošnji naslov slovenskega prvaka, ko sem dosegel nov državni rekord v težki kategoriji v biat-tlonu 285 kg. Treniram vsak dan. Delam v rudniku v treh izmenah. Na vsakem treningu dvignem od 17—18 ton. To je velik napor. Franc Melanšek Na državnem prvenstvu se bom potegoval za najvišji naslov.« • Bogdan Adamič — rudarski strojnik na RLV. Nastopa v srednji kategoriji (75 kg), let. Trenira pri TAK Rudarju 6 let. »Trikrat sem bil republiški mladinski prvak, in tretji na državnem prvenstvu. Kot vsi ostali člani ligaške ekipe moram trenirati vsak dan po več ur. Tekmovanje v I. zvezni ligi zahteva vrhunsko formo dva meseca spomladi in prav toliko v jesenskem delu. Na državnem prvenstvu i-mam v svoji kategoriji hudo konkurenco, tako da je na kakšno kolajno težko računati.« • Silvo Benčina — učenec rudarske poklicne šole. Tek-muje v lahki kategoriji (67,5 kg) »Treniram 2 leti. Lani sem bil 5. na republiškem mladinskem prvenstvu in sem v triatlonu dvignil 210 kg. Letos pa sem enak rezultat dosegel v biatlonu (v dveh dvigih in dosegel naslov republiškega prvaka pri članih.« Skromen in marljiv Silvo bo še dve leti mladinec in je na najboljši poti svojega vzornika Franca Melanška. REVIJA MLADIH HARMONIKARJEV V velenjski dvorani doma kulture je bila 11. aprila druga republiška revija harmonikarskih solistov in ansamblov. To revijo sta priredila zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije in glasbena šola Frana Koruna-Koželjskega Velenje. Pokrovitelj revije je bil predsednik skupščine občine Velenje, Nestl Žgank. Vsi mladi harmonikarji— solisti, so bili res mladi. Nekaj jih je bilo iz osmega razreda, ostali pa so bili iz drugega, tretjega in petega, največ pa jih je bilo iz šestega in četrtega razreda. V orkestrih in zborih pa so harmonikarski pionirski in mladinski orkester iz Ljubljane-Vič-Rudnik, harmonikarski orkestri iz Žalca, Radovljice, Domžal, Velenja, Ljubljane, Moste- Polje-Ljubljana, Kočevja, Črnomlja, Trsta, mali harmonikarski orkester iz Celja in orkestralna priprav-ljalnica iz Velenja. Harmonikarski zbori pa so bili iz Slovenskih Konjic in Kamnika ter harmonikarski kvintet iz Ljubljane. Mladi harmonikarji so nam pripravili pester in kvaliteten program in tako popestrili že tako lep dan. Kajuhova bralna značka Kaijuhovo bralno značko so podeljevali vsaki dve leti, od letos naprej pa lahko tekmujejo vsako leto. Tekmujejo lahko vsi otroci od drugega leta dalje. Za Ka juhovo bralno značko tekmujejo otroci že v osmih občinah, verjetno pa se bo to sčasoma še razširilo. Kako je to tekmovanje uspelo v velenjski občini se vidi že po rezultatih, saj so lansko leto podelili pri nas 1846 Kajuhovih značk, skupno v osmih letih pa 7302 bralni znački. Do konca leta 1972 so torej otroci prebrali 36.600 knjig. Nedvomno pa se bo ta številka še povečala, ker je v velenjski občini uvedena še posebna bralna značka za nižjo stopnjo, se pravi, da imajo cicibanovo bralno značko. S Kajuhovo značko se je tako doseglo, da otroci res z veseljem berejo knjige, tekmujejo v znanju in sami sebe kritično ocenjujejo. S tem pa je dosežena še ena prednost: že v zgod- Zaključek vesele šole V Šmartnem ob Paki bo jutri dopoldan zaključek vesele šole. V testu znanja in razgledanosti se bodo pomerili razredni prvaki z vseh osnovnih šol. To veselo šolo razpisuje vsako leto Pionirski list in v njej je treba res precej razgledanosti in razmišljanja. Toda to je samo v otrokovo dobro. S tem razvija svoje duševno obzorje in inteligenco. Pionirski list potem poklanja republiškim prvakom vesele šole posebna priznanja, občinske prvake pa obdari občinska zveza pri jatel jev mladine. nji mladosti se otroci tako navadijo ločiti šund literaturo od resne in kvalitetne knjige. Tako raje segajo po drugi, saj vidi jo, da jim da več in se ob njej ne samo razvedrijo, temveč tudi marsikaj naučijo. PIONIRSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO V delavskem klubu bo 21. aprila ob deveti uri občinsko pionirsko šahovsko prvenstvo. Igrali bodo pionirji - mla jši, pionirke -mlajše in pionirji-starejši ter mladinke - starejše. Ekipa, ki bo zmagala, se bo uvrstila na področno tekmovanje. Gorenjčanke premagale Storžič Ob otvoritvi novega igrišča na Golniku so rokometašice Gorenja v prijateljski tekmi premagale domačinke z rezultatom 15 : 5 (8:4). Gole so dosegle: Zavolovšek 4, Vivod, Verdev in Vrdoljak 3 ter Štajner in Koprive 1. Igralke Gorenja so dobro pripravljene za prvenstvena srečanja. V nedeljo igrajo v Kranju proti moštvu Save. KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE vabi k sodelovanju • VEČ DELAVK za delo v vrtnarstvu • VEČ INKASANTOV — moških Podrobnejše informacije prejmete v tajni-ništvu Komunalno obrtnega centra Velen je, Koroška 46. nagčas Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon (063) 85-087 • Redakcija: Ljuban Naraks (glavni in odgovorni urednik), Stane Vovk, Hilda Vrhovšck in Rudi Zevart • Časnik izdaja organizacija SZDL občine Velenje • Kot štirinajstdnevnik »šaleški rudar« je izhajal do 1. januarja 1973 • List izide vsak petek • Cena je 1 dinar • Letna naročnina je 40 dinarjev • Za inozemstvo 65 dinarjev • Tekoči račun št. 50740-533-678-55263 pri SDK Velenje • Rokopisov in fotografij ne vračamo • Tisk in klišeji AERO, kemična in grafična industrija Celje • List je oproščen temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421-2/72) ŠKANDAL V DRAVOGRADU Zaradi manipuliranja z devizami so morali odstopiti župan, tajnik in načelnik za finance dravograjske občine. To bi naj bil začetek razčiščevanj nekaterih nepravilnosti v tej občini, ki so vznemirjale občinstvo. Minulo soboto je bila v Dravogradu razširjena seja občinskega komiteja Zveze komunistov na kateri so obravnavali poročilo o poslovanju z devizami v tej občini. Slo je za poročilo posebne komisije, ki je raziskala primer Draga Jur-harja, predsednika, Rudija Lenassija, tajnika in Mirka Grobelnika, načelnika davčne službe v občinski upravi, ki so si z devizami občine nakupili nove avtomobile. Slo je za sredstva s posebnega fonda, ki ga je občina imela naloženega v Celovcu. Bivša okupacijska občina je poleg tedanjih krajevnih društev nalagala določena sredstva in prihranke v wolfsberško banko. Po vojni so se naše oblasti dolgo časa trudile, da bi ugotovile, koliko denarja je ostalo : na hranilnih knjižicah nek- danjih društev in bilo vloženo v že omenjeno banko. Pred dobrimi desetimi leti je spreten in uspešen odvetnik končno zbral vse podatke in ugotovil, da gre za 468.196,63 nekdanjih Reich Mark. Po daljših pregovorih je istemu odvetniku u-spelo, da je tamkajšnja banka v protivrednosti izplačala 280.917,92 šilingov, ki so jih prenesli v celovško hranilnico in posojilnico. Pred tremi leti so začeli s tega računa črpati sredstva. Najprej so nakupili za občino razmnoževalni stroj, zatem pa so predsednik, tajnik in šef davkarije na skrivaj dvignili 150.000 šilingov ter jih nakazali zavodu Zastava v Kragujevcu ter Litostroju za nakup osebnega avtomobila fiat 125, R 16 in R 8. Protivrednost v našem denarju so nakazali na žiro račun za gradnjo šole v Ojstrici. Vsi prizadeti so trdili, da pri tem ni šlo za osebne koristi, vendar se prisotni niso strinjali, saj je jasno, da so pri nakupu avtomobilov z devizami imeli koristi, poleg tega pa so izrabili zaupanje ter uporabili družbene devize za nakup avtomobilov, čeprav je znano, da bi jih dravograjska občina hudo potrebovala za pametnejše stvari. Na seji je bila Jurharju in Lenassi-ju izrečena javna kritika, za vse tri pa so zahtevali odstop s položajev. Za dan mladosti 100 novih komunistov USPEŠNO POSLOVANJE PRAVNE POSLOVALNICE Pri občinskem sindikalnem svetu že osem let uspešno posluje pravna posvetovalnica. Ta služba daje ustne pravne nasvete in sestavlja vse vrste pismenih vlog s področja delovnih in stanovanjskih razmerij ter s področja zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Služba pa je v zadnjem čas,u uvedla tudi pravno pomoč materam-delavkam pri uveljavljanju pravic do preživnine za mladoletne otroke. Dosedanje poslovanje službe se je pokazalo kot ^elo uspešno, saj služi sindikalnim organizacijam kot pomembna opora pri pomoči delavcev oziroma članom sindikata. Delavci lahko zdaj dobijo pomoč tedaj, ko izgubijo najmanj delovne- ga časa. Vsakršna pomoč je brezplačna. Naglasiti tudi velja, da so se v času, odkar deluje posvetovalnica, precej zmanjšale razne vloge in pritožbe, ki so jih delavci pošiljali — na primer izvršnemu svetu, kabinetu predsednika republike itd. Ta služba je tudi precej pripomogla, da delovne organizacije urejujejo svojo pravno službo in da so zlasti natančne pri kakršnihkoli delovnih sporih do delavcev. Prav tako pri nekaterih delovnih organizacijah ni več opaziti nekih hujših kršitev delovnih pravic zaposlenih oziroma gre za kršitve, ki jih odpravijo še preden pride spor pred sodišče. Če še bolj podrobno analiziramo stanje službe, potem je slika naslednja: V prvem triletnem obdobju je pravna posveto- valnica nudila od skupaj 682 primerov kar v 234 pravno pomoč s področja zakonodaje, 144 s področja socialnega zavarovanja, v 125 primerih pa je šlo za pravno pomoč materam — delavkam za preživnino. V drugem triletnem obdobju pa so od skupno 980 primerov nudili pravno pomoč iz delovnega razmerja le 180, 201 s socialnega zavarovanja in 130 s področja preživnine. Ob vsem tem pa je treba še poudariti, da je vse več strank, ki iščejo pravne nasvete tudi z drugih področij. Organizacija ZK v tovarni Gorenje je imenovala komisijo, ki bo pripravila reorganizacijo političnih organizacij. Nova organiziranost bo temeljila na ustavnih dopolnilih. Tako bodo manjše organizacijske enote usklajene s TOZD. Pomembna naloga, ki jo je sprejela organizacija ZK, je sprejem novih članov v svoje vrste. Zato so sklenili, da bodo ob dnevu mladosti sprejeli 100 novih članov. Kandidati za sprejem so v glavnem mladinci in delavci iz neposredne proizvodnje. SAMOUPRAVNA JEDRA V USNJARNI KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE ■4 razširja svojo dejavnost in vabi k sodelovanju: 1. referenta za nabavo 2. avtomehanika 3. več strojnikov gradbenih strojev 4. pleskarja 5. več delavcev za delo v vrtnarstvu 6. strojepisca-fakturista Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Pod 1: Srednja strokovna izobrazba z nekaj letno prakso v komerciali; Pod 2: Končana poklicna šola z nekaj prakse; Pod 3: Ustrezna kvalifikacija z nekaj prakse; Pod 4: Končana poklicna šola; Pod 5: Veselje do vrtnarskega dela; Pod 6: Administrativna šola z nekaj prakse. Podrobnejše informacije dobijo kandidati v tajništvu podjetja Koroška cesta 46. Sindikat je prisoten Sindikalnega občnega zbora, ki so ga imeli delavci gostinskega podjetja Paka Velenje, se je udeležil tudi član občinskega sindikalnega sveta Gustav Verdelj. Na njem so člani podrobno pregledali delo njihove sindikalne organizacije. Predsednica Marica Hri-beršek je poročala o opravljenem delu im dejala, da se je sindikalna organizacija aktivno vključevala pri reševanju vseh nalog v podjetju. Posebno aktivna je postala po pismu predsednika Tita in izvršnega biroja. Veliko politično vlogo pa je imela pri sestavljanju novega statuta in temeljnega samoupravnega spora- Odgovor na članek MODERNIZIRALI BOMO CESTO zuma, ki so ga v njihovem podjetju že podpisali. Pri tem je zlasti skrbela, da je lahko v razpravi vsakdo sodeloval. Gustav Verdelij je med drugim povedal, da je gostinsko podjetje Paka v znatni meri prispevalo k temu, da imamo v Velenju dobro gostinstvo, ki je na visokem nivoju. Zavoljo tega in uspešnega nadaljnjega razvoja, bo podjetje moralo dobiti večjo družbeno pomoč. Vsega isamo ne bo zmoglo. Izvolili so novo vodstvo sindikalne organizacije v Paki, in sicer v izvršni odbor Marico Govedič, Ivico Korenič, Majdo Koren, Mileno Oprešnik, Jožo Oštir, Vero Rosenstein, Liziko Založnik in Štefko Znidar, v nadzorni odbor pa Pepco Hriberšek, Marico Javornik in Roziko Zmaijšek. Dne 10. oktobra lani smo se v Kavčah sestali zaradi modernizacije ceste. Na sestanku nismo določili, kako daleč naj bi cesto asfaltirali. Sam sem predlagal, da jo naj bi asfaltirali do glavne ceste, ki vodi proti Polzeli. Kljub temu, da je rečeno, da cesto uporabljam sam, vozi po njej precej vozil in sicer mimo naše hiše. Cesta je v uporabi vse leto za javni promet. Ne drži, da je cesta dolga le 500 metrov, saj meri 550 metrov. Za modernizacijo ceste sem se tudi sam zelo navduševal. Zato ni res, da bi sosede prepričeval naj ne plačajo samoprispevka, saj sem sam že plačal 1000 dinarjev. Dokazoval sem le, da odcep ceste Kavče—Polzela uporabljajo tudi drugi. Drži pa, kakor sem rekel na sestanku, da bi cesto prekopal. Namreč, če cesto uporabljam sam, potem ni nihče zainteresiran, da bi odcep ceste Kavče—Polzela še obstojal. Vem pa, da bi v času gradnje največ uporabljali cesto, ki pelje mimo hiše in našega dvorišča. Ze sedaj moramo vedno paziti, da je dvorišče pospravljeno in prevozno. Predsednik gradbenega odbora Ivan Šuster je dejal, da so bolj važni odcepi do posameznih hiš, kakor pa odcep do glavne ceste Kavče—Polzela. Nisem proti, če cesto prestavimo in ne bo šla preko mojega zemljišča in dvorišča. Takrat tudi ne bom zahteval, da je cesta asfaltirana. Jože Viher Kavče 37 V delovnih organizacijah si danes vse bolj prizadevajo, da bi bili delavci čim bolj seznanjeni z dogajanjem v podjetju. V Tovarni usnja Šoštanj so v ta namen ustanovili deset samoupravnih jeder, ki združujejo približno po petdeset delavcev. Jedra se sestaja- jo po potrebi, sestanke pa sklicuje vodja oddelka. Poseben poročevalec pa je zadolžen za prenašanje informacij od neposrednih proizvajalcev do vodstva in obratno. Jedra, ki so jih ustanovili v februarju, so se dosilej približno že trikrat sešla. KOPUŠAR PONOVNO PREDSEDNIK Izvršni odbor osnovne organizacije sind. šoštanjske usnjarne je na prvi seji izvolil novo vodstvo. Za predsednika so znova izvolili Rafka Kopušarja, za tajnika Faniko Rifl, za tehničnega tajnika Anico Tunk, za tehničnega blagajnika Staneta Gmajnerja, za referenta za oddih, rekreacijo in šport pa Fran- ca Brgleza. Novi izvršni odbor ima 15 članov. Za predsednika tričlanskega nadzornega odbora so imenovali Antona Stariča. Poleg tega so na prvi seji sklenili, da se bodo letos udeleževali vseh delavskih športnih iger, ki jih bo organiziral občinski sndikal-ni svet. Mladinski kviz • ročno uro znamke CORTEBERT sem izgubil v o-koliel Velenja. Poštenega najditelja vljudno prosim, da jo vrne proti nagradi. Jože Jus, Podkraj 43, Velenje. • IŠČEM UPOKOJENKO za štiriurno varstvo otroka na domu. Informacije dobite pri Vektorju, Velenje, Celjska e. 77, tel. 85431. • OSEBNI AVTOMOBII, FIAT 750 letnik 1969, ugodno prodam. Ogled možen vsak dan v avtomehanični delavnici Meh, Velenje, Koroška 7a. • MANJŠE POSESTVO Z NOVIM POSLOPJEM prodam. Franc Hudournik, Ravne 30, Šoštanj. • PRODAM 1 tono sena. Pavla Pavline, Škale 90, Velenje. • AVTO ZASTAVO 750, letnik 1965, dva trodelna maces-nova okna, 1,5 kubičnih metrov suhih macesnovih desk debelina 25 mm in 50 mm — prodam. f. Bastl, Stanetova 42, Velenje. • POCENI PRODAM rabljeno pohištvo: spalnico, trd les, lakirano — kompletno. Samsko sobo s fotelji, dnevno sobo — jesenov furnir, dodatni kavč ter osebni avto Skoda svetle barve, prevoženih 39500 km — garažiran, dobro ohranjen. Penšek, Tavčarjeva 23, Velenje. • Garsoniero v Šoštanju zamenjam za garsoniero v Velenju. Naslov v uredništvu Naš čas. Komisija za razvijanje tradicij NOB pri občinski konferenci Zveze mladine Velenje prireja vsako leto za mladino iz višjih razredov osnovnih šol kviz »Šaleška dolina v NOB«. Tašno tekmovanje je bilo tudi letos, udeležilo pa se ga je pet ekip. Mladi so odgovarjali na vprašanja o zgodovinskih dogodkih med NOB v Šaleški dolini in Šmartnem ob Paki. Najbolje so se odrezali mladinci iz osnovne šole Miha Pin-tar-Toledo, ki so zbrali vse možne točke. Drugi so bili mladinci iz šole Bratov Le-tonje, tretji pa iz šole Karel Destovnik-Kajuh Šoštanj. Na kvizu je sodeloval tudi Milan Zevart, ki je napisal del knjige iz katere so se morali sodelujoči naučiti. Tekmovalcem in občinstvu je obrazložil, kako nastane zgodovinsko delo. UTRIPI znova zaigrali Lani novembra se je zabavni ansambel Utrip raz-šel. Fantje pa še vedno živijo za glasbo. Zato so sklenili, da bodo spet pričeli i-grati. Čeprav so od »Utri-povcev« ostali le trije, so precej izboljšali igranje. Medtem so namreč marljivo vadili. Vest, da bo ansambel U-trip začel znova igrati, je prav gotovo razveseljiva za mlade, saj so radi prihajali na plese. DRAMSKI TEDEN V soboto je bila otvoritev dramskega tedna. Otvorila i ga je velenjska amaterska! gledališka skupina pod vodstvom njihovega režiserja Karla Čretnika. Zaigrala pa je »Policijo«, satiro znanega poljskega dramatika Mrožka. V tem dramskem tednu so še sodelovali amaterji iz Zavodenj, Zavodna, Šentilja, Pesjega, Velenja ter prosvetno društvo in mladinska sekcija iz Skal. Od šestih amaterskih igralskih skupin, ki so nastopile, pa bosta dve najboljši izbrani za medobčinsko revijo, ki bo od 23. do 28. aprila v Vojniku.