Knjiga Slovenska V XIX. veku. Posvetne pesmi med Slovenskim narodom na Štajarskem — to je knjižica, ktero je spisal Peter Dainko vže 1. 1825 ter pomnoženo z dvesto vganjkami — dodatek str. 191 — 222 — največ iz slovnice svoje v vezani in nevezani besedi — na svetlo dal 1. 1827. Vzrok in namen jej razlaguje v drugem BPredgovoru", iz kojega naj se v pojasnilo posname tole: BVeč narodov je že davno svoje narodne pesmi zebralo. Rusoska cesarica Katreja je je dala vu svojemi velikemi kralestvi spraviti zred pevoglasi . . . Pesmi Anjgelskega naroda . . Danska zemla . . Tydi Svečko kralestvo . . Le esterajsko cesarstvo, kero teliko vnogoterih narodov vu sebi ima, še je ne imelo nikaj, ali blizo nikaj ne na zderžanje svojih karakteristnih narodnih popevk storilo. Dryžba igranjskih priatelov esterajskega cesarstva je totega velikega blaga ne htela dati zgybiti. Na njeno prošnjo so Njihove zvišnosti, znotrenjih reči našega naj svetlešega, naj milostivnešega cesara minister ino predni kanclar gospod graf od Saurau, vsikdar pripravleni, vsakemi lepemi ino hasnovitnemi spočetji pripomočno roko ponyditi, vse cesarsko - kralovske deželske gubernie opomenuli z' povelenjom, naj bi se spravlanje narodnih pesmi zred pevoglasi spočelo ino doblena zbirka v' Beč na veliko dryžbo igranjskih priatelov poslala. Toto povelenje je porodilo jako lepi sad ... Na povelenje sekretera igranjske dryžbe, nizo - esterajskega kralyvanjskega svetnika, gospoda Jožefa od Sonlaitnara sem tyde jaz ne nikakega tryda maral, naše Slovenske narodne pesmi, tak dobro pobožne, kak tydi posvetne, zred pevoglasi, kere je Andraš Šef spisal, spraviti, keliko potrebno, pobolšati ino na zgorah povedano igranjsko dryžbo poslati. Vsim, keri so mi pri totemi pesmospravlanji bili na pomoč, rečem mojo dužno hvalo, posebno dyhovnemi Antonji Korošaki, keri so mi vse Volkmajarove pesmi v roke spravili, ino kere sem, keliko njih je cesarsko - kralovsko predno preglediše knižno dovolilo, tydi vu mojo zbirko vzel. Tydi vsim pevcom, keri so na mojo prošnjo iz vnogoterih stranov eden drygega primarili, k' raeni priti ino svoje pesmi dati zapisati, povem mojo serčno hvalo. Da pa si tote pesmi vsaki Slovenec tydi v rokah imeti želi, zato sem skerben bil, nje tydi na svetlo dati itd". — Na primer iz te zbirke bodi: 15. Mladost. 1.8. Zlate leta mladosti!Srečen človek! ker živiš Kda vas koli premišlavam,Še na zemli zdrav no mladTe me v' serci veseliZdaj še lehko se vučii, Ino Bogi hvalo davam.Zdaj pobožnost v se nasadi.2.4. Pune ste nedužnostiNo či mladi to včiniš, Tak kak lybo protiletje,Te boš vnogim ino sebi, Kda se znovič zeleniDoklič koli kde živiž, No dobiva lepo cvetje.K velkem haski vu potrebi. 59. Stvarolovec.1 1. 2.3. Torbo mam na rami,Tiho grem po doli,Tam lesica k meniPykšo pod rokami, Gledam pa okoli,Pride po raveni, No za sobo pa Jeli ne bi šlaV gobci si deržf Tvdi peseka. Kde pečenkica.Mlade rece tri. 7* 4. Pykšo mam naverto, Ta na njo operto, Kresnem no strelim, V serce jo vgodim. 5. Zdaj sem dobre vole, Grem na velko pole, Rečem peseki Zavce iskati. 6. Oves se razširja, Jazbec k men pridirja, No kre njega pa Tydi zavca dva. Prišel sem skoz dole Na veliko pole, Tam se škerlec vzdignul je Med nebeške vtičice. 2. Ino kelko više Gor na podnebiše Je pred meno on letel, Telko lepše mi je pel. 7. Pykšo mam naverto, V jazbeca operto, Kresnem no strelim, V glavo ga vgodim. 8. Zdaj pa v log ja idem, Kda pod drevje pridemVidim jastreba Jako velkega. 9. Pykšo mam naverto, V njega ta operto, Kresnem no strelim, V persa ga vgodim. 13. Njih se sladko vživam, Malo se počivam, Pa naložim se V stvarolovlenje. 85. Popevajoči škerlec. 3. Z škerlcom sem veseli Bil vu dyši celi, Mislil: On mi navyk da, Kam se človek naj ravna. 4 Škerlec z dyšo celo Peva te veselo, Kda se on od zemle že Proti nebi zvišal je. 7. On v veseli voli V Bogi peva, moli Ino svojo delo vso Zmes opravla z radostjo. 132. Iskra ino slama. 10. Torbo mam že puno, Vidim pa še žuno, Tydi njo še si Gledam zgrabiti. 11. Zdaj pa domo pojdem, Pojdoč thora dojdem, Ino njega pa Zgrabim živega. 12. Kda ja domo pridem, K moji ženi idem, Naj pečenkice Bodo pečene. 5. Doklič smo zajeti V časno reč na sveti, Tydi v Bogi z radostjo Nikak ne popevamo. 6. Kdo pa se odpoti Zemelski dobroti, Tisti višek k nebi gre No veseli v Bogi je. 1. Iskra slami rekla je: Lepo prosim, pysti me, Naj se v tebi oživfm No te zlato osvetlim. 3. Hitro pa se iskra le Na plamen prevzela je Ino naglo slama vsa Je v pepel obernjena. 2.4. Slami iskra rekla je:Grehe, kda so malički, Bodi le, oživi se,Moremo zaničati; či boš me osvetila,Kajti hitro velki so Si mi dopadliva vsa.Ino nas zakončajo. nDiese Sammlung, pravi č o p (Šafafik 84), entbiilt keine wahren Volkslieder (von denen sich darin kaum hin und wieder eine schwache Spur findet); sondern die Poesie darin ist ganz der Niitzlichkeit, Moral usw. untergeordnet. Es sind wohl meistens nicht vom Volke, sondern von andern verstiindigen, wohlmeinenden Leuten fiir das Volk gemachte Lieder" (Jezičnik XVI. 1878). 13. Molitbe za katolške keršenike v jutro, večer, pri s. meši, k spovedi itd. V Radgoni itd. 1829. 8°. 126. 14. Sveti križni pot ali bridko terplenje ino smert našega Gospoda Jezu Krista, na serčno premišlavanje ino pobožnost za katolške kristjane . . V Radgoni 1829. 12. 105. »Mit 14 schlechten Holzschnitten; von S. 66 —105 stehen neun Lieder mit Singnoten (Šaf. 138)«. 15. Božja služba keršanske mladosti po jutrah, večerah, pri s. meši, k spovedi itd. s pristavlenjom cirkvenih pesmi, na svetlo dal Peter Dainko. V Radgoni itd. 1830. 12. 140. 16. Celarstvo, ali celo novi, kratki, popun navuk čelne reje, to je edina, prava ino gotova vodba, kak se naj ležej ino naj bolše dajo čele rediti na dosegnenje naj vekšega haska ino veselja, kniga za vse čelne prijatele vsakega strana, kero je iz naj vedneših mnogoletnih čelarov ino po lastnih skušenostah spisal ino na svetlo dal Peter Dainko, kaplan pri mestni fari v Radgoni. Vu Gradci vu založbi knižne predaje pri Damiani ino Sorgei. Ino na komision pri A. Wajcingeri v Radgoni, z' pismencarai pokojnega Andraša Lajkama naslednikov vu Gradci. 1831. 12. XXIV. 210. — Naslovu na drugi strani je natisno privolenje velikohvalovitnega cesarsko - kralovskega prednega preglediša knižnega vu Beči, pa zaznamlanje c. kr. knižnega preglediša vu Gradci . . — Vujetek. Obrazni razkaz. Predidoče pitanja. Glava I. Od naravi ino živne šege čel. II. Od čelnih staniš ino nckega za čelno rejo potrebnega orodja. III. Od naloge ino primerjene sporedi dobre čelne reje. IV. Od čel pomnožavanja. V. Od strežbe ino reditbe vu mnogoterih letnih časih. VI. Od dobre sprave ino storitbe z medom ino voskom. — Predgovor pojasnjuje stvar na pr.: BNiedna reč deželskega gospodarstva ne plača na se storjenega zatroška, mara ino truda tak bogato, kak čelna reja, ino le je ona blizo po vsih naših krajih skoro celo zapušena ino ne s tako marlivostjo ino skerbjo ravnana, kak si zasluži. Malokda najdemo v edneini strani več kak dva ali tri čelinjake, ino še tote naj beržej le redko ino slabo orojene, zato je tudi na pridobiček ino hasek malo misliti. Mi imamo čelno rejo več za miloradost, kak pa za istok priprave. Ino či se poprašamo, odkod pride, da toto izdačno reč deželskega gospodarstva tak malo maramo ino oskerbujemo, te najdemo pri bližnešemi izvedavanji vseli, da je na tem le naša nevednost naj več kriva. Iz vekšega vsi začnejo svojo čelno rejo brezi vsega predznanja. Njihova vučitelkinja je skušenost, ino tota si vedom pusti svoj podvuk drago plačati. Oni sicer občinski pitajo tudi druge čelne gospodare ali tak imenuvane čelare za svet, ino toti so se resen skos skušenost ino opravila pri čelah vsekdajnim storitbam čelinstva privadili; oni znajo, kak so roji ogrebati, porezavati ino kermiti, neki njih so se navučili tudi iskust, delati odroje; alipa kak morejo čele biti lastno ostrežene, omnožene ino dostojno oskerblene, naj bodo vsako leto pravi ino gotov hasek dale, to so njim celo neznane reči . . . Znajde se sicer tudi več knig, iz kerih bi se take vednosti dobivati znale, alipa neke njih so pvevelike ino za deželaka predrage, polek tega blizo vse le nemške, ino še dostakrat vu previsokemi jeziki, ali ne vu primerjeni razumetni slovenšini spisane . . . Za tega volo sera jas nazočni podvuk celo kratko ino tak spisal, kak bode vsakemi čelari naj ležej na pomoč. Ne sem nikaj povedal, kaj mnoge skušenosti ne poterdijo, ino kaj se ne najde resnično ino dobro. Gotovo zato tudi nikoga ne bode boganje totih navukov žalostilo, temoe vsaki bode od svojega čelarstva po totemi načini veliki prid ino hasek, veselje ino zadovolnost v obilnosti dobival." V Radgoni 20. Augusta 1830. Daiuko. 17. Peter Dainko's Deutsch - Slowenisch - Lateinisches W6rterbuch. Aal-Agur. Hs. Wiener Censur-Catalog 1826 (Šaf. 70). — Kaj je z gotovim njegovim besednjakom ali slovarjem, ki je že 1. 1832 od cenzure bil za tisk dozvoljen (D. Aufmerksame Nro 34.), neje mi znano (Macun 1883 str. 84). — 0 nehajstvu njegov _. (gl. Zora Razlagova; Letopis Matic. Slov. 1868). — Kakor po nekdanji veri labod, vzdignil je še enkrat svoj glas (vid. Drobtinice 1862 str. 192 — 198: Štajarski Jeruzalem — Dajnko; cf. Knjiž. zgod. Slov. Štaj. 1883). — Rokopisi na pr.: Hodierni Vinidi in Styria, sermonem conferentes cum antiquissimo Glagolita Cloziano . . a Petro Dainko, ad Magnam Dominicam Decano 1836 . . Mali Vinogradnik ali rednik vinskih goric 1844 . . Dr. J. Pajek . . Kres I. 1881. str. 475). — Po vsem tem je vendar le istina, kar je pisal čop Šafafiku: nPeter Dainko . . . einer der fruchtbarsten und verdienstvollsten Schriftsteller unter den Windischen in Steiermark. Sein literarisches Verdienst ist um so hoher aazuschlagen, als er, gleich Jarnik in Karnten, mit seinen patriotischen Bemiihungen in Steiermark noch so ziemlich vereinzelt da steht (Gesch. d. siidslaw. Lit. I. 39)". Vido Rišner (Rischner), nekdaj duhovnik v kaznilnici Karlavski poleg Gradca, pisal je tudi v Dajnkovici na pr.: a) Nabirki za mlade Kristjane ali navuki, zgodbice, pesmi, prislovi itd. na hasek mladih keršenih, kere je nabral neki duhovnik Sekovske knezo-Škofie na Štajarskem. I. Del. V Gradci natis. A. Laikamovih naslednikih 1828. 12. 36. — b) Katolška mešna knižica z drugimi molitvami skoz den ino k spovedi ... V Gradci 1828. 32. 72. — c) Die heil. vier Evangelien, ins "VVindische iibersetzt von Vid Rišner u. Koloman Kvas. Hs. 1831. (Šaf. 104). — d) Katolška Mešna Knižica z drugimi molitvami skoz den ino k spovedi, kero je drugokrat na svetlo dal Vido Rišner, duhovnik naj slavneše Sekovske Knezo-Škofie v Gradci. V Radgoni pri A. Wajcingeri knigari 1831. 32. 72. S pismencami pokoj. A. Lajkama naslednikov. — Na p r i m e r iz nje bodi: BMolitva pred sveto mešo. Gospod! odpri moje vusta, naj hvalim tvojo sveto imč; zečisti mojo serce od vsih nehaslivih ino hudih misel, razsveti moj razum, ino vužgi mojo volo, naj vredno ino tebi dopadlivo pri toti sveti priporočitbi mojo molitvo opravim, ino od tvoje Božje visokosti oslišan bodem, skoz Jezu — Krista našega Gospoda. Amen . . Kristus ide z' svojimi vučenikomi v ograd, moli v ogradi, padne na svojo obličje; Jud Kristusa z lublenjom ovadi; Kristus se znečasti ino drugoč k' Pilati pela, se bičuva, se korona, . . se z dušečjom pomaže . . Vjuterna molitva; hvalodanje; zovenje na blaženo Divico Mario . . Sinili se krez nas, oslišaj nas, stvoritel, odrešitel, razveselitel; zdravje betežnikov, obrauba gresnikov, razveselnica žalostnih . . častena bodi kralica . . mi nevolni otroki Eve se na te zazavamo ino si žalostni ino objokani v slojzni dolini k tebi zdihavamo: Oberni, naša zagovornica! tvoje milostivne oči k nam, ino nam po totih nevolah pokaži Jezusa, naj svetdši sad tvojega tela (64)." V _ntoii Serf (Scherf) r. 17. maja 1798 v Radgoni, posvečen 1. 1828, bil pozneje kaplan pri Veliki Nedeli, naposled župnik v Svetinjah, kjer je v pokoju zlatomašnik u. 19. junija 1. 1882. — Pisal je v Dajučici: a) Pad no zdig človeka, ali zagrešenje no odgrešenje človečjega naroda v sedmih predgah k obydenji grešnika na pokoro. Napravil no vyndal Anton Šerf, Kaplan pri velki Nedeli. V Radgoni v A. W. knižiši. 1832. 8°. 94. Z čerčkarai pok. A. Lajkama nadobnikov v Gradci (Šaf. 126). b) Predge na vse Nedele no Svetke celega keršanjsko-katolškega cirkvenega leta, kak tydi za vse farue ciikveae varihe Sekovske škofije po slovenskem kraji no neke priložnosti. Zložil no na svetlo dal Anton Šerf, mešnik posvetni. I. Letni tok. Nedelni no Svetežni del, razdelen v štiri zvezke, kerih dva perva zapopadeta nedelne (I. 1 — 256. II. 257 — 480), dryga dva svetežne predge (I. 1 — 258. II. 259 — 584). V Gradci 1835. 8°. Natisnjene no založene pri J. A. Kienreihi. Tote predge je odobril Peter Dainko, tehant, šolnega okraja priglednik ino farraešter na dragočestnih nemških križnikov predni ino tehantiski fari S. S. Trojice pri Velki Nedeli 10. den Majnika 1833. Na primer bodi zložitela predgovor, pisan na samo pepelnico istega leta: Nagajaven beratel ! nMoj vyk je ne moj". Ivan. 7. 16. S tem jas, dobrovolen beravec! celi letni tok predeg, v nedelnem no svetežnera deli, s pridavkom na neke potrebneše priložnosti, tebi v roke dam. Pri zlaganji totih predeg, ednako kak pri sedmih postnih, kere so že lani v Miholšeki na svetlo prišle, si jas nečem nikakše hvale, časti ali zaslyža iskati; kajti jas morem očivestno obstati no rečti: ,,Moj vyk je ne moj"; Iv. 7, 16. temoč tistega, kerega besedo jas oznanyjem. Moja skerb no mojo delo pri spravlanji totih knig je edino samo bilo, postavlenje vseh potrebneših verskih, zaderžavanjskih no vadbenih navykov, iskanje no odvzetje 's svetega pisraa, cirkvenih očakov no drygih dobrih knig priličnih mest, za poterdenje postavlenih glavnih vykov, ino njihovo primerno no priležno vkypzestavlenje v celino, naj bi prave hasnovitne knige mojim slyžebnim tovarišom no vsem vernim beratelom v roke dati mogel. Z' Bogom I" — To je menda Šerf, kleri v Novicah (1845 1. 10) poje; Domorodcam. Stara mati nas je porodila, Prav obilno oskerbela vse; Ona je bogata nekda bila — Pa bogastva se znebila je. Tisti svojo mater prav spoštuje, Ki ji blago spravlja zdaj nazaj, Najdeno ji zvesto zavaruje, Ptujo pak nesnago trebi vkraj.