ffO obertiiiške izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., posiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn 0 kr Ljubljani v sredo 0. novembra 1859 Nauk rami Ko je bilo solnce najvišje, ravno d m » ta kako se nareja solnčna ura na zid t > Spisal Andrej Likar. krat je bilo solnčno pold Kako pa se zvé, kdaj je Kdor je hodil kaj po deželi, preprical se je lahko, kako različno da kažejo cerkvene ure sèm ter tjè. Ko je v eni fari poldne, je v sosedni komaj poli dvanajstih in v solnce najvisje nad nami? Vtakni palico v zemljo, ki stoji prav po koncu, in glej njeno senco. Ta senca je zjutraj 3 proti , tako najdalja iu pada proti večeru, potem se krajša, padaj polnoči ali severju, kolikor je solnce višje na nebu da je ob nekem času senca najkrajš naravnost proti se drugi že poli ene, ali pa še čez. In v eni in tisti fari je verju; potem se pa senca zopet daljsa proti jutru, ko se danes poldne, drugi dan pa ob enakem času manj ali vec. Od kod izvira ta na mnoge strani napačna in sitna različnost? Od tod, ker je ni pri cerkvi dobre stanovitne ure po kteri bi se ravnale vse druge. S cerkveno uro ima po navadi opraviti cerkvenec (mežnar). On jo ustavlja in naprej deva, kakor se ravno njemu prav zdi. Veliko je ze, ako ima cerkvenec ktero, če tudi ne kaj zanesljivo solnčno znamenje, kdaj da je poldne. Večidel pa ravná cerkveno uro po svoji hišni, ktera je večkrat še slabeja, kakor cerkvena. Po tej jo vreduje in po tej se morajo ravnati farmani za vse, posebno pa zastran službe Božje. Da je taka nego tovost in zmeda kaj sitna in nadležna za vse, Enkrat pridejo farmani, posebno daljni, ki ne slišijo ure biti, k službi Božji prezgodaj in morajo postajati okoli cerkve, enkrat pa prepozno, ko je duhoven že skoraj v sredi svojih opravil. , \ Takim zopernostim in nepovoljnostim se pride pa le v okom z dobro uro, ker resnične so besede slavnega go- spoda, ki je pisal: „kar je dobra gospodinja pri hiši, to je dobra ura v farni cerkvi". Dobra pa je se ravná po edino pravi, ktera ura in kaže najbolje, ako se nikdar ne zmoti, in ta je solnčna ura. Več naukov imamo, kako se delajo mnogotere ure: al večidel so ti pisani učeno in bi bilo treba, narediti jih, tako dražega orodja, da bi jo mogel Ie málokdo imeti na hiši ali na cerkvi. Zato sem se narnenil popisati v následuji razlagi, kolikor mogoče, prav po domače in umevno, kako naj se delajo navadne solnčne ure. Res je, vsak ima dovelj opraviti z dolžnostmi svojega pokliča, bodi si duhovni ali šolski učenik ali kdor koli. Vendar pa pridejo časi, ko se člověku ne poljubi ne to ne uno. Take dolgočasne ure si boš, dragi prijatel skrajšal, ako delaš o pripravnem lepo zaljša cerkev, farovž, lahko vremenu solnčno uro, ki šolo, grajšino, pa tudi kmetiško hišo. Beri torej pazno ta nauk, delaj po tem vse prav in natanko, kolikor moreš, in porok sem ti, da si naredil dobro solnčno uro, in če je tudi nisi pogodil prav do pičice, pogrešek vendar ne bo znašal minute. Solnčno poldne poldnevna čerta. nagne solnce na drugo stran in zahaja proti večeru. Ko je bila pa dne • V senca jkrajš 5 takrat je bilo solnčno p ko bi bil potegnil po sredi takrat čerto. bi i si. bil imel poldnevno čerto ali meridian za tisti kraj, Da pa zveš prav natanko poldnevno čerto, delaj tako-le: Izvoli si kak kraj, najbolje je kako okno pri cerkvi obseva solnce od devetih zjutraj na priliko ali hiši k o-a do kakih treh popoldne; pomeri, kako široko j pojdi k mizarju (tišlarju), naj ti naredi desk< okno V > cez t široko in dovelj dol ter ' elj da jo boš uterdil pozneje na okno Ta deska mora biti iz suhega lesa, saj dva ali tri palce , če jo zlepi debela, da se ne zveži na solncu. Še bolj Je vé vsak. (zlima) ali zbije mizar iz dveh skupaj, da se ne skrivi nič. Potem naj poskoblja (poobla) zgornjo stran pi celó gladko, da nima nobene globine, nobene visočine, ampak da je gladka, ravna in plana, kakor voda v škafu, kadar stoji Pl mit Kadar imaš desko tako laj prilepi (pripopaj) na-njo bel gladek papir, pomaži namreč desko z jajčnim beljakom in pritisni papir na-njo, tako, da ne bo dělal celó nobene gerbe. ~ ® ' *7r Kadar se je posušil papir, naredi s šestilom (cirkeljnom) vec krog iz ene in tište srednj pike tri do šest tako da je pervi od srednje pike kaka dva palca in zadnji kakih solnčne Pet Pa,co pol palca delječ. loboko Zdaj zvertaj v srednjo piko s silom za aknjico, vzemi raven drat, dolg od treh i 2 do 4 leti), pooštri tisti konec, ki palcov (krajši mora biti pomlad in jesen, dalje po boš zabil v tuknji i pooštri ali pookrogli pa tudi unega, ki bo stal zunaj po koncu. Zabij ga zdaj v sredo krogov, da stoji prav terdno; če se ti je kaj omulil pri tem zabijanji zgornji konec, pooštri ga zopet hno s pilo Zdaj pa glej in skušaj, ali stoji drat v sredi krogov naravnost po koncu vpik (senkrecht). Tega se prepričah s kotnikom ( Winkelmass), ki naj ti ga mizar posodi ga nimaš sam. Pojdi s kotnikom okoli in okoli dratú. slanjaje ga na drat od vseh strani, in > v ce na vidiš da se giblj eno ali dru zravnaj ga navpik po koncu Se bolj pa se prepričaš, ali stoji drat naravnost po koncu Raztegni ali ne, s šestilom. nasloniš konec enega dratú. Pojdi potem s perv šestilo, kolikor je treba rogla na krog, 5 da Solnčno uro narediti, je treba najpopred, da veš, kdaj tistem krog okoli. z drug je solnčno poldne, ali da imaš poldnevno čerto (Mittags- dratovega verha, ravnaj ga, kakor se ti kaze potreba linie, Meridian). Kako pa se dobi solnčno poldne, bo dotikal drug sestilov ali kako se zvé, kdaj stoji solnce na poldne? meriš iz tega ali druže e? 9 rogel kraja druzega pa na verh i roglom počasi po enem iu pa se dotikaj prav z lahkoma da > selej erh dratu ? V ce enega in tistega kroga ? ze to Solnce vzhaja zjutraj izzad gorá, gré zmiraj višej in je da bo konec dratú ravno v sredi krog visej zopet , tako, da doseže svoj najvišji verhunec, po tem se niža in niža tako dolgo, Kada si dosegel to da utone za večernimi v sredi krogov da je namreč dratov verh ravno prenesi desko iz izbe, kjer si délai do- 352 zdaj na tisto mesto najbolje na okno, kjer bos iskal dolg, čas pa, ki je med enim iu ZiUaj , IJU HD4.V .»»V«*« , --------J ť" 9 " » J ^ V. poldnevne čerte, položi jo na okno in priterdi jo na-nj s dnevom, ni zmiraj enako dol drugim solnčnim pol zagojzdo, g. Toraj se ne ujema zmeraj ki jo zabiješ konec deske med njo in navadna ura s solnčno. Ta razloček med obema imenujemo primer no med zid. Zdaj ^lej, da bo ležala deska na oknu popolnoma urno ali časovo horizontalno, to je, tako ravno, kakor stoji mirna voda v gleichung Cl t. Nemec ji prav skafu. Ali pa stoji tako ali ne, se prepričaš z vodno vago zdi, ampak gré podol Zeit- Zemlja namreč ne stoji mirno, kakor se nam 77 (Wasserwage), če je pa nimas okroglo pot okoli , in je tudi ne dobis lahko, pa tudi ne zmeraj enako hitro, ampak najhitreje v januarji in naj vzemi pa na posodo pri kakem zidarji levelj, in ga po- bolj počasno v julijí. Bližej solnca ko je 9 stavljaj na desko tii in tam; ce ni horizontalna, podkladaj hitreje dalj gre. in ko je od solnca, bolj gré počasi. Zato je pa tudi pod njo, kjer je treba, primerne zagojzde tako dolgo, da solnčno poldne včasi popred, včasi pozneje WW a 1 á t I V • I • • 1 wr 1 • a m 4 . » m m dosežeš svoj namen, da stoji namrec pri vodni vagi mehui na sredi, in da zadeva pri levelji nit sredo, naj ga postavis ura i Ko bi hotli ravnati navadne ure tako, kakor je solnčna morali bi zmiraj premikati kompas ali vezdo m s na desko, kamor koli hočes, to je: da leží deska popolnoma tem bi jo le pohabili. Da pa ni treba tega, kažejo naše na horizontalno in da je tudi tako priterjeua v oknu, da se ne vadne ure celo leto premakne prec, ako bi se je dotaknil kaj. Vendar pa vari samo štirikrat v letu di 15 cas, in se ujemajo s solnčno prila 15 junu 31. avgusta se je dotikati in premakniti, da si ne nakoplješ novega delà, in 25. decembra. Od 25. decembra do 15. aprila in od 15. Zdaj skušaj še enkrat s kotnikom ali pa s šestilom, kakor junija do 31. avgusta je pozneje solnčno poldne, kakor na sem te učil popred, ce se ni premaknil kaj drat pri tem navadni uri, od 15. aprila pa do 15. junija in od 31. av- ravnanji. Ako se je, popravi ga, da stoji prav v sredi gusta do 25. decembra pa poprej. Največji razloček med njegov zgornji konec. Kadar pa nimaš pri deski kaj opra- obema urama je v pervem delu 11. februarja za 14 minut viti, zakrij jo vselej s kakim plohom ali s kako drugo rečjo, da je ne zvežijo solnćni žarki, pa tudi da je ne bo močil dež. Opravši vse to čakaj lepe ga, jasnega in mirnega dneva, in 33 sekund, v drugem 14. maja za 3 minute in 56 sek., v tretjem 26. julija za 6 minut in 10 sekund in v četertem 2 novembra za celih 16 minut in 17 sekund. Različnost med navadnimi urami in solnčno je preraj kadar te ne bodo motile druge opravila, da dobiš solnčno tana za vsak dan v letu in jaz sem jo pridjal na koncu poldne ali poldnevno čerto. Stoj tedaj pripravni dan temu spisu v posebnem 77 razgledu" pri deski in » lej, kako gre Ondi vidiš, koliko mora konec dratove sence po papirji. kazati vsak dan navadna ura, kadar kaže solnčna poldne. Razloček za štiri dní razdeli v štiri enake dele. Pervemu tr Kadar vidiš, da je zadel konec dratove sence kak kro zaznamnjaj s piko tisti kraj, kjer ga je zadel. Pa glej sledečemu dnevu prištej ali odštej en del, drugemu dva itd. senco dobro, — dvojna je, manj in bolj tamna. Zaznamnjaj V prestopnem letu jemlji pa od 24. februarja vselej za en T različnost se preminja, res da, vsako leto vselej íe konec tamne sence. Enako delaj tudi, kadar za- dan naprej | dene senca kak drug krog dopoldne iu vselej tudi popoldne. za nekoliko sekund, vendar nikoli ne znaša pol minute, kar Če pride pred solnce kak oblak in ga zakrije ravno takrat, je za vsakdanje navadne ure pač malo ali celó nič. kadar bi bil imel krog zaznamnjati, se vé, da ga ne moreš takrat. Ravno zato pa je dobro in potrebno, narediti več krogov. Zdaj ko imamo že solnčno poldne, iu veš iz prilože Zdaj S I ej, kteri krog je nega razgleda urno različnost, uravnaj potem svojo žepno hisno ali cerkveno uro. Ako prehiteva ali prekasneva, pre-zaznamnjan s piko dopoldne makni kompas ali zvezdo, da pojde prav, zakaj dobro vrav- 9 in popoldne. Skleni te dve piki enega in tistega kroga z boš potřeboval pozueje, ko boš risal na solnčni uri ravno čerto, razdeli to čerto med pikama v dve enako dolgi dopoldanje in popoldanje ure ali čerte. Ako pa ura pravi-polovici, potegni skozi to polovico naskriž proti srednji piki loma vsak dan nekoliko prehiteva ali prikasneva, in je ne vseh krogov drugo ravno čerto, in glej, to je pol dnevna moreš naviti, da bi šla popo po solnčni, se vé * da čerta ali meridian. Delaj enako tudi z drugimi krogi, ki stevaje zrne raj nj različitosti, si pa dobro zapomni, si jih zaznamnjal. Ako si délai vse natanko, morajo srednje koliko da prebiti ali prikasni vsako uro i da tudi tega ne čerte vseh zaznamnjauih krogov na pervi ležati. Kadar spustiš pri omenjeni poznejsi rabi v nemar. Kdor nima pokriva tedaj dratova senca tako dobíjeno poldnevno čerto, žepue ure, ki bi kazala tudi sekunde, naj pa skerbi, da takrat je solnce najvišje na nebu, senca najkrajša, torej bo saj šesti ali deseti del minute hitro zrajtal, da se mu solnčno poldne, ki se potřebuje za vsako solnčno uro. ne vtepej To solnčno poldne pa zdaj tudi lahko přeneseš z desko, P' risanji solnčnih ur znatni pogreški (Konec sledí.) kamor te je volja. Za solnčno poldne ti služi vsaka po koucu stojeća, navpičua, ravna in nič kriva reč, postavim zvonik, steber , okno, ogel hise itd. Kadar je namrec na deski poldne, zaznamnjaj kraj sence, ki jo delà navpik stojeća reč in imaš ondi solnčno poldne. Vsak kraj na zemlji pa ima svoj meridian ali svoje špice Korist bajarjev in gojzdov. Spisal profesor dr. Skofka. (Dalje). Ravno taka je tudi z gojzdi. Sploh ljudje mislijo. da i to je i ojstri konci drevesnih pereš dež na-se vlečejo solnčno poldne, in ker se verti zemlja proti jutru okoli solnca, ni povsod ob enem času solnčno poldne, ampak v krajih ležečih bolj proti jutru popred, kakor pa v večernih. Ko je postavim v Ljubljani poldne, je v Carigradu pol 1, v Jeruzalemu 1 in v Kiui že 6 popoldne, v Parizu je pa tisti čas 11 in v Londonu še le 3/4 (tričetert) na 11 dopoldne. Tako je tudi v Ljubljani nekoliko pred solnčno zavetnih gojzdnih kar pa ni res. V senčnatih, hladnih in tléh se voda pozneje izpari, toda izpari delj časa terpé 9 se loze zgosté, in ce je eriacih izparov vec v ozračji, se čez hladne kraje gojzda v kratkem casu megla razpreze 9 ki ji poldne, kakor v Postoj ni, v Terstu ali Gorici. Urna različnost. Preden začneš delati solnčno uro na zid na deželi tii in tam tudi dim pravijo; navadno mislijo, da uapoveduje dež. Razun tega pa, kakor je vsakemu znano, kažejo hribje večidel sapam in vetrovom le pot, kamor se eden za drugim dostikrat neizrečeno naglo podé. Ker tedaj visok gojzd svojo zunanjo podobo premení, pospešuje dosti- le če se gojzd preredi krat tudi mocno krajno podnebje, in 9 moram se in izseče, se vremenske okolišine enega kraja tako močno nekaj pred povedati, to namrec, da ne kažejo naše žepne premenijo, da bo sčasoma po skušnjah razvita gospodarska f__* L! I__• _____ ____ _______i___■ __« * « a t i*i n ji • i i« v • « m (arzetne), hišne in druge ure zmeraj enako s solnčno uro in zakaj ne? Čas 9 uravnava naenkrat obveljala. Ravno taka je tudi z vecjimi vertnimi napravami. Na vsakem drevoredu se moč vetra , ki ga merimo po navadnih urah od enega pol- več ali manj kerši, in kar je za drevoredom, je v zavetji dneva do druzega, in ga delimo v 24 ur, je vedno enako pred hudimi vetrovi. Na to vižo vetrovom v okom priti 353 mislijo bistre glave celó algiriške puščave obdelati in v Kakor je znano, se napravlja rodovitna zemlja po počasnem . ..v. , . ... .^„„„ÍM^«:: ~___i: i__________ • j____.1 11 .u bolj stan pripraviti Ako koduje ustava ali ovira vetrov v mokrih letih y tem več pa koristi v suhih, toda vetrove zaderževati se pri tako se potřebuje za napi razvetrenji pepelicnih kremenov in druzih skalnatih razvalin, se poprej napravi, kolikor bolj vlažen je svet. Ravno solitarja in amonijakovca do- ka nas vseskozi bolj poredkoma m bilo tudi samo za derva, ne pi haja. Kdor drevesu, ce bi velj vlažnosti. Bajarji pripomorejo, da se na bližnjih njivah « • mesta raste, ker toliko razvezljivega kremena, pepélnate bi ondi lahko kaj druže morda kaj bolj koristnej rasti apnéue soli, kakor tudi gnjilicnih zvez nahaja, ki so za naše poljske sadeže in znalo, kdor se le lepega sadu veselí, ki je na odtekocem pridelke posebno potrebne. Vsaki dež priplavi veliko enacih ali na izsekanem in iztrebljenem gojzdu zrastel, predragih pervin razun tega pa tudi ravno toliko predra gih bajarji obrača kraje. Jez ne govorim od tega, da nam je derv in rib tudi morje razlivajo, če jih le kak bajar ne zaderžuje. Omenjenih treba, da umno in pametno obdelovanje gojzda in bajarja pervin dostikrat po bajarjih tudi več ostane, kakor bi si svoj pogled le na posamne ledine ne pa na cele fosfornih kislin v potoke, iz kterih se po dolgem potu v Jez ne govorim od tega, da nam je derv in rib tudi morje razlivajo, če nam srotov dobiček donaša, ki ni morebiti tudi manjši kakor © um ki bi ga iz njiv in travnikov dobivali y v ce bi se g ojzd clovek misliti Ze blato za mog in baj v polj prenaredila. Že terstovina in kalmezove kakor ga marsiktere bukve « «ft i . • mr~mm *■ TT V • 1 • fe • i -A mo na sebi iz bajarja ni tako slab gnoj, Trautman-ove) grajajo korenine se dajo na visoko ceno povzdigniti. Ze sam breg Jez m in obrajtam vedno vse stare skušnje, ki so jih okrog bajarja, če je pametno z verbami zasajen, donasa po kmetovavci po sto storjenih kmetijskih vodilih zvedili, ker storjenih skušnjah štirikrat večjo obrest kakor enako velik ravno enako napravljene skušnje pripeljejo člověka do prave kos njive s pšenico obsej Ker ploh verbe niso nikakor resnice, da zvé kaj je prav in najboljše pri kmetovanj tako slabe derva, kakor sicer ljudje mislij za kurjavo Jelše okrog bajarjev zasajene se kmetovavcu še bolj dobro bližnje okolice splačujejo, in zasadba jesena, ki prav naglo raste Dajte na pr. blato iz bajarja na prosto in kmetovavci ga gotovo ne bodo ležati pustili y Res je ter- omenjeno blato koj od začetka, ko se iz bajarja skida y y dega lesa in se vedno bolj namesti hrasta, kteri se zmiraj bolj poredkoma nahaja, v veliko veliko rečéh rabi, mu do naša od leta do leta še večji dobiček. Drus: dobiček bajarjev je, če se njih vodna moč pra porabi. Kar se dá pa le od njih stermcov ali slapov da tako koristno, kakor pozneje, ko se je na zraku že nekoliko podělalo. Vendar ima, kakor izlugani mjilarski pepél ali pa solitar, dovelj pol dpertih pervin v sebi, ktere se • V na ozračji kmali tako podelajo, da so za vsako zemlj ne prica izrečeno dober gnoJ Moj rajnki oče so ga kteri najmenj le po en kamen verté, po vednem obrajtali, in so z njim pogostoma svoje polj kovati, napredovanji skerbne obertnij se dan danasnj tudi v se veliko jim je tudi prav po volji splačevalo. Ce bi pa tudi omenje- gotovo gnojili y manjši bajarski slapi dobro obnašajo in vlastníku lep do- nega blata kmet ne čislal, koristij b a j a rj vendar s svo biček donašajo. V steklarnicah velikanske gore mora vsak jimi predragimi pervinami, ki jim po vodi priplavajo, ki se še tako majhen potok eno brusno kolo goniti, ja se celo pa le premalo čislajo, celi okolici veliko. V vsaki vodi živí otročje zibeli vertiti. Na drugih krajih je veliko opravil, neizrečeno veliko y na ilij ajhnih živalic, ki se pa le ktere se na vodi in z vodno mocjo opravljajo. Tukaj pa ne po velicavnih steklih viditi dajo. Od kod dobivajo za svojo od majhnih obertnijskih početij, kakor na primer od rast potrebni fosfor in gnjilic, in kam pride? Na milijone im kolarij, strugarstev, kovačij, mlinov ali stop za creslo itd červičev se od teh živalic redi, iz kterih se razni mer Gospodar ima pri svojem lastnem kmetijstvu opravil dovelj, cesi zaverzejo y krog letaj poginejo in na polj "Jijejo, ktere se mu, če se na vodi opravljajo, res bogato jejo, pla ga • t °*noje m mu deloma pomanjkanje dezja nadomestuj t? še tudi celó takrat, če ravno tudi niso za kako večje Kdor tega nadomestila ne pozná, ne zná rajtati. En sam obertnijsko početje napravljen Slamo rezati, mlatiti, k za štirko streti, elj bati. maslo delati lap in apno par rnuh zná v enem samem poletji zarod od več milij ki jame gnjiti, ročno napra Ok Tise na Ogerske pokrijej tve mušice y ki le en d y # z i v e po pedi na debelo, ravno tako se phati in kosií mleti, se zná tudi z bolj zaletavasto vodno jih tudi v ložki fari pri belem in popotskem (podobskem) močjo opravljati, če se dá le do prip poslopj na malnu toliko nahaja, da jih kmetje po cele koše na njive peljati Di (T © ekrat se dajo v suhih h tudi s prostimi kakor gnoj navozijo; pa tudi pri nas nahaj dostikrat in dober kup napravlj pra vam i v V • • h krajih leži cele ume tako imenovanih komarj y ktei Ijudem 0 spre joce U • * z odo iz bajarja namakati. Tukaj opomnimo hajiščih po cele ure nadležujejo, so pa vendar le za gnoj koristne živalice. Toda za cent gnoja mora biti dober mi- vzdigovavec, na centrifugalno sesalko itd Vse pomagajo kmetijstvu lijon komarj le na phavni te porabe, če so enkrat vstanovlj neizrečeno na kviško, brez da bi preveč stroškov za uprav prizadjale, in privabij ta gnoj v sebi y ki so najgorsi ima veliko fosfora, žvepla in gnjilca primeški vsacega dobrega gnoja. vlastníku veliko več dobička, kakor Tudi cr » ojzd gnoji na enako vižo y čeravno ne tako pa reja bajarskih rib ali pa kakor enako velik kos polja mocno. Gojzdna telj kjer se je brez škode grabati smé, ni y ali travnikov Postavimo, da bi tudi to bilo, nima tudi večji posestnik kakor jez iz lastne skušnje vem, tako slaba, kakor marsikak kmetova misli. Kalia ima v sebi dovelj iu ko strohni y pa če baj opusti, nobenega dobička. Ako bajarju vodó spusti y ce ogelnokisline, kar je za gnoj najboljši pervina. Razun tega je listje za većino naših poljskih in vertnih rastlin tudi za mu tudi nekoliko stroškov prizadene, kteri bi mu bili, bi jih bil na kmetijstvo ali pa na druge zboljšanja obernil, to dober gnoj, ker ima terdnih organskih kislin, ktere amo otovo tudi boljše pridelke donašali. Ravno tako je tudi nijak v zraku vstanovljajo, v sebi, ktere skušenega kineto & neravno višji pridelek večidel le na videz. Bajar dona vavca popolnoma prepričajo od koi cr » ojzd n ega gnoja V po8e8tniku več dobička, dru » polj y ki višje od baj gojzdu izraste in preide pa tudi razno živalstvo, ki se ga leži y ki je poglavitni kos posestva, pa tem le menj bajarja vse rado y blizo spešno raste, kakor • V . na milijone steje in ki poslednjic zalogo zivalskega gnoja oj zd u se pa visje gre, tem celemu kraju mnozí. In se celó slabj vetji astline rastejo, in le ob gojzdnih krajih, bolj v za nahajajo daj dober g»°J, to tudi gobe, ki se po ktere naj bi kmetovav cr © bolj si cela natora precej dobro nakvisko pomaga. Ce se cislali, kakor so jih dozdaj obrajtali da se voda bolj na široko razliva, tako je nje redivni pusti, kolobar tudi večji, in meja rasti zelišč je sama od sebe višja, po tem takem ima nasprotje samo na sebi ravno tako nasprotje za nasledbo. K temu je pa vsak bajar naturna gnojna zaloga ali pa prav za prav gnojna fabrika za celi kraj iu celo okolico. Občinska postava in pa razdelitev občinskih pašnikov Neki spoštovanja vredni bravec „Novic" nam piše, naj bi, ker smo v komisijo za izdelovanje nove občinske po- 354 stave izvoljeni, si prizadjali, da bi se tudi zapoved za raz N deljenj jskih pásni v to postavo vzela j ker maraje za vse to plakanje in hudovanje přežalostné to bi bilo gotovo sredstvo, toliko pustih puščav v rodovitne deneč zemljiša predelati. matere so hiteli vojaki proti mestu. bi bil imel mia elj biti nšča Bili so komaj še sto korakov od mo N to od da elj ta razodeva gotovo umnega puško iz rok in se postavi z kar izterga mati v svojem obupu nekemu vojaka U in za prid svojih sosešćanov unetega moza in da tudi mi, vojako ki smo o tem že veliko pisali, smo ž njim vred prepričaui velike dobrote, ki jo napravi taka razdelitev. Al v obcinsko predréti r> Za Božj volj bajonetorn proti nikarite mati!" jo prosi sin, in ravno jo hoće vojak, kteremu je puško vzela, z golo sablj kar ga prime někdo z gromecim ("srenjsko ) postavo se ne v » m . V r I _ • _ reči. Take reci spadaj v kega ali pa večj kraj ejo vzeti take p o s a m e ipravilstvo manjšega s r c or a. Komisij Bil j gener sam, kteri je v Stoj za roko sel ravno od j- - v tabor nazaj voj i h pravil db skerbela le za to, da bi se hodnjim srenjam Pí to vic dalo. peljati, kar Srenjam bo potem v ke d * je i k o vse sem M v jih zadevah za dobro iu potřeb spoznajo Ce boj njski možje, ki si jih bojo srenjčani mojega moža je bridkost umor „Kaj imate tù? Kdo je ta clovek? Kaj hoče ta baba?* Materi je bilo privoljeno govoriti. Govorila je: „Jez to je moj edini sin oropali ; iz sela Monzi pole or N Andrej. Fr so nam koco požgali in hlev sami volili, pametni možje, bojo to in se marsikaj dr lahko dognali. Tako, na priliko, tudi, da naj vsí pokopala; hudobn hcer mi je še pred žalost k edje so mi v pravdah moje njive po e nj can zerli, zdaj sem uboga, uboga reva. Napravil se je z mano svoje pohištva asekurira in več takega. Sploh moremo reči, moj Andrej na pot v francozki tabor _ m». . 1 I • it * I 1 • 1 • i n I I V t 1 • è • ker da se je veliko dobi Peljite mi oba v moj šotor!" Ali me poznaš, zena lij pametni in za prid svoje soseske marljivi možje. Vredništvo milostivi gospod „Ne poznam vas, „Jez sem Andrej, kterega si otéla z galeje; jez sem Kratkočasno berílo. Bil je ni o ž beseda. (Konec.) Enega dné pride berhko napravljen sardinsk střelec v seržant Andrej, boter tvojega M a s e n a #), francozki maršal !" sina; jez sem Andrej Omedlevši je padla Marij m v oke ojega sina, kteri je mater terdno objemši pádel na kolena pred maršalom drugo Ko se je i oblij ejo lice; M pet edla Marieno hišo. Marica se je nadjala v malo dneh detee dobiti. Njeni mož Janez, kteremu se je seržant (feld- 20,000 tolarjev za zidanje novega pohištva, in ukaže vebel), kar je bil střelec, že velik gospod zdel, je sprejel s sinom vred v njegovi kočii peljati do ji solze veselja in hvaležnosti pa jo je poljubnil na čelo, ji daruje > jo prav spodobno mladenča, kteri je bil zdaj dobro olikan in omikan človek. Bil je Andrej. Tega, kar se je nekdaj (P francozkeoi C. Bonafonta) zgodilo, ni nobeden več omenil. Zlo zlo se je širilo serce Janezu, ko pride dru And rej a ga časti prosit, lepemu otroku boter biti «ri ř-<1 berhkega vila mu je namreč zena njegova detetu še celó dva rimska cekina podařil ženi koj po svojem prihodu podařil dan po- fantka. Ko je pa 20 tolarjev je je zadonela hvala po danj Kratkoeasnica. IMeverjetna novica. Kri noli nam. pravijo, da že kljenka. Zakaj slišati da je že veliko ženinov, zlasti takih, kteri so v nek- no šolo hodili, se prepričalo, da so francozke kri- sed celem selu. Andrej je ostal osem dní v hiši, plačeval za Maric očeta jed in pijaco in dajal denarjev otrokom , ki 80 noliue za njih hise njih navadne dom; noter ne ven. del preširoke, to je y take da skozi nske du ne morejo brez škode ne bo še bolje godilo, ljuba Ma nega ga srečevali. „Kadar se mi ricau — ji ječe — „we ti bom gotovo hvaležnega skazal. Zagotovim ti, da bom ostal mož beseda". Bil je dobro izurjen vojak in učivši druge v voja- ščini si je prislužil dokaj denarjev. Vse mládenče imenitnih stanov, kteri so hotli oficirji biti, je podučeval on; dobro ga spremili Marsikaj druzega pa i kar sive glave ali veliko več visokomodri starci govoré in sklepajo, na priliko, da unanja pirnost po ad da puhlo oblačilo tud natornem redu notranjo spricuje, ali puhlo vec druzega in hujšega, glavo razodeva, in še veliko hočemo tukaj rajši opustiti in za- molčati, ker se nam opravljanje uespodob zdi in ker bi dolocenem dobro so mu plačevali. Ko je slovo vzel, so vsi seljani pol ure delječ; mogel se je namreč o času v svoje mesto verniti. Bilo je leta 1805, ko so se Francozi s cesarskimi na Laškem vojskovali. Enega večera so peljali iz francozkega tabora ogleduha (špijona), da bi se utegnilo misliti, da starcom le čmernost in nevošljivost do ladih let po glavi roj Pa kar veliko več v sebi ima. kakor vse dosedaj re ceno, je to, da so bistre ženske že same spoznale francozka prenapetnost njih velj da je ceravno jo na videz era ustřelili. Mladi mož se to * je délai stanovitnega; tolažil je svojo mater, ktera je jo kaje poleg nje i ga tekla; vojaki so namreč obsojenca jaderno Moj ubogi sin je Bog v nebesih ! tirali na morišče. Neprenehoma je upila: ,, nedolžen, tako gotovo, kakor gotovo je Hotel se je le podati v tabor, da bi zvedel, ali ni ondi seržant Andrej, njegov boter, ker je slišal, da je prestopil k Francozom. Nedolžen je, nedolžen je! Vi ste ubijavci, pa ne vojaki; to vam rečem kot mati; namest sere imate le kamnje v persih, vi ubijavci! Ali ni več Boga v nebesih, ki bi mojega sina otel! Saj toliko počakajte, da padem pred Andrej M a se na, vojvoda ri volj ski, knez eslingenski, rojen 1758, je bil izperva res prost vojak, pa je dospel cast voj-skovodja. Bil je stanovitni tovarš Napoleona I., kteri ga je imenoval „ljubóka vojskine sreče". Tudi na Krajnskem je bil dobro znan in živí še zdaj v narodni, dasiravno ne preeste-tićni pesmi. Umerl je 4. avgusta 1817. **) Ze smo sklenil i pravdo o krinolinah in zavoljo tega smo dva ■ MM ad » generalom na kolena in ga prosim milosti svojemu sinu!" dopisa (castita gospoda dopisnika nam ne bota zaměřila!) acta" djali. ker „omne ni mi u m ver ti tur", kar nam po» èljejo visokospoštovan gospod „neverjetno novico od matere zanicevavke krinolin". Zavoljo posebnosti naj gré tedaj le se ta sostavéek v natis; al le tiho bodimo. da ne pošlje kdo Novic" v Pariz; Bog ne daj, da bi zavoljo tega imeli ,,casum belli!-' 355 podperajo, vendar nazadnje le škodljiva. Zakaj krinoline, prišla in prosila, naj bi se za Toneta _ . .. • . !• I « • II • « • V «I II ¥ 1 V tvaške opravila ali kakor je znano, so bile od konca zato vpeljane, da bi obhajale, pa ni bila uslisana, ker se še ni prav vedilo, ženske po njih večjo širokost, in toraj vecjo mogočnost za- je res mertev ali ne. Prašala je po tem tudi v kaplaníi, dobile. Neka imenitna zagovornica krinolin, kakor je bilo kaj bi bilo storiti, in tudi tù ji je bilo rečeno, naj počaka v nemških časnikih brati, je naravnost rekla, da se ji zdi, dokler se od višjega vojniškega poveljstva kaj bolj gotovega ne p.)- o Tonetovi smerti zvé. Cez ene dni potem je bil med našim y da ženska brez širocega oblačila ali krinoline nič meni yy dass sie nichts vorstellt" Allg. Zeitg.) reči Raz- kakor, umne ženske pa vidijo, da to ravno toliko hoče da ženske same na sebi, to je, brez krinolin nič porn e n a ali veljave n i m a j o, in da po tem takem vse in francozk vojakov raž m cesarjem mir sklenjen in veliko dosluženih pušenih. Přišel je tudi neki sosed Ovćanovih iz ojske domii, ki je za gotovo terdil, da je z las tni mi m vid Ovcanove na Lašk smert storiti S le tište, ktere s krinolinami veljave išejo, očitno poterjujejo, na to spričevanje so bile bilje dovolj To tedaj ni da same na sebi nič ne veljajo. To so pri nas, bila nobena lahkovernost, kakor ta ali uni morebiti krivo kjer bistro Savo pijemo, nektere bistre ženske že pred zapazile, in ni davno, kar smo od take bistre gospé višjega stanu (žal nam je, da je ne smemo po imenu imenovati) slišali, da je rekla: „Dokler bom jez mati, moje hčere ne sodi y tr te lasij in ravno te za teg volj prosimo „Novice", naj raz stiče, da se vse natanko zvé. « Iz Ložke doline na Notrajnskem 30. oktobra. Še se spominjamo velike povodnji leta 1851, ko je večji bojo krinolin nosile". Zares! to je mož ka beseda, in del prebiva lozke doline ( posebno iz šestih če je taka mati tudi le bela vrana y srno veseli y da je svoje hiše zapustiti in se ) moglo v druge saj ena. Po deževn vasi preseliti. Sedanje reme nam delà strah, da bi utegnila biti kmali sem tedaj, kar je bilo dosedaj povedano, se more taka povodinj kakor je bila leta 1851, ako Bog kmali bolj skleniti, da bo pri nas krinolinam kmalo poslednja ura bila. sega vremena ne dá. Že preganja povodinj nektere prebi« Da je pa vendar to, kar smo ravno sedaj s tako pre- vavce iz svojih hiš, kteri morajo tudi živino prestavljati derznim zaupanjem izrekli, tudi v našem podnebji, po vseh žito, senó in slamo prenašati. Koliko se pri takem prena- y sevanji. po od končá, da ni za nobeno rabo več. si vsak štirih vetrovih neverjetna novica, bo vsak moder bravée, kteri vé, kaj oblaki zakrivajo, in kako deleč je do sonca, lahko misli. Od mlina v Danah se danes še le streha lahko previdil malo iz vode vidi Še ena beseda, ktero, ceravno v ti reči kakoi essenz cc w Ouint vodi y y drugi mlin v Podobu in voda se zmiraj vecja prihaj eljá y le ob kratkem in s po verh ne m namigom, tukaj pristavimo, pametnih mož je v t m torj d i m b če dež ne neha, bo moralo dosti prebivavcov __y Podcerkvi, Nadlesku, Podobu, Kozaršah in Sumarati je cez polovico v Le še malo dni vavcov v Danah y y z živino y to je y takih, kterim se na obrazu kaj vred svoje stanovanja zapustiti Pač uboga je spet letos vec vidi kakor sama enakost s kozlički ali zffolj rodovitno o ložka dolina: huda suša in červ *) sta poletne pridelke Polj za brado Y večidel končala, tako sicer, da na njivah ni bilo nobene Dopisi zetve povodinj bo pa y Ug onobila še to malo, kar imajo Od kod bojo pač naši kmetovavci davke in druge naklade odrajtovali, ako jim ne dojde pomoč od višje vlade, in ako ne najdejo usmiljenih serc in dobrotljivih rok. Zakaj pa je povodinj pri nas tako navadna, in kako da bo s povodnijo Iz Zagreba 1. novembra. A. K. » letos Lani smo brali v Novicah", da je v Zagrebu neznana roka na današnji dan okinčala spomenik našega rojaka, Stanka Vraza, in spomenik „Nedužnih žert vah". Kakor lani, je tudi letos bil okinčan spijoči lev na spomeniku „žertvah", iu svetil se je napis „Uspomena" v čarobnem svitu. Kdo se je nek spomnil zapušenega groba Vrazovega, kdo se je usmilil sklenila vicam" kaj boljega naznaniti zauiogel dalje, pa dr © pot kaj %<*0 vV Bog daj, da bi ty No Drasrotin Iz Ljubljan ljubljanska komisij Danes bomo nadalje povedal te y kaj je o b č i n s k ali j s k i post nedolžnih žertev? Gospodje bogoslovci zagrebski, vsi vneti za narodnost in domovino, so poslali milemu pesniku venec, ospá grofica Cačković je ovenčala pes- in blagorodna tega, Pridši na 4. oddelek srenjske postave, ki govori od kdo naj sre nj o na m es tuje, je bilo določeno: or í-> niku grob ter pripravila osvečavo na pozabljene spomenike. Te dní se je horvatska književnost znatno pomnožila. Izišla je ravno kar izpod tiska drama v pet činih pod naslovom „Matija Gubec, kralj seljački" od Mirka Bo- Stjepana, posljednoga Srenjo naj namestuje v vseh domaćih in unanjih zadevah sre nj ski odbor in pa srenjsko predstojništvo ali ž u p a n i j s t v o. iz tacih mož y go vica, spisatelja „Frankopana u m ?? Kakor njegove perve dve hčerki kralja bosanskoga", tudi pričujoča spisana čisto v narodnem duhu y je se či-Občo , da tatelj ne more prečuditi krasoti in bogastvu jezika, pozornost tudi od naše straní zaslužuje omenjeno delo, ker sega nja predmet v našo povestnico, popisovaje „Mužko puntarijo", ktera se je bila tudi na Kranjskem in južnem Štajarskem ukoreninila. Cena je prilični knji Sre nj ski odbor ima obstati deloma ki jih je srenja prost o volj no volila in od brala za svoje namestnike, deloma pa iz tacih, ki imajo brez vol it ve po tej srenjski postavi pravico, stopiti v odbor; razun odbornikov pa volijo srenjčani še na pol toliko namestnikov, ki namesto odbornikov v srenjski zbor grejo, ako se primeri, da je kak odbornik kakorkoli za derzan bil ali v ce sploh manjka. Odbornikov, ki jih srenja 1 goldinar voli, more najmanj 12, največ pa 21 biti; število po postavi poklicanih ne sme nikoli števila izvoljenih V • nov. dn. Dalje smo dobili Filipovicevo „Narodno knjigo a za leto 1860 s sliko A m osa Kamenskega. Cena 90 kr. in naposled „Jadranske Vile"*), pervi zvezek, ki iz- hajajo na Reki in jih vredjuje gosp Vinko Pacel. preseci. Pravico odbornike vol i ti ima vsak srenjčan, ki za kar koli v svoji srenji kak neposreden davek plačuje, ako niso kaki posebni zaderžki, po kterih se ta . pravica v za lz Št. Dlihela blizo Šoštajna. P. — V 42. listu Novic" iz šoštajnske okolice povedana prigodba „o biljah zgubí in ki jih srenj8ka postava na drobno našteva. Volit * Ker je letos pri nas cer v fzalega nesrećnega kebra) toliko V • zivega u potřebuje razjasnila da ne bo kje kake škodo naredil da na nekterih njivah d d n j e g m napačne misli. Res je, da 8o Ovčanovi za svojega sina Toneta bilje najeli, ko so slišali, da je na Laškem umerl. Al to se ni tako hitro opravilo, kakor bi pere ali bi aP vse pojedel, tako, da je marsiktera njiva cisto g y ôgli davki ali fronki od takih njiv ravno tako kakor se odpi od tistih, ktere toća potolče ali utegnil kdo voda pokonéá. Velika dobrota bi bila ložki dolini misliti. Bilo je tako-le: Ovcanova mati je dvakrat v farovž Pie * Novice" bojo o tej knjigi kmali već govorile. Vred. Drugo pismo, ki smo ravno přejeli od gosp. dopisnika, pa ga danes ne moremo već natisniti, pravi, da hvala Ďogu! povodinj že vpada. Vred. 356 mora navadno vsak sam priti, vendar so tudi o tem izjeme, ki jih postava določuje; al vsega tega na drobno naštevati ni tukaj nas namen, ker hoćemo le bolj po debelem o osnovi srenjske postava govoriti. Pravico za odbarnika izvoljen biti ima vsak srenjčan možkega spola, ki ima pravico voliti in je avstrijansk der-žavljan, že 24 let star in prost gospodar svojega premoženja. Nekteri pa se ne morejo voliti, in nekteri se ne smejo voliti; v versto u nih se štejejo vsi cesarski vojaki in uradniki, ako so še v službi, pa tudi plaćani srenjski uradniki ne; v versto poslednjih pa se štejejo vsi, kteri tudi nimajo pravice voliti. llazun i z voljenih odbornikov pa imajo po postavi tudi pravico odbornika tisti posestniki, ki od svojega v srenji ležečega posestva naj manj 100 goldinarjev, in pa tisti lastniki obertnij ali fabrik, ki od svojega obertnijstva v srenji najmanj 200 gold, navadnega neposrednjega davka (brez přiklad) plačujejo, ako jim te pravice ne vzamejo kaki postavili zaderžki. Volivci pa ne volijo vsi skup, ampak se v tri kampe razdelé. To pa tukaj na drobno popisovati, nam bi preveč prostora vzelo. Za odbornika ali n a m e s t n i k a so tisti izvoljeni, kteri so največ glasov dobili. Tisti volivci, ki jih ni bilo volit, se rajtajo, da so z volitvijo zadovoljni. Izvoljeni opravljajo svojo službo skozi 3 leta; plačila za to opravilo ni nič; kdor je za odbornika izvoljen, je dolžan to opravilstvo prevzeti, ako ga posebne okoljšine te dolž-nosti ne odvežejo; če se brani odbornik biti, ali če je že odbornik bil, pa se brez postavnega izgovora odtegne tej dolžnosti, plača v srenjsko kaso do 100 gold, kazni. Pravico volitve za odbornika ne prevzeti, imajo le duhovni in ocitni učniki, starci čez 60 let, bolehavci, po tem taki, kterih vsako leto večkrat in za več časa ni domá zavolj svojih opravil, in pa tisti, ki so bili pretečene tri leta župan ali pa županijsk svetovavec. Kaj pa je srenjsko predstojništvo in kako se to voli? v , Županu in pa dvema srenjski m a svetovav- coma ali pa tudi trem, ako srenjski odbor čez 12 iz- voljenih odbornikov šteje, pravimo z eno besedo srenjsko predstojništvo. Župana in srenjske svetovavce volijo odborniki izmed sebe; take volitve morate pa najmanj dve tretjini odbornikov se udeležiti in le tisti veljajo za izvoljene, ki so čez polovico glasov pričujočih odbornikov dobili. • X . i : i * i ' ' fj , i ř i r< 1 y Župan in srenjski svetovavci si ne smejo v 1. ali 2. kolenu v žlahti biti, in če bi se taki volili, se mora vdrugič voliti. Tudi morajo župan in svetovavci v srenji svoje navadno stanovanje imeti. ' Tudi župan in srenjski svetovavci se volijo za 3 leta. Pred nastopom svojega opravilstva prisežejo vsi. — Župan je glava soseske; kakor ga ima vsak srenjčan spoštovati, naj ga spoštuje tudi kantonska gosposka in kadar v kancelijo pride, naj mu stol ponudi; pri vseh srenjskih zborih ali slo- vesnostih mu gré perva čast. Župan in srenjski svetovavci imajo pravico, za svoj trud, da srenjske opravila opravljajo, kako odškodovanje od srenje terjati, ktero jim srenjski odbor določi; župan verh tega ne dobiva vojakov v hišo in tudi priprege ne daje; če župan in srenjski odborniki imajo zunaj svojega stanovanja kaj opraviti, se jim pover- nejo stroški, vendar nimajo nikoli pravice več za to terjati kakor toliko, kolikor je za pot in živež nižjim uradnikom kantonske gosposke po postavi določeno. Ako bo županija potřebovala fcakega pisarja ali druzega služabnika, jih ji mora srenja oskerbeti. [ ! Srenjski odbor se bo posvetoval in bo sklepal v ft V 9 m * Im I I I Id I i j ■ vseh receh, ktere zadevajo notranje in d o m a č e srenjske opravila. Veliko reči je njegovi skerbi izročeno; vse to pa tukaj na drobno naštevati, nam manjka prostora. Kar srenjski odbor sklene, izpolnuje srenjsko predstojništvo, ker ta, ne pa uni ima spolnovavno oblast. Vse kar srenjski odbor sklene, je pa le takrat veljavno, ako se je to zgodilo v zboru, ki ga je župan poklical ali pa njegov namestnik (stařeji svetovavec), ako je župan zaderžan. Za navadno se ima srenjski zbor saj dvakrat na leto sniti; ai tudi večkrat se utegne to zgoditi, ako ima župan kaj posebno važnega odboru razodeti, ali če saj tretji del vseh odbornikov to po pismu terja, ali če kantonska gosposka pokliče zbor. Da pa to, kar srenjski odbor sklene, ima veljavo, morate najmanj dve tretjini vseh odbornikov pričujoče biti in saj čez polovico odbornikov mora enega mnjenja biti. Ce odbornik ne pride v zbor in nima nobenega veljavnega izgovora za to, se kaznuje od enega do 5 gold. — Srenjski odbori so ocitni, to je, vsak srenjčan, ki ima pravico, odbornike voliti, sme tudi poslušat priti, kaj se v zboru godi in sklepa. Kar se v zboru sklene, se mora zapisati v zapisnik, ki se hrani v županijski pisarnici in kteri se mora vsakernu srenjčanu pokazati, ako ga želi. Kadar ima srenjski zbor biti, se mora to pred kantonski gosposki vediti dati, in ji naznaniti, o kterih rečéh se bo posvetoval odbor; če hoče, zamore kantonska gosposka v vsaki zbor namestnika poslati, kteremu gré pravica govoriti, ako se mu potrebno zdi. Srenjsko predstojništvo, kterega glava, kakor smo že rekli, je župan, ima važne opravila v domaćih srenjskih zadevah, pa njegovo opravilstvo sega še veliko dalje, ker opravlja tudi vse srenji od cesarske vlade izročene opravila. Vse opravila tukaj naštevati, ni naš namen, ker bi pre8eglo mejo, ki smo si jo postavili v tem popisu; po-vemo tedaj le to, da je komisija, ki je osnovala srenjsko postavo, v posamnih razdelkih vse natanko dotočila, kaj gré srenjskemu odboru, kaj pa srenjskemu pred-stojništvu. Ker so opravila županove in njegovih sveto-vavcov imenitne, omenimo tù memogredé le to, naj volivci, ki voJijo odbornike, na to pomislijo, da bojo potem izmed odbornikov župan in svetovavci izvoljeni, da je tedaj treba pri teh volitvah pažljivim biti, da take može za odbornike izvolijo, da se bojo mogli potem izmed njih moder župan in pa brihtni svetovavci izvoliti. Da srenje zvesto spolnujejo svoje opravila v domaćih in last nih zadevah, pa tudi v tistih, ki so jim od ce-sarke vlade izročene, čuje vlada nad njimi, pa le toliko, da se krivica ne delà ne srenjčan om pa tudi ne deržavi. Ako kaj takega odbor sklene, ima kantonska gosposka pravico, ustaviti spolnjenje takega sklepa. Kantonska gosposka je nje perva predstavljena gosposka; druga stopnja je deželno poglavarstvo, tretja pa ministerstvo notranjih oprav. Po ti versti teko tudi pritožbe in rekursi o srenjskih zadevah. Poslednjič je komisija se sklenila, naj se za vse srenje enega kantona (okraja, bezirk-a) napravi po-sebna srenja, kteri naj je zatega voljo imé kantonskega odbora. Kantonska srenja je tedaj ravno tako velika, kakor veliko je poglavarstvo. Kakor ima vsaka srenja nektere posebne reči, ktere le njo zadevajo, ravno tako so tudi nektere srenjske reči take, da vse srenje celega kantona bolj ali manj zadevajo, in v takih zadevah naj se posvetuje in prevdarja kantonski zbor, ki ima o tem svetovavno in kontrolno oblast. Take reči so, na priliko, kantonske ceste, kantonski ranocelnik, kantonska babica itd. Tudi mu gré v letnem prevdarku pretres tistih stroškov, ki se imajo iz kantonske kase plačati, in pa dohodkov, ki se imajo v to kaso stekati, kakor tudi naprejšni pregled letne kantonske rajtenge itd. Tudi ima pravico v takih rečeh, ktere zadevajo blagor cele kantonske srenje, se s prošnjami oberniti do višjih oblastnij in do Cesarja, in razodevati svoje želje. — Da je vsaka srenja namestovana v kantonskem odboru, pa s srenjami vred tudi po postavi v srenjski odbor poklicani grajšaki in razun teh tudi posestniki ve- 351 tiki h zemljiš, obertnij in fabrik, kterih poslednjih v vsem Cesarsk ukaz veleva, da veljá vselej za d skupaj pa ne sme nikoli već v kantonskem odboru biti prestopek, ako kdo na kakoršno koli štempelj pod kakor tistih, ki jih srenj e pošljejo v ta odbor, naj obstojí verzeno pismo štempelj sk k se takrat pritisne y iz županov vseh srenj ali njih ko je bilo pismo že narejeno, marka na pervo versto pi iz kantonski odbor namestnikov, 2) iz dveh odbornikov vsake srenje postavno poklicanih in 4) takih posestnikov zemljiš, obertnij in fabrik, kteri v ti h te m kantonu 300 sanja pritisnjena in potem na-njo dotična čerka zapisana S ta rej i bank gold. pomalani) po 1 2 5 1 10 50 pr navadnega neposrednjega davka (brez přiklad) plačujejo. Odborniki kantonskega odbora si volijo v svojih zborih izmed sebe ver h o vri i ka ali predsednika. Vsako leto maj nik banknih kasah vseh k poglavnih P (to je tisti, ki niso rudcce 100 in 1000 gold, se bojo mest našega cesarstva š e ali. Od 1. rila (malega travna) 1860 jemali. do 31. julija (malega serpana) se bojo pa je-najmanj dvakrat naj pokliče kantonski poglavar zbor kan- mali le pri dunajskih banknih kasah; pozneje se bo tonskega odbora; če je pa treba, pa tudi veckrat. treba naravnost do dst dunajské banke oberniti P To so bili sklepi ljubljanske komisije o osnovi srenjske dalj sa nj te brišta je bilo , pa zatega volj potrebno i postave: osnovi pravimo zakaj to, kar je ona skle- ker med 476 »U gold, bankovcov ki so še zdaj med nila, ni še postava, ampak le nje svèt, kako naj bi se ljudstvom, je bilo o vseh Svetih še blizo za 100 milij. za krajnsko deželo naredila občiuska postava. Kar je gold, starih bankovcov, in bi se tedaj ljudéin prevelika ljubljanska komisija storila za krajnsko «leželo, je še 21 škoda godila, ako bi se stari bankovci že zdaj ne mogli druzih komisij našega cesarstva storilo za svoje dezele, specati po svoji velj i vsaka po svoje. Vse to bo šlo na Dunaj do ministerstva in tam še le bo doloceno, kako in kaj. Ko je přetekli pondeljek ljubljanska komisija doveršila svoje delo, s kterim se je ukvarjala skozi 11 dni, vsaki reči Ministerski ukaz od 27. oktobra zapoveduje nektere y po kterih se imajo o p v J mot dit r n p političnih gosposk a pohitriti. Tudi avstrijanska vlada je pristopila k tistim nem-dan po 5 ur, so se ji Njih ekscelencija deželni gospod škim deželam, ki so leta 1850 osnovale družtvo po po tn ih poglavar grof Chorinsky zahvalili za njeni dol gi in veliki t y s kterimi morajo popotniki, ki so tako popot y h deržavah tega družtva trud o prevažnem delu. Na to pa je gospod baron Oton karto dobili od svoje vlade, po vse Apfaltern v imenu cele komisije besedo poprijel in se svobodno potovati. Taka karta je velj Njih ekscelencii nasproti zahvalil za nevtrudljivost, s ktero in se dobiva pri deželnih poglavarstvih vsake av za leto in dan y so se dan na dan kot predsednik komisijni udeleževali važnih strijanske dežele posvetovanj, in spet tu ocitno pokazali, kako uneti so za blagor krajnske dežele, ki jim je že za toliko naprav in G y poprav serčno hvaležna. Po tem je slovo vzela komisija. Nekdanjega vojskovodja na Laškem a so djali cesar v penzijon. y fzm grofa Iz Krem so 2 t m. 400 centov kovanega Iz Ljubljane 9. novembra. Kakor drugod bojo jutri srebra na Dunaj pripeljali tudi tukajšni Němci na cast svojemu slavnému pesniku Fr. Schiller-ju napravili etoletno slovesno obletnico v Iz Stajarskega. Z taje v Véliko Kaniž iz Pragarsk P je že d o d e 1 in ze čez igri pa gostbo, in tako bojo, kolikor je mogoče, 14 dní se poskušajo voziti po tej novi železnici, ki je 14 tudi oni spolnili dolžnost, ki jo ima vsak narod do svojih milj dolga; v 4 urah pridejo vselej iz Stajarskega v K pervakov. n Da je kakor ljubljanski dopisnik v „Presse" n i ž o. Berž ko ne bo že ob novem letu ta železnica za pise bilo praznovanje Vodnikove stoletnice vse bolj navadno vožnjo pripravna Koroško železnico pa imenitno kakor se kaže, da bo „Schillerjeve a se nobeden delajo tako počasi, da bo komaj v 10 letih gotova, ako se po pravici čuditi ne more, zakaj pri vsem velikem spošto- je ne bojo priduiše poprijeli. va nj i » ki ga imamo do rnojstra nemških pevcov Schiller-ja, Iz Ogerskega. Iz Pešta. Kakor Nemci praznujejo in ktero spoštovanje je naš Ko ses k i v izverstnih pre- ravno zdaj stoletno obletnico rojstva Schillerjevega, tako smo vod ih očitno razodel, je vendar ta razloček, da Vodnik tudi mi Madžarji 27. okt. praznovali z veliko slovesnostjo je bil naš in cela dežela mu rojakinja. Saj „kri ni voda!u stoletni god slavnega madžarskega pesnika Kazinczy-ta. --Iz Oseka v Slavonii. Komisija, ki je bila tukaj poklicana v posvetovanje srenjske postave, je svojo nalogo čuda hitro rešila; većina zaupnih mož je namreč Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. V 272. listu duuajskega vradnega časnika rekla, uaj se vlada prosi, da dodeli sama na konštitucijni v Wieu. Zt u © se bere sledeči opomin vsem d n i š t avstrijanskim : „V dunajské časnike pa tudi v časnike drugih dežel našega cesarstva so se že veckrat taki notrajne zadeve obsegajoči oglasi vrinili, kteri popisujejo početja, ki niso postavne in izvirajo od oseb, ki si brezoblastno poti za vse avstrijanske dežele veljavno srenjsko postavo; dotistihmal pa naj veljá občinska postava od leta 1849. Iz nemških Tirolov. Iz Inšpruka. Ker se sliši • V pise 53 V. in Sch. Ztg. u da se bo žandarmarija pre prilastujejo p k u p š i n (korporacij) take reči nesejo po širokém svetu. Kakor no naredila, moremo mi nemški Tiro lj ci reči, da ne pose trebujemo žandarjev, ker so predragi in nimajo pri nas ska vlada skoraj nobenega opravila. Vse to, kar oni store, bi pri nas tako nima namena, braniti odkritoserčno pa pravično besedo v županije in pa kantouske cesarske gosposke ravno tako časnikih ali prepovedati naznauila prigodb tii iu tam, ravno lahko storile. tako pa mora pri tem obstati, da ali same po sebi ali po Iz Beneškega 1. novembra. Ceravno je v vec krajih obliki nepostavne tirjatve ne služijo za šuntanje in da se oklicana nagla sodba, se dopernašajo roparstva tako pogo- drug v takih zadevah napravljene prošnje pisma ali take baže ne ponatiskujejo od besede do besede in tako ne spisi stoma, da je groza. Iz Sardinije. Iz Turi na se pišejo čudne reci. Kralj razsirijo po svetu. Vlada pričakuje tedaj od dornoljubuosti, sardinski je zvedil, da imajo sv. oče papež ze pripravljeno ki veliko večino domačih časnikov navdaja, da bojo vred- pismo (bulo), s kterim bode kralj, ako ne odstopi od svo- nistva porajtale ta opomin, in da ne bo sile treba, s ktero jega početja, v prepoved (interdikt) djan; prepoved je © bi se mo vanje takih ne dopušenih reči zatreti y • # vsled tiskárně postave terdovratno razglaše- še veliko huji ukaz kakor je izobcenje (ekskomunicija), ker Allg. Zeitg a v prepoved djanemu vladarju nima noben podložnik vec po y novému ložili «v!^. pise, da so presvitli cesar svojemu koren biti. Ako se to zgodi, je nek kralj sardinski sklenil general-adjutantu kot pervo dolžnost na serce po- se ločiti od katoliške cerkve in prestopiti k protestantiški; y naj jim v vseh rečéh golo resnico pové ničesa ne zamoleí, če je še tako nepřijet i n aJ ob enem pa bo oklical razglas, naj vse njegovo ljudstva potegne za njim T 358 Iz Francozkega. Iz P Vse govori zdaj od Iz Afrike. Iz p i e m ki ga je nek ceear Nap kralj d Marokanskega. Da bote španjska kemu 20. dan p. m. pisal. Ali je popolnoma resnicno od Madrida se sliši in francozka armada Marokance napadle, je gotovo. Iz konca do kraj se še za gotovo ne vé; ker pa od nobene da je vse vneto za to vojsko in da se stekajo darovi od vseh strani v pripomoć močni armadi, ki strani še ni bilo rečeno, da je le skovano (neavtentično), se ima 8. dan t. m. vzdigniti nad Marokance. Pa tudi smemo misliti, da je res tak Pismo to je tako važno francozka armada bo šla divjake korancat, ker se tema da moramo svojim bravcom imenitniše reči iz njega posneti. početju zdaj tudi angležka vlada već ne zoperstavlja. „Gospod brat danes V tako se zacenja Napole pismo am moram pisati stan laških zadev in Vi da V kar jo je francozka vlada zagotovila, da ne išće tam nobe azodeuem dan današnji nega dobička, ampak da hoče le pokoriti grozovitost div opomním preteklih reči, pa se tudi z Vam pogovorim ? kako se bo treba vprihodnje vesti jakov. Naj povemo zdaj nekoliko od Marokancov in N smeva si zakrivati, da so casi nobni. Zdaj ni več njih dežele. Marokanska dežela obsega v Afriki okoli 14.000 kvadratnih milj in šteje blizo 9 milijonov ljudi, ki pa niso prevdarjati, ali sem prav storil ali ne, da sem mir sklenil eu narod, ampak tako razcepljeni v več kolen, da so si Ie v Villafranki ; kar je 5 Je vse gre daj le za to, da iz te pogodbe doseževa najbolje nasledke za mir Italije in cele v divjosti in turški veri podobni; veliko jih je, ki ne sta Evrop Res težavno nalogo ima va, ker včasih je manj nujejo v hišah homatij z vojsko kakor z om. Treba j bilo > pogodbo za j mir tako skleniti, da se po najbolj poti kega ustanovi ? Sardinii in drugim laškim samostojnost Laš narodom njih želj spolnijo, pa vendai ne žalijo sočutja katoliške in pa pr ampak v podzemeljskih luknjah in pod šotori. Največ je tistega naroda, kteremu je ime Mauri Mauri so mešanca iz več narodov, in Arabci jih tako za-ničujejo, da nočejo nič ž njimi opraviti imeti ter jih pitajo Ev- s zabavljico: „da lesica iu gad sta mati iu oče njim u vladarj za ktere je Evropi mar. Da se vse to z© po mojem mneiiji to treba ltalij odi naj bo z v e z n a d je z a v a, v ktero se zedinijo vse laske samostoj dežele ropejski popotniki, ki so v teh deželah bili, pravijo, da ni gerjega in bolj zaverženega ljudstva na svetu kakor so Marokanci; vse hudobije, vse sirovosti in grozovitosti 80 vsaka dežela naj dobi svojo konstitucij Narodnost itali jim lastne; divjaki so skozi in skozi. Njih vladar se imenuje janska terja edino bandero, edino colno in dnariio osnovo. i m in zbor naj se sostavi lt m est nik Allât n a mlj i. Ti Alla Sred zvezne oblasti naj bo R iz namestnikov, ktere vladarji volij toda na podla tovi namestniki so pa divji kakor njih narodi, kterim go-spodujejo. Bab in otrok pa imajo toliko, da bi člověk skor tistih nasvetov, ki jih bojo narodne zbornice dale, da ne bojo kaj takega ne verjel Tako je sultan Mu lej Ismail tisti vladarji, na ktere sum leti, da jih navdaj a v strijausk duh premogočne v tem zboi S tem, da se najgrozovitniši med vsemi sinov, 342 pa hčer. Tur čij imel bi 8000 žen in 825 pravijo hira in P t očetu čast predsedništva zveznih dežel izroči ■ V U je že blizo po al v primeri z Maroko ste pac > bo katoliška Evropa zadovolj > moralna moć papeževa se obe te deržavi še krepke in castitlj deželi S to der bo v celi Italii okrepčala in sveti oče bo v stanu, do tište poprave v svojih deželah, ki jih ljudstvo po pi halj ki šteje kakih 40.000 bojnikov, se bojo vojskovali zdaj Spanjci in Francozi želi. Ločitev Lombardije z prevzeti Avstrijanska vlada se odpové dol go m je že dognana. imeti v Piac i Ferari in K vladarjev se jim prideržé, al Italii tudi samostojnost zagotovi, ker se nobena ptuj pravici, vojaško posádko čii. Pravice odstavljenih straní pa se srednji a oblast Pogovori vredništva. Gosp. D. v G Verao, da zaměřili, će rećemo: Requiescat in pace „Tagespost" in bodi nobiscum Zastran slov. u druge ni zdaj b e n e g ki bi k ali kazal uno; au ,,oiuv. lil — ------ tedaj ne more nihče kaj dognati. Op o rok bote ,pax 1 to nega mecena o tej zadevi (to o a raj i) nié ne določuje ne sme vtikati v to. Ben esko bo cisto laska dezela. V ra knězovo pa srno v Novicah'4 že razodeli. Morebiti bo pn tem me morate tudi Vi (kralj sardinskij podpírali; zakaj se tudi v kongresu ne hodnji skof ljubljanski to rec v roke vzel; zdaj pa temu, v cesar sem se zavezal, če nobeden kot sodnik v to reč vtikati. In tako je vse ,.in suspenso". Gosp. fajm. delo za se kakor imajo Zal delj p r e m a k 1 j svoje bom odpovedal. Parma in Piačenca se zediuite s Sardinijo, drugi tudi svoje delà za-se. Koneéneg d n ik P ni. Kak Toskani, mo in vojvodinja parmiska naj vladuje Modeno, rebiti nekoliko povekšani, naj je vladar nadvojvoda avstrijanski Ferdinand. Vsem deželam Laškega naj se dodelí bomo přišli iz te zadrege nimamo še celó nobene perspekti in le tega boj da bi nara poterdila prislovica stara discordia dilabuntur". Dokler pa ni zaklada, iz kterega bi uno plaćalo, so tudi vsi sveti le sveti. Gosp. M. S. v Gor zmerna svoboda. Avstrija naj se odpové svojim dozdanjim bravci nikoli niso dvomili nad tem, kar ste nam pisali razmeram, ki so krive vednega nepokojstva, in naj se za- přetekli mesec, bi jim gotovo močno vstregli ak bi jim namesto veze Benečauom dati konštitucijno osnovo in vlado in pa obénih zagotovíl povedali raji včasih, kaj se p vas d nicesa zanemaril, kar je tudi napravo laške armade. Mantova in Peschiera morate biti zvezne terdnjavi. Jez ne bom treba, da se doseže ta veliki namen. Vi (kralj sardinski) pa si morete svesti biti, da bom pri tem ostal in vseskozi se poganjal za tisto reč, za ktero sva se skupaj bojevala Gosp. R** v B: Vaš lepi spis je pnmernisi „ Dan in ker želirao, da bi se tudi drugi slov. časniki po svoje o tisti zadevi ogl bi morebiti dovolili, da bi ga izročili dotičnemu vredništvu? m Loterij V Terstu 5. novembra 1859 srećke 10 61 ov puguujui uvk iikiiu i vi/ , au ni^i \J o*u ov oaupuj uujnui«, y It! lb l U U. IIU VťllJ Uia i . «v. u»« ako se ne terja kaj takega, kar se ne ujema s pridom Prihodnje srećkanje v Terstu bo 19. novembra 1859 28 25. 26 Francozkega a To pismo pravijo zapopada v o díla po kterih se bo francozka vlada ravnala v prihodnjem V kongresu, ki ima v Parizu biti. Da je to pismo zlo poparilo Sardince, je gotovo in se že tudi iz Turina tako V ' slisi; al da tudi avstrijanska vlada ne more biti s takimi dispozicijami zadovoljna, je očitno kot beli dan. Kongres bo tedaj napravil novih homatij na kupe. Znani grof Montalembert je pripravil spet neki parižk časuik v zadrego, da ga je vlada pos varila. Pisal je namreč med drugimi spodtikljivimi řečmi v svojem so-stavku tudi to-le : „Francozka vlada je bila, ki je leta 1849 papežu otéla svetno oblast; francozka vlada pa je tudi, ki jo zdaj leta 1859 spodkopuje". Žitna cena v Ljublj 5. b 1859 Vagán (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće fl. 70 banaške 5 fl. 70 reži 3 fl. 20. 11% tursice 3 fl. 96 ječmena 3 fl. 10 soršice 3 fl. 865/ 10* prosa 3 fl. 30 ajde 3 fl. ovsa 2 fl. 235/] V Žitna cena v Kranji 7. novembra 1S59. reži 3 fl. 8. Vagán pšenice domače 4 fl 93 banaške 5 fl. 12. 3 fl. 18. ječmena fl. ovsa 2 fl. 48. prosa ajde 3 fl. 14. koruze 4 fl. sorsice a Odgovorni vrednik: Dl. Jauez Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef Blaznik