•^a Sentjurc, Sergej Kraigher, Stane Božič, dr. Anton Vratušn n™« d* t 17 * , »Strgej Kraigher, Lidija Šentjur, in M.ha Marinko pa so pogori SX SLŽS^S^^^^ W XXXI. Številka 45 "^aovitelji: občinske konference SZDL **lice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka *ta)6 - Izdaja C P Glas Kranj. Glavni *^iik Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar U A SILO f ijskih aktivistov in bor*. 3. stran Izkoriščen bo vsak kvadratni meter 4. stran Radovljiško gospodarstvo zaostaja 5. stran Gorenjci blesteli v Krškem 2. stran »Študent naj bo«, vendar kje _J Kranj, torek, 13. 6. 1978 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 19*8 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. 51 . rw.««>wui& uu nreaan m sobotah, pj£ '^5^5 0<* Ju^Ja Pa °b torkih in petkih. SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ~ Obisk v nove i^tHiz pobratenega Rivolija, kije uboju zoper fašizem žrtvovala štiri G0** * bratci, je na bojno zastavo Prešernove brigade pripela zlato m ^aldijevo zvezdo. V nedeljo so novi družbeni center na Beli obiskali predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher in člana sveta federacije Lidija Šeltjurc inMihtt Marinko Dr Anton Vratuša, govornik na nedeljskem zboru gorenjskih aktivistov m borcev v Kranju X. jubilejni zbor aktivistov in borcev v Kranju Samoupravljanje Ji zapiranje za plotove ^dsednik republiškega izvršnega sveta dr An ty Vratuša slavnostni govornik — Velika plake Bela — V nedeljo so imeli v krajevni skupnosti Bela kljub deževnemu vremenu udarniški dan. Krajani so združili sile, zapregli traktorje in poprijeli za lopate ter opravili zadnja dela pri urejevanju novega družbenega centra, ki ga bodo odprli v; nedeljo, 18. junija, v počastitev krajevnega praznika. Letošnji belski praznik bo prav zaradi novega družbenega centra, zgrajenega v enem letu, še posebno slovesen. Brez opreme bo eden najlepših družbenih centrov v kranjski občini veljal blizu 230 starih milijonov dinarjev. Vrednost bi bila zanesljivo podvojena, če ne bi krajani opravili toliko prostovoljnih delovnih ur. Z opremo vred pa nova pridobitev belske krajevne skupnosti velja 430 starih milijonov dinarjev. Novi družbeni center je rezultat skupnega dela organizacij združenega dela, ki so pomagale pri gradnji, prav tako pa so sami krajani Kranj — Deževje ni skalilo nedeljskega prazničnega razpoloženja —~, v Kranju, organizatorju 10. jubilej- ^a^nGaHbaldifeva zvezda za Prešernovo SA^^t: Z hhi j J T>t-ihndnJi Zbor gorenjskih aktiVIStOV daleč se je zbralo v veliki hali kranj-^adO - ^rinU(fltyi „„ „jpm TIH hnHn enMwK skega sejmišča, ki se je v nedeljo k______-- ms~~ spremenila v mravljišče borcev, akti- vistov, delovnih ljudi in občanov, med katere se je pomešalo skoraj 200 praporov in bojnih zastav partizanskih enot. Enkraten dogodek so s svojo udeležbo počastili številni predstavniki našega družbenopolitičnega življenja, med katerimi so bili predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher, člana sveta federacije Lidija Sentjurc in Miha Marinko in predsednik republiškega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša, ki je bil tudi govornik na nedeljskem zboru. Izrednega aplavza so bili deležni tudi zastopniki italijanskih partizanov iz pobratenega Rivolija. i <^UUU - j- I VI VJ f ~---o' j------ v Jesenice. Na osnovi vseh teh ?**kov telijo do takšnega usmerja izobraževanja, ki bo najbolj •JjffJio in najbolj učinkovito. Pred-Jjo delovanje gostinskega centra i^Hjenega izobraževanja ter eko-[j^ko-blagovnega in računalniške-. fentra usmerjenega iz obra že-*ja. V okviru gostinskega centra 'Kdo učenci in odrasli z vse Go-'Me izobraževali za gostinske z možnostjo nadaljnje iz-Wte ter s prehodom na druge n# šole. V okviru drugega cen-. naj bi se učenci iz radovljiške in k^iflce občine izobraževali za več v^frih poklicev, tako za blagovne j^oipulante, administratorje, pro-Jk~^fc, poklice poslovne smeri in za ^*>Wie tehnike. Po dogovoru med ^jskimi občinami naj bi se kovi- narji vključevali v 2elezarsko-iz-obraževalni center Jesenice in učenci pedagoške smeri v Center srednjih šol na Jesenicah. V gostinski center se bo predvidoma vključilo z vse Gorenjske letno 120 učencev od leta 1978 do 1980 naprej. Število oddelkov se bo tako povečalo v štirih letih od dosedanjih šest na 14 oddelkov. Zdaj ima šola na razpolago 6 učilnic in dve učilnici za pouk strežbe in kuharstva. V eko-nomsko-blagovni center se bo predvidoma vključilo z obeh občin letno 180 učencev, število oddelkov pa se bo povečalo v štirih letih na 21 oddelkov. Potrebno bi bilo zgraditi novo šolo, obenem pa tudi dom učencev za oba centra. Najbolj ustrezna materialna rešitev pa bi seveda bila v izgradnji enotnega centra usmerjenega izobraževanja v Radovljici s 30 učilnicami za pouk teoretičnih predmetov ter več drugimi učilnicami. D. S. Kokra vele trgovsko in proizvodno OH I PT podjetje ° V, I Kranj, n. sol. o. TOZD Detajl ponovno razglaša prosta dela in naloge POSLOVODJE za prodajalno Novost Žiri (prodajalna posluje z neprekinjenim delovnim časom) Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje posebne pogoje: — imeti morajo poklic poslovodje ustrezne stroke ali — imeti morajo poklic prodajalca ustrezne stroke in tri leta delovnih izkušenj na izobrazbo. Nastop dela je možen takoj. Prijave sprejema tajništvo podjetja 64001 Kranj, Poštna ulica 1, 15 dni po objavi. Jesenice — Delavci SGP Gradbinec Jesenice bodo v stanovanjskih blokih na Cesti revolucije pozidali vrhnja nadstropja stolpičev, tako, da bodo na Jesenicah pridobili 18 novih stanovanj. — B. B. Organizirana gradnja zasebnih stanovanjskih hiš v Tržiču Izkoriščen bo vsak kvadratni meter Izvršni svet tržiške občinske skupščine je pooblastil Splošno gradbeno podjetje Tržič za uresničitev organizirane zasebne stanovanjske gradnje v soseski B-7 v Bistrici — Prispevek k racionalni gradnji in celovitemu izkoriščanju prostora Problemi poravnalnih svetov 1 Radovljica — Zakon o samoupravnih sodiščih iz lanskega leta daje poravnalnim svetom pomembnejšo vlogo. Ti sveti poleg rednih sodišč opravljajo tudi sodno funkcijo. Po določbah zakona se poravnalni sveti ustanovijo za posredovanje pri sporazumnem reševanju sporov in za razvijanje dobrih odnosov med občani, med člani delovne skupnosti ter med občani ali delovnimi ljudmi in samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. Občni zbor slovenskega zdravniškega društva v Slovenj Gradcu Aktualne Konec prejšnjega tedna se je v Slovenj Gradcu končal letošnji i* 115 občni zbor Slovenskega zdravniškega društva. V treh delovnih enski zdravniki -"moupravni organiziranosti d •"spravljajo. 4neh so novi časa slovenski zdravniki - delegati na zboru govorih tudi o avni organiziranosti društva, o čemer sicer že nekaj 'Srnknvne teme na letošnjem zboru so bile izredno zanimive in tone le z£ ožji strokovni krog. Tako so v prvi temi glede stopenjske 4tve deTa v kardiologiji predlagali naj b. se srčna obolenja d.agnosti-ilna treh stopnjah. Pobuda upošteva da se je z razvojem tehnike zA ? n varstvo podražilo, zato je vsekakor ob omejenih sredstvih, nravstveno postopati res racionalno. To pa pomeni, da si ne l£™ več privoščiti podvajanja preiskav in vsega drugega, kar draži ^erno XreA\of, te delitve dela v kardiologiji opredeljuje preiskave ^lošnJem zdravniku, pri internistu in pa preiskave na tretji stopnji ' brdiološkem ce^ru.^^^.h zborih SQ tudj na pravkar mjnuiem Ravniki govorili o partizanski saniteti, in sicer na Štajerskem. S travniki ^^^jJj/'zbVranje podatkov o naši saniteti, o delu zdrav-/asi zao 8 tem se tudi zbirajo najboljše izkušnje za potrebe voine v podobnih pogojih, kako izobraževati kadre itd. 'T*-. Ipma Da ie bila še posebej zanimiva, saj je govonla o eko-i*JrvXih na zdravje v Mežiški dolini Resnično kompletno gradivo, «tin vpiiyu ^ imerjavo, je prikazalo diagnozo tega našega vi (prav zaradi tega se zdaj denar zbira s prispevno stopnjo po samoupravnem sporazumu) ni izpolnilo kar 36 organizacij združenega dela skupnosti -v občini Skofja K. J. Radovljiško gospodarstvo zaostaja Za radovljiško gospodarstvo prvih treh mesecev letošnjega leta je značilna rast industrijske proizvodnje, a manj izvoza — Več naložb Obrtnik iz Škofje Loke se stiska v starih grajskih hlevih, zato pripravljajo gradnjo novih delavnic na Grencu. — Foto: F. Perdan Celovita ponudba storitev Obrtnik Skofja Loka pripravlja gradnjo novih stotkov, prav tako tudi davki in del prostorov — Poslovno tehnično sodelovanje s Sli-kopleskom in zasebnimi obrtniki ter delovnimi organizacijami Radovljica - Ko v občini ocenjujejo gospodarjenje v prvih treh mesecih letošnjega leta, ugotavljajo, da tudi za to obdobje veljajo podobne značilnosti kot lani. Gospodarstvo je izkazalo rast proizvodnje v okviru planov, prodaja je bila uspešna predvsem na domačem tržišču, medtem ko so manj izvažali. Gospodarska rast pa še vedno zaostaja za poprečno rastjo v regiji, zadovoljivo pa je, da so imeli znatno več naložb in da so bila delitvena razmerja nekoliko ugodnejša kot ob koncu leta, a vendarle še ne v skladu s cilji resolucije za letos. Tudi letos je gospodarstvo razdelilo več dohodka, kot ga je ustvarilo in pojavile so se izgube. Prispevki iz dohodka samoupravnih interesnih skupnosti so bili v primerjavi z enakim obdobjem lani večji za 68 od- Podjetje Obrtnik Skofja Loka je bilo ustanovljeno leta 1965 in je združilo obrtne delavnice v mestu. V začetku je imelo kar 18 dejavnosti, po letu 1972 pa imajo le še štiri: mizarstvo, parketarstvo in plastiko, pečarstvo in steklarstvo. To so sto- Vabljivi radovljiški hoteli Radovljica — Na Gorenjskem je leta 1976 letovalo 22 odstotkov vseh gostov, ki so prišli v Slovenijo, v Radovljici pa je letovalo kar 50 odstotkov vseh gostov. Zmogljivosti radovljiškega turizma so iz leta v leto večje, turistična ponudba pestra. V občini je v hotelih, gostiščih, v zasebnih sobah in v počitniških ter planinskih domovih HKK) ležišč, število nočnin pa se je lani nekoliko zmanjšalo. Letovalo je 6 odstotkov gostov manj kot leto prej, posebno je bilo manj tujih gostov. Ce vemo, da je najmanjša 25-odstotna izkoriščenost prenočitvenih zmogljivosti, ki zagotovi rentabilnost naložb, so za radovljiško občino podatki zelo zadovoljivi. Izkoriščenost prenočitvenih zmogljivosti je lani za hotele znašala kar 53 odstotkov, kar kaže na Se večje možnosti za razvoj turizma v občini. Potrebna mu je le enotna turistična ponudba in enoten nastop na tržišču. Lani so pridobili 338 ležišč v Park hotelu in 89 ležišč v Kompas hotelu na Bledu, letos pa še 153 ležišč v hotelu Zlatorog v Bohinju. Za letos se predvideva še adaptacija hotela -Jelovica,-Jadrana, Lovca, I) trakt Park hotela, v Gradu Podviti aperitiv bar in izgradnja tenis igrišča, adaptacija hotela Zlatorog, restavracije Bohinjska Bistrica ter nekaj žičnic in vlečnic ter objektov ob njih. 1). S. ritvene dejavnosti, se pravi, da delajo po naročilu občanov. V podjetju je zaposlenih 51 delavcev. Največji problem, s katerim se srečujejo in jih ovira pri nadaljnjem razvoju, so slabi prostori. Podjetje ima namreč prostore v starih grajskih hlevih, ki so vse prej kot primerni za delavnice. Zato se intenzivno pripravljajo na gradnjo novih prostorov, ki jih bodo zgradili na Grencu v Skofji Loki. Veliko pozornost v zadnjem času posvečajo notranji organizaciji proizvodnje, organizaciji dela in kakovosti storitev. Zavedajo se, da bodo le na ta način uspeli s svojo ponudbo. Največji napredek pri tem so dosegli, ko so uvedli normirano delo tudi v mizarstvu in steklarstvu. Z nagrajevanjem po delu se je produktivnost dvignila tudi za 30 odstotkov. Spomladi so pripravili referendum za združitev s podjetjem Slikoplesk iz Škofje Loke, ki se prav tako ukvarja s storitvenimi dejavnostmi, ki so podobne ali celo enake storitvam, ki jih nudi Obrtnik. Vendar so delavci obeh delovnih kolektivov glasovali proti združitvi. Predlagali pa so, da bi namesto, da se združijo, poiskali druge oblike trajnega poslovno-tehničnega sodelovanja. S tem bi dosegli celovito ponudbo, da bi lahko tisti, ki gradi hišo ali jo obnavlja ali potrebuje kakršnekoli druge storitve, lahko vse naročil na enem mestu. Če pa želijo doseči ta cilj, se morajo povezati tudi z drugimi škofjeloškimi obrtniki — z električarji, vodovodnimi instalaterji in drugimi. Prav takšna povezava na eni strani Slikopleska in Obrtnika in na drugi z zasebnimi obrtniki je cilj sedanje usmeritve razvoja in ponudbe. Obrtnik sodeluje tudi z delovnimi organizacijami na osnovi pogodb o poslovno-tehničnem sodelovanju, ki so sedaj res še v povojih, v prihodnosti pa naj bi se sodelovanje poglabljalo in končno doseglo delitev dela in sredstev. L. Bogataj dohodka za plačilo bančnih storitev. Znižala pa se je amortizacija nad predpisanimi minimalnimi stopnjami, medtem ko je amortizacija, ki obremenjuje porabljena sredstva, večja za 33 odstotkov. Precejšen problem je zmanjševanje izvoza. V treh mesecih je radovljiška industrija izvozila za 3600 ameriških dolarjev, kar je za 15 odstotkov manj kot v lanskem obdobju. Slovensko gospodarstvo pa beleži povečanje izvoza za odstotek. Izvoznice so bile v primerjavi s plani manj uspešne, saj so dosegle le 13-odstot-no uresničevanje vsega izvoznega plana. V opravičilo je nekaterim le to, da so njihovi proizvodi vezani na sezonsko prodajo tako v Elanu kot v Verigi, pomembni vzroki pa so v nekonkurenčnosti izdelkov na tujih tržiščih. Uvoz pa je na drugi strani večji kar za 42 odstotkov, medtem ko se je v Sloveniji povečal le za en odstotek. Največ uvažajo reproma-terial, kar je odraz navezanosti industrije na tuje tržišče. Zaskrbljuje predvsem podatek, da prvič po več letih izkazuje zunanjetrgovinska bilanca občine primanjkljaj, ki znaša 916.000 ameriških dolarjev in tako IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ GLASNIK GORENJSKA PREDILNICA NOVI ČLANI ODBORA Na zadnjem obenem zboru drufttva inženirjev in tehnikov tekstilcev v občini Skofja Loka je bil izvoljen nov upravni in nadzorni odbor društva. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen Boštjan .J em<\ AKTIVNI ŠPORTNIKI V Gorenjski predilnici v Skofji Loki neverjetno dobro skrbijo za sport in rekreacijo. Tako so imeli v teh mesecih tudi več tekmovanja za člane delovne organizacije. P red i I nii-a rji so med drugim pripravili družinski veleslalom na Soriški planini, udeležili so se gorenjskega tekmovanja v kegljanju, sodelovali na prvenstvu Gorenjske predilnice v streljanju z zračno puško, odigrali pa so tudi nogometno tekmo z nemAko ekipo KA(!. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Potrebe po novih delavcih Naša akcija popisa letnih napovedi potreb po novih delavcih in pripravnikih za to leto je zaključena. Z njo že vrsto let ugotavljamo, kako nameravajo delovne organizacije zaposlovati za potrebe svoje enostavne in razširjene reprodukcije. Kljub temu, da številne delovne organizacije nimajo ustreznega strokovno usposobljenega kadra na tem področju, zadnja leta ugotavljamo, da postajajo letne napovedi v začetku leta vedno bolj realne in da vsaj večje organizacije pripravljajo v okviru svojih letnih gospodarskih načrtov plane kadrov že kar skrbno. O tem, da je Gorenjska kadrovsko deficitarna regija, smo že pisali. Najbolj primanjkuje delavcev ozkega profila, to je nepriučenih in priučenih, in že sedaj smo bili vezani na »uvoz« le-teh predvsem iz drugih republik. Združeno delo bo na Gorenjskem v letošnjem letu potrebovalo 3934 novih delavcev in pripravnikov s takole kvalifikacijsko strukturo: 457 nepriučenih (12 odstotkov), 1176 priučenih (30 odstotkov), 1192 (30 odstotkov) s poklicno šolo, 623 (16 odstotkov) s srednjo stopnjo strokovnosti, 270 (7 odstotkov) z višjo ter 216 (5,5) z visoko izobrazbo. Gorenjska torej potrebuje letos največ delavcev s poklicno šolo in priučene delavce. Precej pa upada popraševanje po pripravnikih, saj je zanje na srednji, višji in visoki stopnji 382 ali okoli 10 odstotkov potreb, kar pomeni, da združeno delo kaže večji interes za delavce z že določenimi delovnimi izkušnjami. Največ delavcev, 46 odstotkov vseh potreb, ima industrija, sledi pa gradbeništvo z 11 odstotki, nato pa gostinstvo in trgovina, ki bosta po napovedih zaposlila po 7 odstotkov od skupaj napovedanih potreb. Na Gorenjskem bodo močneje zaposlovale še gozdarstvo ter izobraževanje, znanost, kultura in informacije. Obseg letnih potreb po novih delavcih že nekaj let pada in je tudi v primerjavi z letos napovedanimi potrebami nižji za 6 odstotkov. Potrebe so nekoliko večje le v jeseniški in kranjski občini, drugje pa so nižje. Zanimivo je tudi, da sezonsko zaposlovanje v regijskem merilu izgublja na pomenu. Glede na lansko leto se bo število sezoncev letos povečalo precej na Jesenicah, v Radovljici bo približno tako kot lani, v Kranju, Skofji Loki in v Tržiču pa bo upadlo Kvalifikacijska struktura sezoncev je slaba in se bistveno ne spreminja. Će bi združeno delo zaposlilo vse delavce, kolikor je v potrebah napovedano, bi to pomenilo visok porast zaposlenosti. Ker pa iz izkušenj vemo, da sta ponudba kadrov in popraševanje po njem neusklajena, tako po obsegu kot po strukturi, smemo s precejšnjo verjetnostjo pričakovati, da bo z republiško resolucijo planirana stopnja rasti zaposlenosti 3 odstotkov zelo verjetno prekoračena; vendar pa ne v taki meri kot bi bila v primeru usklajenosti med ponudbo in popra sevanjem. Ce se priliv i/, šol ne bo kaj bistveno spremenil, bo združeno delo lahko pokrilo 60 odstotkov planiranih letnih potreb po novih delavcih. Razliko 40 odstotkov novih delavcev pa bo treba pridobiti iz drugih podroČM Slovenije in iz drugih jugoslovanskih republik, saj drugih virov razen delovne rezerve na Gorenjskem ni. Mimi Pintar uvoz za skoraj 25 odstotkov prekoračuje izvoz. Izgube ima kar 24 temeljnih organizacij in delovnih organizacij, znašajo pa 22 milijonov dinarjev. Večino izgub ima gostinstvo in turizem, ki ima redno v tem obdobju primanjkljaj, upoštevati pa je tudi treba neplačani prihodek, ki znaša 8 milijonov 900.000 dinarjev. Sezo skega značaja so tudi nekatere drut, delovne organizacije, ki v treh mese cih izkazujejo primanjkljaj. Pri dru gih delovnih organizacijah pa s< vzroki v zastoju prodaje doma in na tujem ter v težavah pri preusmerjanju proizvodnje. Radovljiško gospodarstvo pa je » tem obdobju precej investiralo, saj so izplačila za naložbe porasla za 64 odstotkov, na Gorenjskem pa za 10 odstotkov. Investicijsko potrošnjo so večinoma pokrili iz lastnih sredstev in manj iz bančnih. D. S. Naložbe industrije V radovljiški industriji naj bi pozornost posvetiti predvsem boljši kvalifikacijski strukturi zaposlenih — Racionalizacija in modernizacija poslovanja Radovljica — V občini zavzema industrija pomembno mesto, za letos predvidevajo, da bo njen delež v družbenem proizvodu zavzemal kar 69 odstotkov in bo zaposlovala 64 odstotkov vsega delovnega prebivalstva. Tako ugotavljajo, da je delež industrije v gospodarstvu prevelik in se bo do konca srednjeročnega obdobja moral zmanjšati na račun večje udeležbe terciarnega sektorja, saj je to namera vsake razvite ekonomike. Letos načrtujejo povečanje družbenega proizvoda v industriji za 17 odstotkov, večjo produktivnost za 13 odstotkov in večje naložbe za 16 odstotkov ter pospeševanje integracijskih procesov in medsebojno sodelovanje na dohodkovnih osnovah. Ze lani je industrijska proizvodnja dosegla planirani obseg proizvodnje, za letos pa predvidevajo 12-odstotno povečanje. Osnovna ugotovitev je, da je industrija še preveč kratkoročno usmerjena, nepovezana in zato precej odvisna od trenutnih razmer na domačem in na tujem tržišču. In-, dustrijske naložbe niso majhne, so pa preveč razdrobljene. Zaposlenost naj bi se le malenkostno povečala v korist boljše kvalifikacijske strukture, obenem pa naj bi uresničili programe zunanje-trgo-vinske menjave. Tako si bo kovinska industrija prizadevala za preusmerjanje sedanjega programa v višje stopnje obdelave in začela z realizacijo skupnep programa z gradnjo nove galvanike Tako predvidevajo naložbe Veriga ic Plamen. V elektro industriji bosu Iskra Otoče in Iskra Lipnica vložil vsa razpoložljiva sredstva v izboljšanje tehnoloških postopkov, v i-! mični industriji pa bo Kemična varna Podnart začela z izgradnj, objekta za proizvodnjo kemikalij tei sodelovala pri gradnji nove galvanike. LIP Bled bo med drugim violi denar za gradnjo trgovske posloval niče v Lescah ter za nabavo opreme tekstilna industrija pa bo veČine«* poskrbela za ukinjanje nočnega žena in za racionalizacijo in m**^ nizacijo poslovanja. Naložbe p**"" deva tudi živilska industrija, teffl^ na organizacija Gorenjka nadt* rekonstrukcijo tovarne čokobfe Elan bo povečal prostore ter naS? nekaj sodobne opreme v temeljni* J ganizaciji Smuči ter sovlagal v p+ izvodnjo smuči v Avstriji. Na&* vana predračunska vrednost zal« nov investicijski program pomeni visokem investicijskem znesku T odstotno investicijsko intenzivno) D. S Komisija za urejanje medsebojnih razmerij delavcev delovne skupnosti skupnih služb Slovenske železarne — Tovarna verig Lesce objavlja dela in naloge POMOČNIK VODJE IZVOZ-UVOZ Pogoji: zahtevan poklic: - dipl. ekonomist - prof. nemščine, prof. angl., prof. franc, prof. ruščine, prof. i tal. delovno znanje: - 36 mesecev v poklicu ali delovno mesto v zunanjetrgovinskem poslovanju profila ing. funkcionalno znanje: - aktivno znanje nemškega ali italijanskega ali angleškega ali francoskega ali ruskega jezika pri alternativi dipl. ekonomist - aktivno znanje nemške korespondence - izpit iz zunanjetrgovinskega poslovanja pfi alternativi profesor - izpit za voznika motornih vozil B kategorije Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Slovenske železarne Tovarna verig Lesce, Lesce, Alpska c. 43. ., . , l ■ tfpiel v razvoju, ki so se V petek ho Iskro obiskali predstavniki bank ^ vlade> bank in na večdnevnem obisku v naši republiki. *> P""'čništm v deželah vnum mh organ,.(in, m »t pogovarjati " '"-"T'-7".,,; '------ pomenit sode/m an,a med njinti ta OOtfK ' upodaniko ureditev. - Foto: F. Pvrdan JOVU ---, , , - ndnarodne odnose m boljši nk, 13. junija 1978_Z Razstavi v počastitev l kongresa ZKJ ^bfevljica — Bližnji 11. kongres M bodo v radovljiški občini poča-■i številnimi svečanostmi in pristojni. Temu pomembnemu do-so namenili tudi letošnji pro-ije Komunista pod geslom _ianje, produktivnost. V so-—iju s pododborom Družba in PP pri občinski konferenci ZK PMjica je matična knjižnica F* Tomaž Linhart pripravila od [to 20.junija v dvorani radovlji-* Peščine razstavo marksistične ^Tižboslovne knjige, dan kasneje, Atija pa bodo v Sivčevi hiši Mu-^ovljiške občine pripravili sve-Dtvoritev izdelkov in modelov z* Vezenine Bled. Razstavo dopolnili delavci tega kolektiva fako likovnih in fotografskih "Batov, ki bodo prikazani v srni-Na akcije Komunista s celot-procesom svoje proizvodnje, va bo na ogled do sredine 5. stran G Bohinjska Bistrica — Pri DPD Svoboda Tomaž Godec vsa povojna leta prizadevno deluje folklorna skupina, ki se stalno pomlajuje. Vodi jo Stanko Hodnik, skupina pa nastopa na kulturnih prireditvah. — B. B. njega meseca. orenjci blesteli v Krškem J ji pregled amaterske gle-- ustvarjalnosti — XXI. sre-- gledaliških skupin Slovenije — '.za obe gledališki skupini z Go-končal več kot odlično. predstava je bila med sodelujočimi ocenjena kot t, tako da gresta enodejanki a Čarobna noč in Na morju na letošnje Boršt-r' srečanje v Maribor. Radov-Jn&hrtov oder pa se je odrezal lartovim Ta veseli dan ali se ženi, saj je bila predstava da predstavlja slovenski tova gledališki amaterizem na festivalu Bratstva in enotnosti v Prizrenu letos oktobra. Nemajhno bero priznanj pa so prinesli s Krškega tudi igralci: Jože Vinšek in Tine Oman sta prejela veliko Linhartovo plaketo za večletno ustvarjalno gledališko delo, Miran Kenda, Vladimir Rooss in Biba Uršič pa zlato Linhartovo značko za enkratno igralsko stvaritev sezone. Kranjski in radovljiški uspeh pa je treba ocenjevati glede na visoko raven, ki so jo po splošni oceni pokazale vse sodelujoče gledališke fcfc - za kranjski grb - V galeriji Prešernove hiše v Kranju bo še nekaj tyrta razstava osnutkov za novi grb kranjske občine. Hazpravljenih je " predlogov, od katerih je pet dokaj sprejemljivih. To so »Nagelj« '* »Kranj 27«, »23347« in »2000*. Obiskovalci razstave lahko v knjigo svoje mnenje ali predlog, kateri osnutek bi bil po njihovem mnenju ernejši za novi grb občine Kranj. Ogled razstave še pose »delegatom kranjske občinske skupščine. - F< 'rezplačni učbeniki posebno pripo-•\>to: F. Perdan j^aice — Na pobudo zveze ^tov Slovenije so maja letos družbeni dogovor o uresni-£1° družbene akcije za orga-^rJ1° preskrbo osnovnih šol z uč-ter postopnem zagotavljanju ^*tnih učbenikov za učence v V "ih šol v Sloveniji. Številne k*°fe so brezplačne učbenike že ^*'2daj pa prehajajo na to novo *l J vse ostale slovenske šole, ^gim tudi na Jesenicah. ^tladu s tem dogovorom knji-P za šolsko leto, ki prihaja, ne k' "fcč prodajale učbenike star-temveč jih bodo dostavile Vsi učenci bodo ob koncu ga šolskega leta pustili učbe-glede na njihovo kvaliteto. Učenci, ki bodo odstopili preteklega leta, bodo dobili za naslednje leto, za kar J'iapevali 25 odstotkov prodaj-k^D* kot izposojevalnino. Tisti niki, ki se akcije nikakor ne udeležiti, bodo prispevali za sto odstotkov prodajne ili pa jih bodo takrat, ko leljeni vsi učbeniki tistim ki so odstopili stare učbe- dotrajane učbenike bodo ter jih namenili papirni Če bodo knjigarne priznavale 5-odstotni popust zaradi nabave na debelo, bodo šole ta dobiček namenile delno nabavi novih učbenikov, delno pa raznim stroškom. Akcija za brezplačne učbenike pomeni tako prvi korak k uresničevanju naloge, da bi učenci dobivali učbenike zastonj. Sola bo povsem prevzela od staršev odgovornost, kje in kdaj kupiti potrebne učbenike, delovne učbenike in delovne zvezke, kar pomeni znaten prihranek pri času. Na šolah le upajo, da bodo prav vsi starši akcijo podprli in bodo tako učenci dobivali učbenike zastonj, obenem pa bolj cenili in lepše ravnali s knjigami. D. S. skupine. Prav vsaka od predstav je imela nekaj svojskega tako glede repertoarja, režije ali igralske stvaritve. Ze za srečanje v Krškem je bila predpisana ostra selekcija, saj se je za pregled letošnjega gledališkega amaterizma kosalo 29 predstav na poprejšnjih področnih revijah. Gorenjska regija je bila že tu nekaj posebnega, saj je selektor izbral za Krško kar dve predstavi kranjsko in radovljiško, kar se ni zgodilo v nobeni drugi regiji. »Z ne majhnim veseljem prinašamo domov ta lepa priznanja za naše delo,« je povedal Jože Ko-vačič iz kranjskega Prešernovega gledališča, ki je obenem tudi predsednik področnega združenja gledaliških skupin za Gorenjsko. »V dobrem letu delovanja našega združenja smo se kar lepo odrezali. Mislim pa, da prav ta kakovost nalaga tudi obveznosti do drugih šibkejših skupin v regiji; predvsem mislim tu na Tržič.« Uspeha v Krškem so še posebej veseli Člani Linhartovega odra KD Radovljica, saj so se tako izkazali že po razmeroma kratkem času svojega delovanja. »Odmevi na našo otvoritveno predstavo so bili zelo ugodni,« pravi Alenka Bole-Vrabec, ki vodi Linhartov oder in je obenem režiserka uspele predstave. »Nemalo težav je bilo ob tako velikem številu igralcev in tudi pevcev KUD Ljubno stvari organizirati kot je treba. Nemajhno zahvalo smo zato dolžni vsem organizacijam združenega dela, ki so našim članom omogočile plačano odsotnost z dela. V amaterizmu so pač pomembne tudi take stvari. No, sodelovanje na tej republiški reviji smo opravičili vsekakor, obenem pa nas to zavezuje še za naprej. Malo se bojimo, kako bo, saj svojega odra nimamo, povsod le gostujemo.« Strokovno in organizacijsko delo, ki ga opravljajo Zveze kulturnih organizacij, je brez dvoma letos pokazalo lepe sadove. Kranjčanom, ki že dolgo časa potrjujejo, da so v samem vrhu gledališke ustvarjalnosti, je izbor za Borštnikovo srečanje profesionalnih gledališč le še eno potrdilo več o njihovi kvaliteti. -Radovljiški Linhartov oder pa je po komaj enoletnem obstoju zacvetel s klasičnim Matičkom: prav škoda bi bilo, če bi prostorske težave, v Radovljici namreč ni nobene primerne dvorane, takšno vitalno ustvarjalnost zadušile. L. Mencinger izkupiček P« «-Xniki? ;kov. Posamezn učbeniki novih so let, raču- or uporabni nekaj ■ — tiri leta, akcija, pa bo fpod učence, avnali in 1 razredom iLn£f' da""bodo 8 knjigami vnali in Jih lene *.pu*cal, šole dobavile ;;učenC^zke^n°delovne učbe- uporabni le eno leto. Te ,^E?ke bodo po šolah pro-učbenike doj& ^čencem po Talci na Gorenjskem - Gorenjski muzej iz Kranja je pripravil v hali A prve dni P°"n. bo odpadlo Gorenjskega sejma v Kranju razstavo o talcih na Gorenjskem. Razstava je -—•1 bila prijetna popestritev X. jubilejnega zbora gorenjskih aktivistov in borcev, (jk) - Foto: F. Perdan Štipendije iz Titovega sklada Le najboljšim Stipendisti Titovega sklada se resda lahko pohvalijo, da imajo najbolj ugledno — tako po imenu kot po višini — štipendijo v državi. Vendar pa priti do nje ni lahko. Obdržati jo pa še manj. Izmed pogojev, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za dodelitev štipendije iz Titovega sklada, omenimo le dva: za mlade delavce velja, da morajo pri svojem poklicnem delu izkazovati posebno nadarjenost in prizadevnost, prav tako pa morajo biti delavni tudi v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih in drugih skupnostih. Zadnji pogoj velja tudi za otroke delavcev (in kmetov-koope-rantov) s tem, da morajo dosegati v srednjih šolah praviloma odličen uspeh, v višjih in visokih šolah pa poprečno oceno 8, če se hočejo vpisati med kandidate za štipendije iz Titovega sklada. Kandidate lahko predlagajo samoupravni organi organizacij združenega dela, organi družbenopolitičnih organizacij, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in vzgojno izobraževalne organizacije, o njih pa nato razpravljajo še občinske skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju, v zadnji stopnji pa izvršni odbor Titovega sklada. Učenci in študenti, ki jim je štipendija podeljena, se morajo obvezati, da bodo v nadaljevanju šolanja dosegali: učenci srednjih šol praviloma odličen uspeh, študenti poprečno oceno najmanj 8, medtem ko morajo mladi delavci imeti izjemoma v prvem šolskem letu v srednji šoli prav dober učni uspeh, v višjih in visokih šolah pa najmanj oceno 7. Če teh pogojev ne izpolnijo, v naslednjem šolskem letu izgube pravico do štipendije. Po podatkih republiške skupnosti za zaposlovanje imamo na Gorenjskem devet takih, najboljših. Sest jih je iz škofjeloške občine, dva iz radovljiške in eden iz jeseniške. Erna Hafner iz Škofje Loke obiskuje drugi letnik ekonomske fakultete v Ljubljani. Zrelostni izpit na gimnaziji je opravila z odličnim, poleg tega pa je bila tista leta še članica predsedstva občinske konference ZSMS, vodja marksističnega krožka, predsednica šolskega športnega društva, tajnica planinske sekcije v gimnaziji, delala je v izvršnem odboru telesnokulturne skupnosti ... Podobne naloge opravlja tudi zdaj. Najdemo jo v predsedstvu in sekretariatu občinske konference ZSMS, je vodja marksističnega centra pri občinski konferenci in predlagana celo za regijsko povezo-valko za marksistične centre, je članica izvršnega odbora skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju, predsednica kulturne komisije v klubu študentov, rada se predstavi tudi kot igralka Loškega r jah. Obzidje z vzidanimi okni iz p rušene hiše, spomenik v sredini vi okrasni nasad stojijo pozabljeni Dvakrat na leto ga obiščejo otroci ki poberejo smeti, posadijo se rože in nekaj časa je vse v redu. Potem pa — tako kot pred nedavnim -pride kak zbiralec narodnega blage ali pa morda graditelj počitniškt hišice in si prisvoji eno ali dve oa zamreženih oken Davorinove ro/st ne hiše. Na kosmato vest zbiralce starin ne kaže trkati. Raje se V* šajmo, kdo je kriv, da do tega lahko pride. Samo razpadajočo *■ dovje najbrž ne, ampak tisti, k ■ odgovorni za njegovo vzdrževan}« D. Zlehr Govorila je o sebi, ob delu, tako kot ona zna — o velikih stvareh kar mimogrede. In neprestano se smeje: »Veš, ko sem nesel bombo belogardistom in Italijanom leta 43, je veliko v zrak pometalo.« Kot da pripoveduje o tem, kako je nasla v košu seno do jasli, saj je morala že od svojega sedmega leta služiti pri okoliških kmetih in skrbeti zase. Potem je nadaljevala: »Ko bi ti vedel, koliko partizanov sem pokopal! Sami mladi fantje so bili. Tudi moj brat, s partizanskim imenom Suljo, je padel 43. leta.« Izginil je mir z obraza in oči so se zopet smejale. Po vojni se je zaposlila in delala v skladišču na gradbiščih hidrocentrale v Žirovnici. Zdaj, ko jo tudi sam poznam, se ne čudim pripovedovanju, da je v enem mesecu poleg redne plače dobila še nagrado, ki je bila dvakrat večja od zaslužka. »1952 sem prišel k vojakom. Pozimi je bilo kar hudo. Vse smo prali na roke, kar led se je delal na predpasniku. Pa v barakah smo bili. Zdaj pa smo lepo na toplem in pralne stroje imamo. Tudi vojaki ne vedo, koliko lažje jim je danes služiti.« Uživam v njeni prvinskosti in v njenem trdovratnem vztrajanju v narečni posebnosti, ko uporablja moški spol tudi tedaj, ko govori o sebi. Justa je velik delavec. Sicer pa je to potrdila tudi družba, saj je dobila že nekaj priznanj in pohval za svoje delo. Predsednik republike Tito jo je nagradil z medaljo dela. Ni treba posebej poudarjati, da ji to priznanje pomeni največ. Zdaj bo kmalu odšla v pokoj in najbrž ne bom edini, ki jo pridem obiskat. Ce je ne bo več v kasarni, potem jo bomo obiskali v Žirovnici, kjer bomo poprašali po teti Justi, ki se je bomo vedno spominjali. MA Zanemarjeni lokali odbijajo goste Radovljica — V občini ugotavljajo, da prav vsi gostinsko turistični objekti še niso tako urejeni in opremljeni, kot bi morali biti Posebno v zadnjih letih so jih sicer precej obnovili, predvsem na Bledu in v Radovljici, medtem ko je nekaj gostinsko turističnih obratov Bohinja še zastarelih in slabo vzdrževanih. Poseben problem predstavljajo tisti zasebni gostinski obrati kier so lastniki zgradb, opreme in naprav organizacije združenega dela krajevne skupnosti in turistična društva, posamezniki pa jih imajo v najemu. Največ takšnih obratov — v občini jih je 15 — je v slabem stanju, kar se odraža tudi v kvaliteti uslug. V obrate razmeroma malo vlagajo, včasih pa celo ni sredstev za redno vzdrževanje. Lastniki zgradb najemnino porabijo za druge namene, najemnik gostinskega obrata pa nima interesa za večja vlaganja, temveč mu je predvsem cilj. da čimveč iztrži. Še posebno je pereče tam, kjer se najemniki menjajo vsaki dve leti. Pomembne pomanjkljivosti gostinskih obratov pa so š? v tem, da premalo pozornosti posvetijo ureditvi okolice objekta, odlaganju embalaže, ureditvi nasadov in zelenic kot čistoči v kuhinji in v sanitarijah. Pojavljajo se zanemarjeni jedilni listi in vinske karte, kar gosta odbija. V Radovljici so pred lansko sezono sklicali posvet za vse zasebne gostince v občini in na posvetu so opozorili na vse pomanjkljivosti ob ureditvi. Ugotavljajo, da je posvet zelo dobro uspel, saj so zasebni gostinci takoj začeli z ureditvijo lokalov in odpravili hujše pomanjkljivosti. Tržna inšpekcija ugotavlja, da so cene gostinskih storitev zadovoljive, vendar so seveda še vedno primeri, ko posamezni gostinski delavci gostu več zaračunajo kot so cene na ceniku. Tudi cene gostinskih storitev po kategorijah obratov niso usklajene in so večinoma enake ne glede na kategorizacijo ali kvaliteto uslug. V radovljiški občini je tudi pet kampov, ki so dokaj dobro urejen: in opremljeni. Tudi preskrba kampov je urejena tako, da so v neposredni bližini kampa prodajalne z živili in možnost prehrane v gostinskih obratih. Vendar so kljub dobri urejenosti še vedno pomanjkljivosti, ko so kampi urejeni le za določeno število gostov, sprejemajo pa jih precej več kot je zmogljivost naprav, kar pa povzroča nered in nezadovoljstvo gostov. ^. * Si I i . „ „Mnčili za občinski samoprispevek & Jesenice - Jeseničani so se pred letl°™™~li bodo pet let. šolski center x izgradnjo šolskega centra na Plavžu. Ylf^adi/o V njem bodo učilnice* delavci Gradbinca z Jesenic že uspešno g j stori za ostalo de/ar *ti celodnevno šolo in vzgojnovarstvena ustanova re h r Torek, 13. junija 1978 ;L_stran GLAS POPOTNI POGOVORI O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Delo v preteklem mandatnem obdobju so ocenili za zelo uspešno. Za delo v prihodnjem mandatnem obdobju pa so poudarili, naj poteka po srednjeročnem programu razvoja, in sicer: adaptacija družbenih prostorov in ureditev centralnega ogrevanja, pripravah na izgradnjo mrliških vežic ter na ureditev odvoza in odlagališč za smeti. Za novega predsednika sveta KS Cerklje je bil izvoljen Jože Zun, za podpredsednika pa Janez Žargaj. Na naslednji seji sveta KS Cerklje bodo sestavili tudi osem komisij ter predlagali štiri člane v komisije pri Izvršnem svetu SO Kranj. J. Kuhar SPOMINSKI POHOD Žirovnica — V soboto, 3. junija, so učenci osnovnih šol iz Žirovnice, Lesc in Radovljice, borci NOV in člani ZRVS krenili na spominski pohod po partizanskih poteh pod Stolom. Odšli so v Titovo vas in do jezera v Završnici. Tu so pripravili sklepno slovesnost ob spomeniku Dragoljuba Milovanoviča, v kulturnem programu pa so nastopili recitatorji in združen pevski zbor šol. — B. B. ^•ee — V nedeljo, 4. junija, je bilo na športnem igrišču Lescah tekmovanje službenih psov za sestavo repre- i -fntance za evropsko prvenstvo. Tekmovali so v slede-Vh, poslušnosti, napadu in v obrambi. Tekmovanja, ki *je organizirala Kinološka zveza Jugoslavije, pripra- 1 ^opa Društvo za vzgojo in vzrejo športnih in službenih *w Bled, se je udeležilo 21 tekmovalcev iz Slovenije, 'ajbobši je bil Vox, last Milana Ulčarja z Jesenic, hgije bil Cezar Staneta Korena iz Lesc, tretji pa Bart, **tntka Djakula iz Ljubljane. Četrti je bil Polux, last "*k Sergo iz Žalca. Prvi štirje se bodo morali udeležiti * nekaj tekmovanj in pokazati svoje znanje, preden *6odo lahko udeležili evropskega tekmovanja jeseni. — PRED NOVIMI NALOGAMI V KS CERKLJE Cerklje — V ponedeljek je bil v zadružnem domu ^w občanov krajevne skupnosti Cerklje, na katerem so "obsežnem dnevnem redu med drugim dali predlog in ga ■•to tudi potrdili za nov 17-članski svet krajevne skupiti, predsednika in podpredsednika. Dosedanji prednik sveta KS Cerklje Janez Žargaj je podal poročilo °delu v preteklem mandatnem obdobju. Kar veliko je ^narejenega v tem času. Najpomembnejše je vsekakor *rf*Jtiranje cest, urejevanje komunalne dejavnosti in "fleditev javne razsvetljave. Občani sami so prispevali fcnar in s prostovoljnim delom prek 40 starih milijonov. V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Gorje - • Letošnjo pomlad se je v Gorjah jablana zelo razcvetela, vendar je vprašanje, koliko sadeža bc ostalo na drevju. Zaradi obilnega dežja in dokaj hladnega vremena ni bilo oploditve. Tudi hrušk ne bo veliko in prav tako ne sliv. Zadnje čase ribez delno tudi odpada, čeprav je med cvetenjem dobro kazalo in tudi pozebe ni bilo. — J. Ambrožič - i %*dovljica. — Na seji krajevne t(*tference SZDL Radovljica, ki se ^je udeležilo okoli 50 delegatov, so "•jprej obravnavali poročilo o "j^osti konference, izvršnega in drugih organov. Ugotovili *?\*» je bilo minulo mandatno °^°bje izredno bogato s številnimi Dobro delali Vremenar Slovensko ime za junij je go-izmed vseh najlepše — rož-Vse cvete, tudi trava in drev-Zato moder kmet v tem '"esecu kosi: cvetoče trave še kot **o opojno diše; živina ima tnivoprve košnje najraje. Kmečka modrost v starih rekih * mesec junij: °ever,ki v tem mesecu pogosto vleče, Mm v deželo obilo žita privleče. Ce 0 kresu dežuje, orehom škoduje. Ce vinska trta ne cvete kresnika, r#tane v tolažbo le lesnika! ^svetem Vidi — se skozi noč vidi \^kre8j se dan obesi. akcijami, med katerimi so bile tudi uvedba krajevnega samoprispevka ter več javnih razprav. Zelo uspešno so organizirali tudi javne družbenopolitične in kulturne prireditve, kjer so pritegnili vse krajevne organizacije in društva, ustanovili novo kulturno-umetniško društvo, novo osnovno organizacijo ZSMS, ulične odbore za ljudsko obrambo ter organizirali nekaj javnih tribun in tiskovno konferenco. Močno so okrepili tudi delo delegacij in opravili, vse kadrovske in druge predvolilne postopke. Med pomanjkljivostmi, ki še vedno spremljajo delo, so tudi pomanjkljivo informiranje, nedejavnost nekaterih hišnih svetov, počasno reševanje perečih problemov ulic in naselij ter še vedno neizpolnjevanje obveznosti ob zahtevah zborov občanov. Vse naloge bodo oblikovali v akcijski program, ki ga bodo posredovali vsem uličnim in vaškim odborom. Na seji so tudi za novega predsednika izvolili Borisa Robiča, za podpredsednika Franja Grceta in za tajnico Pavlo Avsenek. Potrdili so tudi imenovanje vseh novih predsednikov uličnih in vaških odborov SZDL. JR Za ščepec lepega vedenja Pred dnevi (3. junija) so se v Hudičevem žlebu na Prisojniku smrtno ponesrečili trije mladi fantje — alpinisti. Reševalcem je uspelo le eno življenje oteti smrti: Tamaro Likar je helikopter prepeljal v jeseniško bolnišnico. Zvečer, v soboto, ob 21. uri, so prišli zgarani, premočeni in do konca utrujeni gorski reševalci do Koče na Gozdu. Da bi se odpočili, prespali — naslednje jutro jih je čakal prenos treh trupel v dolino. Toda, glej: v koči je skupina fantov in deklet (planinci so bili le po oblačilih, ne po srčni kulturi!) pela in pila. Četudi so vedeli za strašno nesrečo v bližini, jih to ni toliko motilo, da ne bi vsaj kasetofona malce utišali. Peli, pili, plesali so kar naprej. Kot, da bi jih tragedija sploh ne prizadela. No, če bi imeli nadebudni mladinci v sebi vsaj ščepec lepega ve denja, bi ob prihodu reševalcev v kočo utihnili in se zresnili. Toda ne, noreli so kar naprej! Užaljeni reševalci so potem odšli iz koče, da se kje drugje odpočijejo za napore prihodnje ga dne. (31. zapis) Moravski Cešnjičani (moram tako reči, ker prav blizu — pri Domžalah — so tudi Češnjice in Cešnjičani) mi pa res lahko zamerijo, ker jih v teh zapisih še nisem obiskal. Bil sem sicer tam (saj je le 1 km daleč od Moravč, proti jugu, med Drtijo in Tuštanjem) — a sem si pogovor o teh Cešnjicah prihranil. Zato, da bi kaj več povedal o njihovem rojaku, kiparju — umetniku Tinetu Kosu, zdaj že 84 let starem seniorju slovenskih kiparjev. — Več let sem stanoval prav blizu njegovega ateljeja v Ljubljani (za Bežigradom, v Livarski ulici). Bila sva si tudi bežna osebna znanca — imponiral mi je zaradi svoje osebne skromnosti in vsakdanje vnanjosti. Bolj je bil podoben kakemu uradniku na pošti ali v banki. Nobene dolge grive, nobenih širokrajnih klobukov, nobenega znamenja, da je to bil eden od najbolj vidnih slovenskih kiparjev — umetnikov v obdobju med obema vojnama. — Zdel se mi je prej dolgočasen kot zanimiv. A to je bil le vnanji vtis. Po svojih delih pa je bil očiten socialist, glasnik angažirane umetnosti. Saj je v pretežni meri upodabljal delavce in kmete pri njihovem trudapolnem delu. Gosposki, salonski portretist pa Tine Kos res ni bil! KIPAR TINE KOS Pravzaprav Valentin, saj je Limbarska gora s svojima bratoma Valentinom in Pere-grinom, gotovo obvladovala miselnost Moravčanov: v vsaki družini, vsaj kolikor vem, imajo Valentina. Rojen je bil naš Tine Kos v Cešnjicah dne 29. januarja 1. 1894. Peti po vrsti, izmed trinajstih otrok. V kmečki hiši, kjer je toliko lačnih ust, ni prav lepo. Revščina, pomanjkanje vsega, vsega. Moravski učitelj Toman je v fantiču spoznal ustvarjalen talent in pregovoril starše, da so dvanajstletnega nadebudneža poslali v Ljubljano, v uk na tedanjo obrtno-kiparsko šolo. Tu se je naučil podobarskega rokodelstva; po umetniško iskro pa se je osemnajstletni Tine podal na Dunaj, na akademijo. Bilo je to 1. 1913. A, glej nesrečo: za vojake pravšnje zrel, je moral Tine Kos odriniti na fronto — in tam ostati kar štiri leta. Po vojni, 1. 1919, je znova šel na Dunaj in v prihodnjih letih dovršil akademske študije. En semester je prebil še v Pragi — saj so tam delali in učili svetovno znani kiparji Štursa, Katka, Mvslbek in Španiel. No, potem pa je Tine Kos dobesedno pljunil v roke in kot čebela marljivo modeliral, rezbaril in klesal — svobodni umetniki v onih časih niso imeli nobenih podpor, ne stricev — garati so morali, če so hoteli živeti. Posebno, če so imeli družine. To pa je Tine Kos imel. Za kruh je ustvarjal javne spomenike (tudi v Kranju, na sedanjem Trgu revolucije, je stala njegova kiparska umetnina — kralj Peter I). Za narodno skupščino stare Jugoslavije, za Jadransko-Solunarsko banko, za ljubljanske banke je kot kruhoborec ustvarjal dragocene umetnine. Vmes je sprejemal naročila za spomenike padlim vojakom v prvi svetovni vojni. — No, po osvoboditvi pa se je mož docela razživel: spomeniki NOB (v Moravčah, na Pokljuki) kažejo kiparja v polni ustvarjalni moči. Tine Kos: kiparjev avtoportret (žgana glina) KMET - DELAVEC Kot, da bi bil zagledan v resno-bo trdega dela. Nobenega veselja, nobenega smeha ni v Kosovih plastikah. Le resnoba in grenkoba. Včasih tudi le topa vdanost ... Že naslovi Kosovih del kažejo socialno usmeritev: Livar (za spomenik NOB v Štorah, visok 4 m). Mati reže kruh, Talec, Ranjenec, Upornik, Sejalec, Dekle z lončkom, Revolucija, Delavec (upodobil je samega sebe!), Dekle na polju, Planša-rica, Žagar, Delavski par itd., itd. Kosove plastike niso baročno vihrave, tudi niso klasično lepe — trde so, brez okraskov, roke so žuljave, čela razbrazdana v globokih gubah. Kako je s Tinetom Kosom sedaj, ne vem. Živi še; če ustvarja — to bi rad vedel. Obiskal ga bom v prihodnjih dneh. Kot velja Maksim Gaspari za najstarejšega med slovenskimi slikarji, tako velja Tine Kos za najstarejšega slovenskega kiparja. — Obema ne smemo želeti — kot to pomotoma radi storimo — še mnogo let dela in uspehov, obema moramo želeti le mirno, tiho življenjsko jesen. In da bi se spočila ... Janez Kristan Po pisanju nekaterih zgodovi-*jfOev, med katerimi predvsem an-***kega filologa J. Pentlanda Ma-^ffyja (1839 - 1919), so namreč z žogo prvič vendarle opisane pri jajcih in to okrog leta 3000 pred ^im štetjem, žoga je bila napol-z#na s perjem ali živalskim krznom. ekipi, druga nasproti drugi, jo potiskali z nogami, boki, £*eni in glavo, prepovedana je bila jgra z rokami. Zmagala pa je tista , ki je prva potisnila žogo med s bambusovima palicama. V je običajno sodelovalo veliko Ms igralcev. To igro so v 7. tfetju prenesli tudi na Japonsko. " ir so jo tu igrali praviloma le i, ki so jo vsako leto avili pred svojim cesarjem. prvim igram so bile zelo »ne igre z žogo v raznih civili-ih v starem veku, dobi sužnje-niške družbene ureditve, ki je PjUala od nastanka razredne druž & prvih drŽav in prve pismenosti £d 4000 do 3000 pred našim Jtjem), pa vse do propada največje jhijelastniške države v zgodovini, /makega cesarstva (leta 476 po ^em štetju). Točnega datuma viri ne omenjajo, vendar pa je bilo 0 prav gotovo precej za nastankom ft* pri Kitajcih. Predvsem sta bili y starogrški igri episkyro8 in >*koinos. Nastopali sta dve ekipi z P* številom igralcev na igrišču, ki ^ biJo začrtano z dvema vzpo-.^nima podolžnima linijama (danes Jima rekli out črta), ter srednjo Argentina 78 — 11. svetovno prvenstvo v nogometu linijo, zaznamovano z naloženimi kamenčki, ki je delila igrišče na dve enaki polovici. Pred začetkom igre sta se obe ekipi postavili za svojo »gol« črto, preko katere je morala ekipa, ki je želela zmagati, poriniti Žogo mimo vseh nasprotnih igralcev. Igrati pa je bilo dovoljeno tako z nogami kot tudi z rokami. Žogo je na sredino igrišča vrgla nevtralna oseba in šele takrat so se smeli proti njej pognati istočasno s svoje »gol« črte igralci obeh ekip. O podobnih igrah je pisal tudi Homer, najstarejši grški pesnik, avtor Iliade in Odiseje, ki je živel v 8. stoletju pred našim štetjem. Rimska igra z žogo, harpastum, je bila po opisu zelo podobna grški igri episkvros, iz česar »Vocabolario della Crusca« leta 1612 sklepa, da se je igra dejansko k Rimljanom od starih Grkov tudi preselila. Vendar pa je bila po oceni rimskega državnika, pesnika in stoiškega filozofa Luciusa Annaeusa Senece, ki je živel od 4. leta pred našim štetjem, pa do samomora v 65. letu našega štetja, igra z majhno napolnjeno žogo, za katero so se poganjali večinoma rimski legionarji, groba in ostra. Zato ni presenedjiva ugotovitev, da so se Rimljani, »katerih legije so križem kražem po velikan- ski državi preganjale bradate Barbare«, prav gotovo z enako »zavzetostjo« (ali »krvoločnostjo«, če povemo še bolj po pravici)podili tudi za žogi podobnim okroglim predmetom. V Italiji sta se v 15. stoletju pričeli razširjati dve popularni igri z žogo. Prvo so v Firencah okrog leta 1490 igrali plemiči, znana pa je bila pod imenom calcio a livrea. Drugo, kije bila mnogo bolj podobna ragbiju, pa so igrali predvsem študentje. Pozneje so nogometne igre v Italiji izgubljale svoje privržence, tako da je Motiv z ene prvih mednarodnih nogometnih tekem v zgodovini nogometa. Odigrali sta jo reprezentanci Anglije in Škotske leta 1873 v Glasgowu. neki Marco Lastri še leta 1821 v delu »Porta al Prato e gioco del calcio« pozival na njihovo ponovno oživitev. Zato pa je dediščina starih Grkov in Rimljanov skozi stoletja ohranjena v številnih zapiskih zlasti v Angliji. Tako angleški kroničar W. Fitzstephen v 12. stoletju omenja »neko priljubljeno igro z žogo«, katero sta na pustni torek igrali ekipi dveh cehov po ulicah in predmestjih Londona. V 14. stoletju so te igre postale povsem običajne. Ker pa so pričele »ogrožati državljane«, so bile v letu 1314 prvič prepovedane s posebnim kraljevskim dekretom. Tej prepovedi so v Angliji sledile še druge. Ali je bil pravi razlog za prepoved res ogrožanje državljanov, lahko le ugibamo. Mnogo bližje resnici utegne biti razlog prepovedi, posebno tistih po letu 1365, da so prebivalci veliko raje trenirali igro z žogo kot pa streljanje z lokom. (Nadaljevanje v naslednji številki) Pokal PZ Slovenije Dvakrat Triglav in Ljubljana KRANJ — Kot že nekaj let nazaj so tudi leto« slovenski plavalci in plavalke zaceli svojo letno sezono a tekmovanjem za plavalni pokal pz Slovenije. V dveh bazenih, v Kranju in Ljubljani, so nastopili vsi naši najboljši v vseh kategorijah. V Ljubljani so se v prvem kolu tega tekmovanja pomerili mlajši pionirji kategorije A in B, v Kranju pa so nastopali starejši pionirji, hjladinei in člani. Letni bazen v Kranju je gostil najboljše .siovenske plavalce v kategoriji starejših pionirjev, mladincev in članov. Med desetimi klubi, bilo ni le ravenskega Fuži-narja in mariborskega Branika, so med desetimi klubi največ besede imeli domačini ter tekmovalci PK Ljubljane in trboveljskega Rudarja. Plavalka kranjskega Triglava Vesna Praprotnik je letno plavalno sezono pričela več kot odlično. Na 100 m delfin je postavila nov državni rekord za mlajše pionirke A, v isti kategoriji pa slovenskega na 800 m prosto. Za začetek sezone so vsi pokazali, da so se v zimskem obdobju dobro pripravljali za letne obračune. Vsi so pokazali, da se njihovo delo obrestuje, saj so v poprečju dosegli dobre rezultate. Najboljše dosežke je v kranjskem bazenu dosegla triglavanka Vesna Praprotnik, ki je na 100 m delfin postavila nov državni rekord za mlajše pionirke A, v isti kategoriji pa je plavala tudi najboljšo slovensko znamko na 800 m prosto. V tem disciplini je Barbara Štem-berger z zmago in novim absolutnim slovenskim rekordom pokazala, da se razvija v odlično dolgoprogašico. Pri moških je največ pokazal Borut Petrič in njegov brat Darjan, čeprav tudi ostali niso dosti zaostajali. Ekipni vrstni red: 1. Triglav 17.527, 2. Ljubljana 17.14», 3. Rudar 13.405, 4. Radovljica 3.479, 5. Ilirija 2.434, 6. Neptun 1.910, 7. Velenje 1.555, 8. Koper 837, 9. To-plite (Ptuj) 418. Rezultati — moški — 1500 m prosto: 1. B. Petrič 17:48,2. 2. D. Petrič (oba Triglav) 19.49,8, 3. Vilar (Ljubljana) 1:07,0, 200 m prsno: 1. Globočnik (Radovljica) 2:46,7, 2. Mihelič (Ljubljana) 2:48,8, 3. Jerman (Triglav) 2:56,6, 200 m hrbtno: 1. Novak 2:20,1, 2. Leskovec (oba Rudar) 2:34,0, 3. Šrot (Ljubljana) 2:37.0, 100 m delfin: 1. Urankar 1:03,3, 2.Hanžekovič (oba Rudar) 1:04,0, 3. Lauš (Ljubljana) 1:06,5, 200 m prosto: 1. B. Petri* (Triglav) 2:02,1, 2. Urankar 2:09.4, 3. Agrež (oba Rudar) 2:11,5, 400 m mešano: 1. Novak 5:08,5, 2. Hanžekovič (oba Rudar) 5:11,1, 3. D. Petrič (Triglav) 5:11,3; ženske: 800 m prosto: — 1. Stemberger (Triglav) 9:53,3 (absolutni rekord SRS), 2. Blažit (Rudar) 10:05,4, 3. Praprotnik (Triglav) 10:06,9 (rekord SRS za ml. pionirke A), 200 m prsno: 1. Oajntar 3:04,5, 2. Dvoršak 3:05,6, 3. Bradaška (vse Triglav) 3:06,8, 4. Jovan (Radovljica) 3:07,2, 200 m hrbtno: 1. Blažit 2:32,9, 2. Kolenc (obe Rudar) 2:40,6, 3. Herlah (Velenje) 2:47,5, 4. I. Berložnik (Triglav) 2:50,1, 100 m delfin: 1. Močnik (Ljubljana) 1:13,6, 2. Praprotnik (Triglav) 1:13,7 (rekord SFRJ za ml. pionirke A), 3. Burja (Rudar) 1:15,6, 200 m prosto: 1. Kolenc (Rudar) 2:20,6, 2. Štembergar (Triglav) 2:20,8, 3. Močnik (Ljubljana) 2:24,3. LJUBLJANA - Kopališče Kolezija pa je v prvem kolu gostilo najboljše slovenske pionirje v kategoriji A in B. Tu bera rekordov ni bila taka kot v Kranju, vendar so tudi tu najmlajši pokazali, da v nadaljevanju sezone od njih lahko pričakujemo se boljših rezultatov. V ekipni konkurenci je pri pionirjih A vodstvo po pričakovanju prevzel kranjski Triglav, pri pionirjih B pa Ljubljana pred mariborskim Branikom in Triglavom. Ekipni vrstni red — pionirji A: 1. Triglav 12.646, 2. Ljubljana 7.741, 3. Branik 2.473, 4. Rudar 2.007, 5. Ilirija 1.063, 6. Velenje 685, 7. Olimpija 636; pionirji B: 1. Ljubljana 5.582, 2. Branik 3.205, 3. Triglav 2.533, 4. Olimpija 2.347, 5. Rudar 2.091, 6. Ilirija 1.468, 7. Fužinar 467, 8. Koper 442. Rezultati — pionirji A — 400 m prosto: 1. Bučar 5:01,02, 2. Sluga (oba Ljubljana) 5:06,1, 3. Veličkovič (Triglav) 5:13,39, 100 m delfin: 1. Jocič 1:14,45, 2. Rus (oba Triglav) 1:15,21, 3. Miksic (Branik) 1:21,67, 200 m mešano: 1. Jocič 2:42,56, 2. RUS (oba Triglav) 2:44,29, 3. Sluga (Ljubljana) 2:50,00; pionirke — 400 m prosto: 1. Mozetič (Ljubljana) 5:15,78, 2. Rebolj (Triglav) 5:20,53, 3. Lorenci (Branik) 5:24,31, 100 m delfin: 1. Jugovic 1:23,05, 2. Rebolj (obe Triglav) 1:26,66, 3. Kolenc (Ljubljana) 1:28,38, 200 m mešano: 1. Kosirnik (Tri- 2:54,70, 2. Mozetič (Ljubljana) 2:59,84. 3. Jugovic (Triglav) 3:03,87; pionirji B — 100 m delfin: 1. Velkavrh (Ljubljana) 1:28,84, 2. Zupančič (Rudar) 1:32,33, 3. Prislan (Triglav) 1:34,38, 200 m mešano: 1. Prislan (Triglav) 3:05,15; pionirke — 400 m prosto: 1. Kavčič (Ljubljana) 5:52,15, 7. Štangl (Triglav) 0.49,66, 100 m delfin: 1. Zavratnik (Branik) 1:28,23, 2. Mohorič (Triglav) 1:34,97, 200 m mešano: 1. Kavčič (Ljubljana) 3:08.42, 4. Mohorič (Triglav) 3:15,23. . I). Humer lesna industrija Bled, lip bled sol. o. Bled, Ljubljanska 32 Delavski svet delovne organizacije razpisuje prosta dela in naloge VODJE SEKTORJA ZA ORGANIZACIJO POSLOVANJA IN AOP (reelekcija) V poŠte v pridejo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri. — da imajo 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj — da so opravili uvodni tečaj v programiranje in tečaj programskega jezika Cobol — da vsaj pasivno obvladajo angleški jezik Odbor za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge NOSILCA PROJEKTA (OPAŽI, ISO-SPAN) Pogoji: — visoka šola gradbene smeri s 3 leti delovnih izkušenj — 1 svetovni jezik — izpit iz varstva pri delu zaželen je strokovni izpit poskusno delo 3 mesece. Interesenti lahko pošljejo prijave najkasneje do 28. junija 1978 na naslov: LIP lesna industrija Bled, Splošni sektor. Gorenjska liga v smučarskih skokih Pozornost doskoku SEBENJE - Na dveh smučarskih plastičnih skakalnicah je TVD Partizan organiziral I. kolo gorenjske lige v smučarskih skokih za vse kategorije. Prvi del ligaške-ga tekmovanja ima poudarek na doskoku, kar je šibka točka naših skakalcev. Z intenzivno vadbo tega elementa hočejo trenerji gorenjskih skakalcev svoje varovance čimbolje pripraviti na novo sezono: REZULTATI - CICIBANI: 1. Joško Šmid (Jesenice), 2. Gregor Rančigaj (Triglav), 3. Gregor Pere (Jesenice), 4. Tadej Knific- (Triglav). 5. Tomaž Mubi (Triglav), 6. Matej Rančigaj (Triglav); MLAJŠI PIONIRJI: 1. Robi Pogačnik (Križe), 2. Martin Skrjanc (Triglav), 3. Jože Jagodic (Triglav), 4. Ivo Gorjup (Triglav), 5. Jože Kešnar (Triglav); STAREJŠI PIONIRJI: 1. Franc Poljane (Križe), 2. Robi Cimžar (Triglav), 3. Igor Mandeljc (Križe), 4. Tomaž Zabkar (Križe), 5. Maks Valjavec (Križe), 6. Dušan Silar (Triglav); MLAJŠI MLADINCI: 1. Peter Jošt (Križe), 2. Robi Kaštrun (Križe), 3. Rajko Lotroč (Jesenice), 4. Boris Skrjanc (Križe), 5. Marko Rogelj (Triglav); STAREJŠI MLADINCI: 1. Miro Bizjak (Triglav), 2. Bojan Globočnik (Triglav), 3. Bojan Jošt (Križe), 4. Jelko Gros (Križe), 5. Milan Pire (Triglav); ČLANI: 1. Brane Finžgar (Triglav), 2. Bojan Kejžar (Triglav), 3. Vido Peternel (Triglav), 4. Sandi Cimžar (Triglav); Drugo kolo bo na sporedu v soboto, 17. junija. Ob 16. uri bodo tekmovali starejši pionirji, mladinci in člani na 35-metrski Množično na Veliko Poljano Športno društvo Kokrica je v sodelovanju z Gozdnim gospodarstvom Kranj, TKS Kranj in KS Trstenik priredilo drugi množični planinski TRIM pohod od Trstenika do Velike Poljane pod Storži čem. Pokrovitelj letošnje akcije je bilo Gozdno gospodarstvo Kranj, ki je nevsiljivo opozarjalo udeležence pohoda na pomen zdravega in čistega gozda in tako najučinkoviteje sklenilo akcijo ob tednu varstva gozdov. Uspela lanska prireditev in lepo vreme sta privabila na Veliko Poljano nad 700 planincev; od predšolskih do sedemdeset in več letnikov. Omeniti velja tudi vsesplošno zadovoljstvo nad odlično organizacijo prireditve, ki je bila posvečena bližnjemu XI. kongresu ZKJ. B. VrlinSek Kolesarstvo Ropretu kriterij, Savi ekipna zmaga MARIBOR - Savčan Bojan Ropret je v soboto ponovil lansko zmago na tradicionalni krožni dirki po ulicah Maribora za 6. Talisov kriterij. V tridesetih krogih (24 kilometrov) s startom in ciljem na Leninovem trgu je Bojan zbral največ točk, kar jih je bilo mogoče. Točke je pet tekmovalcev namreč dobivalo v sprintu vsakega petega kroga. Zanimivo je, da je na koncu osvojilo točke le šest kolesarjev, kar pomeni, da so imeli glavno besedo skozi vso dirko eni in isti. Nastopilo je 36 tekmovalcev iz devetih klubov iz Avstrije, ZRN in Jugoslavije. Rezultati: 1. Ropret 30 točk, 2. Frelih (oba Sava) 23, 3. Kock (Avstrija) 17, 4. Be-dekovič (M. C. Zagreb) 15, 5. Zakotnik (Rog) 8, 6. Terglav (Branik) 1 točko. V nedeljo je bila tradicionalna 11. kolesarska dirka Okoli Pohorja, posvečena spominu na legendarni Pohorski bataljon. Udeležili so se je spet kolesarji iz treh držav, tekmovanje pa se je odvijalo za vse kategorije. Med člani je bil spet najbolj »nevaren« Bojan Ropret, ki pa mu tokrat ni šlo najbolje. Zaostal je šele nekoliko pred ciljem. Tudi trojici stalnih »ubežnikov« Zanoškarju (Rog), Rakušu in Kraker-ju (Sava) poskusi niso uspevali, tako da so članskega zmagovalca dali šele zadnji metri vožnje. Rezultati: 1. Fumič (M. C. Zagreb) 4:02.45. 2. Frelih, 4. Rakuš (oba Sava), 4. Zanoškar (Rog), 5. Pečnik (Sava), 6. Mad-ler (ARBO Kingberg). 7. Ropret (Sava), 8. Bedekovič (M. C), 9. Bulic (Siporex), 10. Arsovski (Skopje), vsi v času zmagovalca. Člani kranjske Save so z odlično vožnjo ponovno dokazali (bili so tudi zmagovalna ekipa), da jim drugi jugoslovanski kolesarji le težko pridejo blizu. Danes se v Delnicah začenjajo priprave jugoslovanske reprezentance za mednarodno etapno kolesarsko dirko Po Jugoslaviji, ki se bo začela 24. junija. V državni ekipi so tudi trije Kranjčani: Bojan Ropret, Bojan Udovič in Drago Frelih, za zveznega trenerja P« je poleg Biliča določen Se Franci Hvasti. H. -J. Pred golom vratarja kranjskega Triglava Vidica in nato Rebolja je bilo kar prevečkrat »prevroče«. Gostje iz Splita so se pokazali za izredno zanesljive in včasih kar pretrde igralce. Velikanje (7) skuša na tekmi Triglav : POŠK — Bnodomerkur zaustaviti gostujočega igralca Milardoviča (10). Dvoboj pa opazuje kapetan triglavanov Nadižar, ki drži najboljšega igralca POŠK Bebiča. — Foto: F. Perdan Tri zmage za naše čolne BLED — Tudi druga veslaška regata v letošnji sezoni na Bledu je dobro uspela. Na regati je nastopilo nad 500 tekmovalcev. Prvi dan je tekmovalce motil dokaj močan veter, drugi dan dež, vendar je organizatorjem tekmovanja kljub vsem C I. zvezna vaterpolska liga D Od dveh pričakovanih zmag samo ena KRANJ - I. ZVL Triglav : POŠK-Bro-domerkur 7:8 (0:2, 2:3, 1:1, 4:2), letni bazen, gledalcev 500, sidnika J. Ladocki (Su-botica), Popovič (Kotor). Triglav: Vidi«-, Kuhar, Vukanac. Oalič, Svarc, Starina, Velikanje. Malavašio, Nadižar. Balderman, Rebolj. POSK-Brodomerkur: Bratić, Klarie, Tu dor, Trumbic", Jovanovu4, Bebić, Kirigin. Brada-rič\ M išič, M ilardovio, M i jač. Strelci za Triglav: CaliO :i, MalavaSič 2. Nadižar 1. Balderman 1; za POŠK: Bebir 3, Jovanovic" 3, Trumbić I, M isu' I. Izključitve - Triglav (Kuhar, Kuhar. Stariha, Nadižar, Vukana«); POflK (Klari..-Bebić. Bradović). 4-inetre:Triglav4(3). Drugi met v četrtem kolu, ko je prvoligaš Triglav gostil splitski POSK-Brodomerkur, se domačinom ni posrečil. Medtem ko so v petek premagali šibeniški Solaris, so tokrat morali prepustiti točki gostom. SpUtčani so v prvih dveh četrtinah zaigrali zrelejše kot triglavani, saj so znali premagovati vratarja Vidica. Te sreče pa niso imeli gostitelji, saj je gostujoči vratar branil izredno. . Bolje so Kranjčani zaigrali v tretji in zadnji četrtini. Na dometu so imeli vsaj točko. Toda, to so zapravili v zadnjih sekundah igre, ko Velikanje, ki je bil sam pred vratarjem, ni znal potisniti žoge za njegov hrbet. S tako igro kot jo je Triglav pokazal v uvodnih dveh četrtinah, se res ne da zmagovati. Pri tem pa je Svarc v prvih minutah prve četrtine zastreljal se najstrožjo kazen. In kaj sta pokazali obe igri v domačem bazenu. To, da Kranjčanom še precej manjka, da bi z lahkoto premagovali v domačem bazenu enakovredne tekmece. V nadaljevanju se bo potrebno precej po- truditi in odpraviti dosti napak, če hočejo, da bodo tudi v prihodnji sezoni v družbi najboljših prvoligaških vaterpolskih moštev. D Humer Spored VK Triglav v I. zvezni ligi Vaterpolisti kranjskega prvoligaša to v domačem bazenu odigrali že dve srečanji tretjega in četrtega kola. Vse tekme igrajo triglavani v domačem bazenu ob 20. uri. Nadaljnji spored v kranjskem letnem bazenu: IX. kolo, 30. VI. Triglav : Kotor; X. kolo, 2. VII. Triglav s Jadran (Herceg Novi); XII. kolo, 7 VII. Triglav : Jug (Dubrovnik); XIII. kolo. 9. VII. Triglav : KPK (Korčula); XXII. kolo - medkolo - 13. IX. Triglav : Primorje (Rijeka); XVI. kolo, 15. IX. Triglav . Jadran (Split); XVII. kolo, 17. IX. Triglav : Mornar (Split); XVIII. kolo, 23. IX. Triglav : Partizan (Beograd); XIX. kolo, 24. IX. Triglav : Mladost (Zagreb); h Prvi točki KRANJ - 1. ZVL Triglav : Solaris 8:7 (1:2, 1:2, 4:0, 1:2), letni bazen, gledalcev 1000, sodnika Popovič (Kotor), J. Ladocki (Subotica). Triglav: Vidic, Kuhar. Vukanar, Calič, Svarc, Stariha, Velikanje, Malavaši<\ Nadižar. Balderman, Leskovar Solaris: Pavii\ Juraga, Terzanovir. Djurdje-vič\ Perak. Bura. Kenje, Ljuba. Dorbir. I.onc'ai Strelci za Triglav: Svarc 2, Vukanar I, Calio 1, Stariha I. Malavašič I, Nadižar I. Balderman 1. Za Solaris Lončar t, Kenje 2. Bura 2. 4 metre - Triglav 1(1). Izključitve - Triglav (Ciilić. Nadižar. Calic. Balderman. Kuhar. Malavašir. Stariha). Solaris (Bura. IVrak. Bura. I)|iinl|evi<\ Perak) V uvodnem tretjem kolu so vaterpolisti Triglava v domačem bazenu zasluženo slavili, čeprav tudi obraten izid ne bi bil presenečenje. Samo srečanje se je zataknilo že na samem začetku, saj je takoj po sodnikovem žvižgu pregorel zastareli predpisani semafor. Gostje so bili v napadu in le-tega niso izkoristili. Po vseh zapletih so nato nadaljevali z ročnim stopanjem in že v prvem protinapadu je Calič povedel svoje moštvo. Po slabi uvodni četrtini so nato gostje z golom Lončarja povcdli. Rnaka slika kot v prvi četrtini je bila tudi v drugi. Domačini niso znali izkoriščati igralca več in gostje so ponovno dobili tudi to drugo četrtino. Domačini so se ogreli šele v tretji, ki pa je bila hkrati tudi najkvalitetnejša. Triglavani so v tej demonstrirali visoko raven vaterpolske igre in popolnoma nadigrali utrujenega nasprotnika. To četrtino so dobili kar 4:0 in povedli. V zadnji, koje šlo za biti ali ne biti, so bili gostje za odtenek boljši, vendar so igralci Triglava le uspeli, da so z umirjeno igro zadržali prednost in osvojili prvi dve prvenstveni točki. D Humer težavam uspelo uspešno pripeljati do konca. V dokaj močni mednarodni konkurenci naši tekmovalci niso imeli veliko uspeha. Tako je med mladinci zmagala le ena naša posadka, in sicer četverec brez krmarja. V ostalih disciplinah so zmagali tuji tekmovalci, naši mladi veslači pa so dosegli Se eno drugo mesto in dve tretji mesti. V mladinski konkurenci so imeli največ uspeha veslači iz ZRN. Med člani so po pričakovanju imeli največ uspeha veslači iz NDR, saj so prišli na blejsko regato s svojimi najboljšimi veslači, med katerimi so bili tudi bivši svetovni in olimpijski prvaki. Naši tekmovalci se spet niso preveč izkazali, saj so edino zmago v vrhunskem razredu dosegli med osmerci, vendar so tu nastopile le tri posadke. REZULTATI: MLADINSKI ŠKSTKROBOJ: CETVE-REC S KRMARJEM: 1. ZRN. 2. Bolgarija. 3. Jugoslavija; DVOJNI DVOJEC: 1. Bolgarija, 2. ZRN. 3. Avstrija; DVOJEC BREZ KRMARJA: 1. CSSR, 2. ZRN, 3. Avstrija; SKIF: 1. Avstrija, 2. Jugoslavija, 8. Italija: ČETVEREC BREZ KRMARJA: 1. Jugoslavija, 2. Italija, 3. ZRN; DVOJNI ČETVEREC: 1. ZRN, 2. Italija, 3. Jugoslavija; OSMERKC: 1. ZRN, 2. Jugoslavija. 3. Italija; MEDNARODNA REGATA - JUNIOKJI - FINALE: ČETVEREC S KRMARJEM: 1. Bolgarija, 2. ZRN. 3. Mladost; DVOJNI DVOJEC: 1. ZRN. 2. Bolgarija, 3. Crvena zvezda; DVOJEC BREZ KRMARJA: 1. CSSR, 2. ZRN, 3. Avstrija. 6. Nautilu« Koper; SKIF: 1. Bolgarija, 2. Italija; DVOJEC S KRMARJEM: 1. ZRN, 2. Bolgarija, 3. Italija, 4. Nautilus; ČETVEREC BREZ KRMARJA: 1, Jadran Rijeka, 2. ZRN; DVOJNI ČETVEREC: 1. ZRN, 2. Crvena zvezda, 3. Firence; OSMEREC: I. ZRN. 2. Italija. 3. Beljak; VRHUNSKI VESLAČI - FINALE: ČETVEREC S KRMARJEM: 1. NDR, 2. CSSR. 3. Dunaj; DVOJNI DVOJEC: 1- NDR, 2. Ila-nubius, 3. Ginnastica; DVOJEC BREZ KRMARJA: 1. NDR L. 2. NDR IL. I. I»ter (Linz), 4. Branik; SKIF: 1. NDR, 2. Begaj (Zrenjanin) - Stanulov, 3. CSSR; DVOJEC H KRMARJEM: 1. NDR. 2. CSSR, S. Jadran; CETVEHEC S KRMARJEM: J-NDR, 2. CSSR, 3. Celovec; DVOJNI ČETVEREC: 1. Beljak, 2. Ginnastica; OSMEREC: I. Krka (Šibenik), 2. Partizan (Beograd). 3. ZRN. skakalnici na Gorenji Savi, ob 18. uri pa ae bodo pomerili mlajši pionirji in cicibani na 15-metrski skakalnici v Stražišču. Hkrati bo na skakalnici v Stražišču tudi meddru-štveno tekmovanje v počastitev krajevnega praznika Stražišča. J. Javornik Kranjčani drugi KRANJ - Na strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani je bilo letošnje slovensko prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško serijske izdelave in vojaško puško. Sodelovalo je več kot 100 najboljših-slovenskih strelk in strelcev v nacionalnem programu 3x20 strelov. Z malokalibrsko puško (3x20) je med člani zmagala SD Celje s 1974 krogi, na odličnem drugem mestu so bili tekmovalci SD Kranj s 1880 krogi, tretji pa T ura išče (Ptuj) s 1866 krogi. Med posamezniki je zmagal J ager (Celje) s 522 krogi, pred Nagličem (Kranj) s 498 krogi in Jerman (Celje) 489 krogi. Ostali Kranjčani so se uvrstili: Ogrin na 16., Plestenjak na 19., in Žagar na M. mesto. Med članicami sta bili najboljši Matja-šičeva (Ptuj) in Brezarjeva (SD Tabor Cerklje). Zaradi boljših rezultatov v zadnji seriji Matjašičeve (kleče) za en krog, je zmagala Matjašičeva pred Brezarjeva, obe pa sta dosegli po 468 krogov ter edini izpolnili normo na nastop na državnem prvenstvu, ki bo konec tega meseca v Ljubljani. V steljanju z vojaško puško je —»gaj spet Jager (Celje) s 170 krogi pred Nagličem (Kranj) s 167 in Puflerjem (Hrastnik) s 166 krogi. Omenimo naj, da večini tekmovalcev primanjkuje dobrega orožja. Še posebno to velja za vojaške puške, saj so večinoma ze zastarele in zato so tudi rezultati nitji, kot bi jih sicer dobri strelci lahko dosegli. J. Kuhar Nogometni turnir GORICE — Osnovna organizacija zveze socialistične mladine Slovenije Gorice bo v počastitev krajevnega praznika oraa-nizirala v nedeljo, 18. junija, tradicionalni nogometni turnir. Organizatorji vabijo k sodelovanju moštva osnovnih organi zaci ZSMS iz krajevnih skupnosti in združenega dela, šol in drugih organizacij. Prijav« sprejema osnovna organizacija ZSMS, zadnji rok za prijave pa je nedelja, 18 5 nija, do pol osmih zjutraj na igrišču v Letencah. J« Rokomet Za konec le remi Skofja loka - n. zrl - moški j lovica : Jadran 20:20 (10:7), igrišče v p« štalu, gledalcev 300, sodnika Karici* (Rijeka), Miškulin (Zagreb). Jelovica: PuSpan. Bester 1, Mehonič 4 V binc 5, LuSina, Fister. Peternel 7 Pnu,„er Trobeči, Fereder. Polajnar. Po zasluženem vodstvu domačinov prvem delu so se gostje razigrali šele v fin šu tekme. Oboji so se namreč zavedali da poraz enega ali drugega pomeni slovo' od lige. Vendar je remi najpravičnejši. DOBRA IGRA ALP LES A ŽELEZNIKI - II. ZRL - ženske AJnJes Partizan 16:15 (6:7). igrišče OŠ, gledalcev 200, sodnika Puclin, Torkar (oba Zagreb) Alples: Šolar. ŠuStar, Benedik l Pavlin I. I usina 6, Gartner, Soklič 1, Kankel) Jen-sterle 2, L uši na 3. Mira Benedičič 3, Meta Be- nedičič. Igralke Alplesa so v zadnjem kolu live po dobri igri v nadaljevanju presenetile gostje in zasluženo osvojile še zadnji dve točki. Oba loška drugoligaša sta s svojo igro skozi ves del prvenstva pokazala, da njihov obstanek v ligi ni zgolj slučaj. Čeprav so se na koncu morali oboji boriti za obstanek, je bil njihov trud poplačan, saj bosta oba tudi v prihodnji sezoni v drugoligaški druščini. •dh Finale brez gorenjskih ekip KRANJ - Mladi rokometaši in rokome-tašice so tekmovali v polfinalnih srečanjih republiškega prvenatvnr Mladinke so tekmovale v Ljubljani, kjer so bile najuspešnejše igralke Olimpije in Mlinoteeta, v Sežani pa Velenje pred Kočevjem. Mladinci z Gorenjske pa so tekmovali v Sevnici in Hrpeljah. V Sevnici so nastopili mladinci Jelovice in osvojili točko proti Lipi, premagali pa so z golom prednosti Sevnico ter osvojili tretje mesto v skupini B republiškega polfinala mladincev. REZULTATI: Jelovica : Lipa 11:11 (8:5). Sevnica : Jelovica 13:4 (8:7) Jelovica : Celje 8:11 (5:6) VRSTNI RED: 1. Lipa 5, 2. Celje 3. J. Jelovica 3, 4. Sevnica 1. Rokometaši Tržiča pa so bili ob polčasu vedno boljši sli enakovreden nasprotnik, na koncu pa so izgubili dve tekmi in osvojili tako kot Jelovica tretje mesto. REZULTATI: Tržič : Jadran 10:12 (6:5). Tržič : Črnomelj 15:10 (8:5), Fužinar : Trtic 14:11(6:8). . VRSTNI RED: 1. Fužinar 6. 2. Jadran 4, 3. Tržič 2. 4. Črnomelj 0. J. Kuhar Pokal Tržičanom CERKLJE - V Cerkljah je bil peti tradicionalni memorialni rokometni turnir v .pomin na tragično priminuleg. športnik. ,n rokometaša Petra Rem.ca, n. k«* s" nastopile ekipe Jelovice. Tržiča, Gor. s ima in Krvavca. Vse ekipe so prikazale borbeno in f.ir igro. največ uspeha pa so imeU rokometa« Tržiča, ki so v finalni imen rw» .. ki Jelovice m osvojili STrKnTpoka',\i g- M«*^ p j l^nifc ŠD Krvavec Janez Martinčic. PrRt^LVAT.:KKrvavec : Jelovica 16;1, /o.71 Tržič : Gor. sejem 23:18 U0.11). \ i Lmi za tretje mesto so rokometaši Gor. U'-m- oremagali Krvavec z rezultatom wT2 (10 7) v tekmi z. prvo mesto pa ao v 1 i^no zanimivem- srečanju rokometaši ,zredno **»,B Jei0vico z rezultatom Tržiča premagance. Petrovega 16:14 \lll\o bHMPire M. (Krvavec) s*S K^Hši? (Gor. sejem) 14. King (TrtifM'i't™i„,dobro vodil, sodnik. ToreKTs. junija 1978 — Nogomet Uspešen nastop Gorenjcev V četrtek 8. junija, so bile v Sloveniji odigrane v članski in mladinski konku-rcacicetrtrlnnlne pokalne nogometne tekne (člani za pokal Jugoslavije - cup mar-frl, Tita, mladinci za pokal Republiške konference ZSMS - mladinski pokal). Kat pokalna prvaka Gorenjske za leto 1177/78 (bivše Temeljne nogometne zveze Gorenjske) sta se v zaključno tekmovanje nrsdla' v mladinski konkurenci mladin-*• moštvo NK »Partizan« Naklo in v iUjftrt konkurenci člansko moštvo NK »Sava« iz Straži**a. NK »RUDAR« TRBOVLJE : NK »PARTIZAN« NAKLO 0:2 (0:1) Mladinci Naklega so na stadionu NK »kašaria« v TrbovHah z boljšo in borbe-aeišo isro v obeh polčasih premagali dobro moštvo NK »Rudarja« iz Trbo- Branko Količ, t u minuti pa Dane Jošt. S to zmago je -ila^szT- naoatvo Naklega doseglo v zgo-dariai društva enegs najpomembnejših Zato*jUsTuvrntitvijo v polflnale dodalo inaspeh ob zaključkupraznovanja 40-let-ake^goaneta v Naklem. MK •MERCATOR« LJUBLJANA : NK»8AVA« KRANJ 3:0 (0:0) BodaiH druzToligaš je šele v drugem delu t«fci^Lfod^r borbenih Kranjčanov, k. ^ITlo v kranjski občinski nogometni E^Kf^torievi napadalci so bili tokrat ££?£S2& pred —ti mladega vra-taja »Save« Zupanca. Zmaga in poraz V zaostali tekmi k^-k^gP^i"^ , .TT^.'.. M kadete je ekipa Kranj-f^^JfJlf v aosteh. Na igrišču v Meng-^^ATa'^leVcijo z 1:0 Domačin. £ EouTsUbeigre pokazali tudi ob.lo ne- tZ&!pZle* teg- pa so nastop l!!!!^*r^mi is^sJci. Kranjčan, so bili 55 la^^zSuzeno zmagali z golom ^%^noDve«^inUp«Btal trener ''ESmh kadeti so *e končali s tekmova- mladimi nogometa«, ogorče- 'TiEbKane. Gostje so zmagah s " H**:]??.*, bili premalo zbrani 'irmS:?«^b dvema gSom. BatisUča »2^i dočeci več od častnega poraza. KOROTAN DRUGI? 1:1, Naklo T**?£^£;o B : Preddvor Aovo (A) 2:1 in JJ^S^o prv«. Korotan 12-?^aJt^io?«dT Šenčurjem verjetno pa si je z zznago nao odigrali lagotoVil drugo mesU MW'»n|in _ to je ^ieo*k«.kov7ga Naslednji dve kol. moštvo P«mnkoveg». bo*, v soboto in v nedeljo. ^ ^ Za slovo zmaga »,sodnik Jeinian(Koperj Markic (21). STRELCI: 1:0 Zec (12), l.i " fc 1 Titan (♦•)- „ . KHfrai Legat, Be-(K»HW8KA: Groa. K«8'^, Cot- UDW* £^£.7 Kurent" žec. Kovač.č asa, Osreo»ar» (Pnšavec). Micič, Tratnik. Mo- VOZrLA: TraBiKSiak Markič (Zigon), arijan, Krivic, MerljaK,™ (pav. Kavčič, Simonč.č, Magajne. '"»)• ..Aotku in razmočenem Po odličnem z*^fii b>ol?e znašli in DO jerens so se J^^ik. svojo premoč kfj akciji ■•PjSa "o napaki vratarja kronali z °.«*o Dodalgostujočemu Groza, ko je 'f*0^0Pe Gorice na lahek •■k* 1,0 ^ JPo obetajočem začetku v aačin i»»f*U,-%" Sci Gorenjske kmalu ***** delU 'ZšiSZ Čeprav so po preje-•pet prišli v vod«tvo^ P u y gJ ite aoštva. (,h 9. stran O Cesta ni bila prosta Kranj — V petek, 9. junija, ob 16. uri se je na Ljubljanski cesti pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Tomaž Juvan (roj. 1956) iz Kranja je peljal proti Orehku in pri zavijanju v levo ni bil dovolj pozoren, če je prednostna Ljubljanska cesta prosta. Vtem pa je po prednostni Ljubljanski cesti pripeljal na motornem kolesu Aleš Salej iz Rateč ter trčil v blatnik Juvanovega avtomobila. V nesreči se je Šalej huje poškodoval ter se zdravi v Kliničnem centru. Nepreviden kolesar Kranj — Na regionalni cesti v Britofu se je v soboto, 10. junija, ob 15.10 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Bojan Knaflič (roj. 1956) iz Kranja je peljal po Jezerski cesti, ko mu je nenadoma z leve strani pripeljal na cesto kolesar Borislav Bubulj (roj. 1957) iz Kranja, ki se ni prepričal, če je cesta prosta. Kljub zaviranju in umikanju ga je avtomobil zadel, da je padel in se lažje poškodoval. Pri trčenju je padel iz avtomobila tudi sopotnik Milan Cigale. Nenadoma v levo Jesenice — Na Kidričevi cesti se je v soboto, 10. junija, ob 15. uri pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Stojan Gvar-djančič (roj. 1921) iz Ljubljane je iz neznanega vzroka zapeljal v levo, prav tedaj ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Anton Noč (roj. 1951) z Jesenic. V trčenju sta bila voznik Gvardjan-čič težje in voznik Noč lažje ranjena. Škode na vozilih je za 50.000 din. Nezgoda v ovinku Kokra - V nedeljo, 11. junija, ob 9. uri se je na regionalni cesti v Kokri pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Štefan Gašpar iz Cerknice je zaradi neprimerne hitrosti in zaviranja v ovinku zapeljal v levo, prav ko je iz nasprotne smeri pripeljal v osebnem avtomobilu Dušan Šemrov. V čelnem trčenju sta bila oba voznika lažje ranjena, škode na avtomobilih pa je za 15.000 din. L. M. Vodniška služba preslabo organizirana Jesenice — Naše gore vsako leto obišče skoraj dva milijona domačih in tujih obiskovalcev, bolj ali manj vajenih hoje v gore. Nekateri med njimi dobro poznajo planinska pota in steze in se znajo za gore tudi primerno opremeti ter ponašati, nekaterim pa so ta znanja tuja. Zato bi morali čimprej organizirati dobro vodniško službo, ki bi planinske popotnike varno vodili po poteh in jih obenem tudi vzgajali in izobraževali za hojo v gore. Sodelovati bi morale tudi turistične organizacije, saj organizacija vodniške službe ni le naloga planincev. Ce bi imeli dobro organizirano vodniško službo, bi bilo manj nesreč in gorski reševalci bi bili manj obremenjeni. U.Ž. Požar Radovljica - V četrtek, 8. junija, dopoldne je začelo goreti v odlagališču starih predmetov v kleti stanovanjskega bloka na Cankarjevi 2. Ogenj je nastal, ker so se v kleti otroci igrali z vžigalicami. Potem ko je zagorelo, so poskušali sami pogasiti ogenj, ker pa jim tega ni uspelo, so se razbežali. V kleti je ostal le 7-letni Dušan, ki ga je še pravočasno pred ognjem rešil stanovalec. Ogenj so nato pogasili gasilci iz Radovljice. Škode je za okoli 35.000 din. Pet ranjenih Gozd - V soboto, 10. junija, se je na magistralni cesti v Gozdu pri Kranjski gori pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Alojz Zupan (roj. 1948) iz Kranjske gore je peljal proti Jesenicam. V desnem nepreglednem ovinku ga je na mokri cesti začelo zanašati, tako da je trčil v avtomobil Franca Stukla (roj. 1942) iz Škofje Loke, ki je tedaj pripeljal iz nasprot-ne,.Stram- V trčenju je bil huje poškodovan sopotnik Jože Ramovš (roj. 1908) iz Sv. Duha, lažje pa Ramovš Ivana, Štukl Valentina in njen sin Jože ter voznik Štukl: Vse so prepeljali na zdravljenje v je- SemŠfe£olnišnico Škode "a vozilih je za 65.000 din. Radovljiške črne točke tu Odbor za medsebojna razmerja delavcev delovne organizacije F I L B O BOHINJSKA BISTRICA Triglavska 35 S4264 Boh. Bistrica pjJJ^O objavlja naslednja prosta dela in naloge: ZDRAVNIKA V TAJNIŠTVU DELOVNE ORGANIZACIJE o 5 KV KLJUČAVNIČARJEV ALI KLEPARJEV Poboji: srednješolska izobrazba ekonomske smeri, s smi- K1 Fakultein orKanizaciji računovodstva, priprave gradiv za delo iroupravnih organov in tajniških del. ^ K«n noeoi" moralnopolitična neoporečnost ^Icna fe£ ustrezne smeri, zaželene delovne izkušnje in 2-mesec- no poskusno delo. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov DO. " dokazili o strokovnosti sprejema tajništvo DO FILHO BOHINJSKA BISTRICA 15 dni od dneva objave. izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za Gasilsko društvo Skofja Loka priredi v nedeljo, 18. junija 1978, ob 13. uri VELIKO TOMBOLO na nogometnem igrišču v Puštalu faz Dobitki: avto 125 P 1 500 avto zastava 750 Iux motorni čoln s prikolico in še 12 večjih dobitkov, 80 činkvinov, 120 kvater in 1 50 tern Po tombolr- prosta zabava s plesom Igra ansambel Ivana Ruparja s pevci Puštalski fantje Pridite sreča vas čaka Radovljica — Lani je bilo v občini 110 prometnih nezgod ali 8 odstotkov več kot v letu prej. Število mrtvih se je povečalo, in sicer od 7 na 15. Zaskrbljujoče pa je predvsem to, da so odseki, kjer so se pripetile najhujše nesreče, ostali še danes neobnovljeni in nespremenjeni. Prometne nesreče so se od leta 1973 pa do leta 1978 povečale kar za 90 odstotkov, število smrtnih žrtev pa za sedemkrat. Najbolj pogost vzrok nesreč je prevelika hitrost, izsiljevanje prednosti, nepravilno prehitevanje, vinjenost in nepravilnosti pešcev. Največ nesreč je bilo v naseljih, povzročili pa so jih predvsem domačini. Vsak četrti občan ima motorno vozilo. Radovljiške črne točke so še vedno v Podvinu in na bencinski črpalki v Radovljici, kjer so lani cestišče že nekoliko obnovili. V Podvinu so cestišče označili z neprekinjeno črto, omejiti pa bi morali še hitrost ter Koliko smo dali za zimsko službo? Ljubljana — Letošnji štirje meseci obilnih snežnih padavin so zahtevali od slovenske cestne službe precej več dela kot v enakih obdobjih preteklih let. Cestna služba je morala usposobiti ceste za prevoznost z minimalnimi zastoji. Poleg ostalih stroškov so dela zahtevala tudi neprimerno večjo porabo soli, ki je bila letos kar za okoli 60 odstotkov večja kot v enakih obdobjih preteklih let in je znašala 14.451 ton ali 35 odstotkov več kot v vsem lanskem letu, ko je bila poraba 10.600 ton. Izvajalci del so v letu 1977 tudi nabavili za več kot 11 milijonov dinarjev posebne opreme za zimsko službo. Težji vremenski pogoji in posledice so zahtevale tudi večja finančna sredstva. Tako so v prvih štirih mesecih porabili 88 milij. 300.000 dinarjev, kar pomeni 9-odstotno prekoračitev celoletnih sredstev ali 84 odstotkov sredstev, porabljenih za zimsko službo v letu 1977. Porabljena sredstva zimske službe za obdobje od januarja do aprila predstavljajo za 10 milijonov 900.000 dinarjev prekoračitve pogodbenih zneskov, predvidenih za zimsko službo in jih bodo zato morali pridobiti iz drugih sredstev, da bodo lahko zagotovili nemoten potek ostalih vzdrževalnih del. D. S. postaviti semafor z utripajočo lučjo pred prehodom za pešce. Tudi v Lescah na križišču so se razmere popravile zaradi prepovedi zavijanja v levo proti Jesenicam in prepovedi zavijanja v levo iz ljubljanske smeri. Omeniti je treba tudi železniški prehod v Lescah, kjer v trinajstih urah prečka železniške tire 421 motornih vozil vseh vrst. Na področju prometne vzgoje bi morali marsikje intenzivneje delati. Po statističnih podatkih je bilo lani zaradi tehničnih pomanjkljivosti na tehničnem pregledu zavrnjenih kar 38 odstotkov vozil, med njimi je bilo precej vozil, ki opravljajo javni prevoz tovora in potnikov. V zadnjem času pa imajo probleme tudi zaradi vozniških izpitov. Izpitna komisija na Jesenicah je za razna vprašanja in pripombe nedostopna in ne upošteva mnenj avtošol in inštruktorjev. Z novimi prometnimi predpisi pa bi bilo potrebno seznaniti vse starejše in poklicne voznike s tem, da bi organizirali tečaje v Radovljici, na Bledu in v Bohinjski Bistrici. Teh bi se udeležili tudi vozniki amaterji in s tem preverili in obnovili znanje o cestno prometnih predpisih. S problematiko neurejenih in pomanjkljivo označenih cestišč pa bi se morale ukvarjati tudi krajevne skupnosti, ki v večini primerov prometno signalizacijo imajo, potrebno bi jo bilo le obnoviti. D. S. Urediti nadvoz v Naklem Kranj — Strokovna služba republiške skupnosti za ceste, ki skrbi tudi za vzdrževanje in rekonstrukcijo cest, je predlagala odpravo nekaterih črnih točk na slovenskih cestah. Upoštevali so predloge cestnih podjetij in organov za notranje zadeve in razdelili 20 milijonov dinarjev na sedem slovenskih Cestnih podjetij. Med drugim predlagajo, da bi odpravili tudi nekatere črne točke na Gorenjskem, predvsem pa nadvoz Naklo. Cestno podjetje Kranj naj bi uredilo kritični odsek po projektu, ki vsebuje odstranitev gladkih kock in položitev ustrezne asfaltne prevleke ter namestitev varnostnih ograj. Nadvoz v Naklem je posebno pozimi izredno nevaren. Tu so se pripetile že številne hujše in manjše prometne nesreče, zato je vsekakor umestno in potrebno, da se na magistralni gorenjski cesti najprej uredi ta nevarni odsek. D. S. ABC Pomurka Trgovsko proizvodna organizacija Golica Jesenice Temeljna organizacija INDUSTRIJA-OBRT ponovno objavlja prosta dela in naloge V DE TAPOPLASTIK na Jesenicah, Titova 63 1. Vodje DE TAPOPLASTIK 2. dveh polagalcev talnih oblog I. Pogoji: pod 1.: srednja šolska izobrazba gradbene smeri — štiri leta ustreznih delovnih izkušenj — potrebne vodstvene sposobnosti in aktiven odnos do razvijanja samoupravljanja — trimesečno poskusno delo pod 2.: — končana poklicna šola za tapetnika, soboslikarja ali mizarja — tri leta ustreznih delovnih izkušenj — zaželeno je ustrezno znanje za polaganje talnih oblog — trimesečno poskusno delo Delo se združuje s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Kandidati naj ponudbo z dokazilom o strokovnosti ter opisom dosedanjih zaposlitev pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: ABC POMURKA - Trgovsko proizvodna organizacija GOLICA Jesenice — Kadrovska služba — Jesenice, Titova 1. Stanovanje ni na voljo. LOKA n. sol. o. Skofja Loka, zbor delovne skupnosti skupnih služb objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. vodje kadrovskega sektorja Za kandidate se zahteva poleg izpolnjevanja splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja še izpolnjevanje naslednjih posebnih pogojev: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo pravne, upravne ali organizacijske smeri s 4-letno prakso za visoko in 5-letno prakso za višjo izobrazbo na podobnih ali enakih delih. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: LOKA, DS Skupnih služb, kadrovski sektor, Kidričeva 53, Skofja Loka. Cgp delo tozd prodaja Podružnica DELO Kranj Kranj, Koroška 16 vabi k sodelovanju 1. več raznašalcev za dostavo časopisa DELO na dom naročnikom v Kranju, Skofji Loki in v Tržiču. 2. več prodajalcev za prodajo v kioskih na področju Kranja, Škofje Loke, Tržiča, Jesenic in Kranjske gore za določen čas in sicer v juliju, avgustu in septembru za nadomeščanje prodajalcev med rednimi letnimi dopusti 3. prodajalca za prodajo časopisov od 20. 6. do 31. 8. v Avto-campu Šobec. Prijave sprejema ČGP DELO podružnica Kranj, Koroška 16 do vključno 16 junija 1978. Obvestilo V 8. številki Uradnega lista SR Slovenije je 8. aprila 1978 izšel Zakon o civilnih invalidih vojne. Upoštevaje to pozivamo vse civilne invalide vojne, ki smatrajo, da bi lahko na osnovi omenjenega zakona uživali posamezne oblike varstva, naj pošljejo svoje vloge na občine, in sicer upravnim organom, ki so pristojni za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov. Omenjeni prosilci naj se javijo pri svojem medobčinskem društvu civilnih invalidov vojne, to je za področja občin Kranj, Jesenice, Radovljica, Skofja Loka in Tržič, Društvo civilnih invalidov vojne Kranj. Društvo ima uradne ure vsako sredo od 16. do 18. ure v Domu invalidov in borcev Kranj, Levstikova uL8/I. Posebej opozarjamo osebe, ki so zaradi vojnih dogodkov utrpele trajno anatomsko ali funkcionalno okvaro organizma zaradi telesne ali psihične poškodbe ali bolezni oziroma njenega poslabšanja, da je za njih rok za vložitev zahtevkov po že omenjenem zakonu odprt. Medobčinsko društvo civilnih invalidov vojne Kranj Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n.sol.o. GRADITELJI! Skladišče gradbenega materiala HRAST JE, tel. 26-371 Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — Schiedel - YU - dimnik — stavbno pohištvo (okna, vrata) »Inles« — parket ■— lamelni — betonsko železo — hidrirano apno — strešnik »Novoteks« — betonske mešalce 100 litrov Izkoristite ugoden nakup! Hotelsko turistično podjetje Bled z n. sol. o. TOZD hotel Krim objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 ŠEFA RECEPCIJE Pogoj: srednja šola ekonomske ali hotelske smeri, znanje dveh tujih jezikov s .'{-letno prakso na delovnem mestu receptorja 2. RECEPTORJA Pogoj: K V gostinski delavec s .{-letno prakso na delovnem mestu receptorja — znanje enega tujega jezik« .1. NOČNEGA VRATARJA Pogoj: K V ali priučeni hotelski vratar z 2-letno prakso 4 INTERNEGA KONTROLORJA Pogoj: ekonomska srednja šola s prakso 5 NATAKARJA-ICE Pogoj: K V natakarica s .i-let no prakso M KUHARJA-ICE Pogoj: K V kuharica s 3-lel no prakso Prijave pošljite na Odbor za medsebojna delovna razmerja TOZD Hotel Krim Bled. Objava velja do zasedbe delovnih mest. Central Kranj TOZD Gostinstvo V hotelu Kazina skem prirejamo 1 7 20. uri družabno prireditev ^ M/SS V SRČKOV JEZERSKO na Jezer-junija ob zabavno Ob prijetni glasbi ansambla Sibila vas bomo postregli z novim izborom hišnih spe-cialitet. Hotel Kazina Jezersko SKUPŠČINA OBČINE TRŽIČ Svet delovne skupnosti upravnih organov Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge STROJEPISKE IN BLAGAJNIKA v davčni upravi skupščine občine Tržič POGOJI: — končana dveletna administrativna šola — eno leto delovnih izkušenj — moralnopolitične kvalitete Kandidati naj vlože pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi v 15 dneh od objave, komisiji za delovna razmerja skupščine občine Tržič. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh od objave. LOKA, n. sol. o. Skofja Loka, TOZD proizvodnja Peks, Kidričeva 53, objavlja javno licitacijo ZA PRODAJO RABLJENIH OSNOVNIH SREDSTEV IN INVENTARJA Licitacija bo 20. junija 1978 od 8. do K), ure na sedežu TOZD Kidričeva 53. Izklicna cena brez prometnega davka bo objavljena na licitaciji. Davek plača kupec. Delavci Poklicna šola Kranj, Cankarjeva 2, razpisuje prosta dela in naloge za: 1 TRI UČITELJE PREDMETOV ELEKTRO STROKE 2 UČITELJA PREDMETOV KOVINARSKE STROKE Razpisni pogoji: pod 1. inž. ali dipl. inž. elektrotehnike, moralnopolitične vrline pod 2.: inž. ali dipl. inž. strojništva, moralnopolitične vrline Nastop delaš 1. 9. 1978. Razpis velja do zasedbe. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: Poklicna šola Kranj, Cankarjeva 2, 64000 Kranj. Stanovanja ni! Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — z n. sol. o. TOZD Agromehanika Kranj — z n. sol. o. ponovno objavlja na podlagi sklepa Odbora za medsebojna razmerja naslednja dela in naloge PRODAJA REZERVNIH DELOV IN gum IZ KMETIJSKEGA PROGRAMA Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: — KV avtomehanik, 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 15 dneh od objave. triglav Triglav konfekcija Kranj vam nudi večjo izbiro ženskih letnih oblek in halj iz bombaža in frotirja. Vse izdelke dobite v naših prodajalnaj v Kranju. Tržiču i Kamniku. Lvse izaeiK Kamniku. Veletrgovina Špecerija Bled TOZD Maloprodaja n. sol. o. Bled, Kajuhova 3 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Maloprodaja razpisuje prosta dela in naloge za določen čas: prodajalca I Pogoji: srednja poklicna (KV) izobrazba trgovske smeri, mešane stroke. Kandidati naj pismene ponudbe pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov: Veletrgovina Špecerija Bled, TOZD Maloprodaja, Bled. Kajuhova 3. Razstava šotorov in opreme za taborjenje pred hotelom Creina v Kranju Kokra Kranj Prodaja v GLOBUSU na športnem oddelku 30 LET •/////• Šotori: Induplat. Jarše. Bosnašport, Vinka - Vinica, Lio Osijek, uvoz iz Madžarske ^ Ostala kamp oprema- ,i,ze, stoli, postelje, senčniki, roštilj«, blazine za v vodo er a a oprema za kampiratdomačih in tujih proizvajalcev junija 1978 — Torek, 13. junija 1978 11. stran O LAS MALI OGLASI Mali oglas lahko oddaste v nadi malooglasni službi v Kranju, MoSe Pijadeja 1, sprejemajo jih pa tudi vse pošte na Gorenjskem. Cena: do 10 besed 40 din, vsaka nadaljnja beseda 3 din; naročniki imajo 25 odstotkov popusta__ prodam mm Prodajam enoletne KOKOŠI za akol ali nadaljno rejo in lesno OG-UE, pakirano po 15 kg po 3 din/kg. TuiekTLenart 11. Selca 4528 Sadike BEGONIJ za vrt in poko-aaiisče prodajamo v Šenčurju, P^mšIVALNI STROJ.bagat, l meseca star, pod garancijo, za 600 din. Zglasite se na telefon 064 1589 'Prodam KRAVO. Bašelj 5, Pred-.l, 4boo Vodarn nove VRTNE KLOPI, primerne tudi za gostilniške vrtove Ctnkarjeva 27, Kamnik 4639 Prodim KOZO, dobro. mlekanco. Brejc Janez, Zvirče 5, Tržič 4640 Prodam KRAVO s teletom. Zima Marija, HLEBCE 23/., Lesce.4641 Prodam skoraj nov TRAKTOR Tomo Vinkovič KM 18 za ceno 42.000 din. Franc Slivnik, Bled, Reč^ PEŠKAMA ^RArfoVOmzŽs?te ™doinuali pokličite pc. teUmu 23-288 vsak dan do 15. ure Velikonja Marija, Ul. Tatjane Odrove 5/b, Kp^«mPTRAkTORSKI OBRA-CJuSSk zIRpa^ualija avstnjske mamke. Medja, Gorjuše 60, 64g>4 Boh. Bistrica , <^ONcE Mež- ?bS27^rov°nicS 4645 TrS^ADO KRAVO s jgg Prodam e™°™t' dve leti. zelo ■OMJce gorenje, star dve snem *bro ohranjen, nasiov g ^7 ""ft1 9 KRAVI pred telitvijo. fea2nc1jaJo.itV m.eka^o St4649 Prodam ZB^^gSS^T, « MONTA OPEKO. ^ahovce4650 brklje 7FNSKO KOLO, rJS^k^^^P^™' MUSU' modre baive, pocem j lBNevenka,Gradnikovaii,rv ^ kupim Kupim 5<)0 kg jedilnega KROMPIRJA Dremelj Ivanka, Dragome^ •50, Domžale PUHALNIK. Kupim rabljen puma ^ Strahinj 46, Naklo mmmmmm99399Mwm vozila 20. ure_____—- "77 /*p d« Kr"^ ulica M»°E I«*»Ja CF Cr**"' k. Gp Gorenjski JW I- zdruteno podjetje tiak LJubljana, Kopi- t-rje^r« »- - g£njt Mote Pij.deja J£un pri SDK v Kra- Ufeoi: ^J**^' »-341, uredni- Sonarji 21-««0, m.b-ttvo SI-«**' B J«ro*niškl oddelek •fU«* ^.roTn^letna 200 din, ISl "teS £n cen. « 1 "evilko ****** 109 oiroteno prometne-1 dinarje- - pri.tojnem mnenju p davka P^jf.1/7a. lip bled LIP Bled, TO lesna predelava Tomaž Godec Bohinjska Bistrica ima na zalogi večje količine skoblancev Interesnti jih dobijo brezplačno vsako sredo, četrtek in petek od 6. do 20. ure. hansko z ribanjem in nato kombinacijo pritisk — vakuum izpiranje detergenta in sesanje). Gogala Marko, Kidričeva 38, Kranj, telefon Senjak 22-059 popoldan 4413 TEČAJ za C, E in D kategorijo pri ZŠAM Tržič se bo pričel v soboto, 17. 6. 1978, ob 18. uri v učilnici AMD Tržič, Bračičeva 4. Priskrbite si zdravniška spričevala. Prijave sprejema do 14. 6. Tržič, Ročevnica 35 1978 Goričan, 4632 GLOBINSKO ČIŠČENJE tapi-soma, itisona, preprog čistimo z najsodobnejšimi sredstvi LAVENIUM Schaumreiniger v vašem stanovanju hitro in poceni, po celi Gorenjski — tudi družbeni sektor. Pokličite na telefon 22-043 3564 Ugodno prodam MOTORNO KOLO bmw 250 ccm. Jerman Mirko, Vrbnje 25, 64240 Radovljica 4654 Ugodno prodam obnovljen KADET in FIAT 110 R. Vincarje 16, Šk. Loka 4655 Prodam AMI 6 break, letnik 1969, v nevoznem stanju. Informacije Bem Rezka, Janševa 15, Radovljica ali dopoldne telefon 70-168 4656 Mlada uslužbenka išče GARSONJERO ali SOBO s souporabo ko- Ealnice in z možnostjo kuhanja. >elno plačilo v naprej. Ponudbe pod Nujno 4668 V Skofji Loki ali okolici iščem SOBO za dve leti. Oddati ponudbe pod Mirna 4669 zaposlitve dežurni veterinarji OD 16. DO 23. JUNIJA 1978: TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 in VEHOVEC Srečko, dipl. vet., Kranj, Stošičeva 3, telefon 22-405 za občino Kranj; VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 in OBLAK Marko, dipl. vet., Skofja Loka, Novi svet 10, telefon 60-577 za občino Skofja Loka; PLESTENJAK Tone, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, telefon 77-828 ali 77-863 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, tel. 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Mizarskega vajenca sprejmem. Tavčar Janez, Grenc 23, Šk. Loka 4670 Sezonsko zaposlim FRIZERSKO POMOČNICO. Dober zaslužek! Frizerski salon Elvira, Park hotel, Bled, telefon 77-521 4316 Zaposlim PK ali KV PLESKARJA. Rihtaršič Jurij, Golniška 13, Ko-krica, Kranj 4623 Iščem VARSTVO za leto in pol starega otroka za vsak drugi teden od 14. do 16. ure v bližini Primsko-vega. Telefon 26-203 prireditve Gasilsko društvo BREG pri Kranju bo priredilo v nedeljo, 18. junija, veliko TOMBOLO na OREHKU pri Kranju z BOGATIMI DOBITKI: avto 125 P, zastava 750 lux, spalnica, motorna žaga husqvarna, moped tomos, zamrzovalna skrinja LTH, pralni stroj, kombiniran štedilnik, televizor, prenosni tranzistor in vrsto drugih dobitkov v skupni vrednosti preko 200.000 din. Ce bo slabo vreme, bo tombola naslednjo nedeljo 4671 LOKA, n. sol. o., Skofja Loka, TOZD gostinstvo Jelen Kranj, komisija za medsebojna razmerja delavcev, objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. DVEH NATAKARJEV za gostinski obrat Homan v Skofji Loki 2. KUHARJA za gostinski obrat Homan v Skofji Loki — pivnica 3. POMIVALKE POSODE v gostinskem obratu Homan 4. POMIVALKE POSODE v restavraciji Prajerca v Skofji Loki 5. ČISTILKE v hotelu Jelen v Kranju z delovnim časom od 10. do 18. ure Za kandidate se zahteva poleg izpolnjevanja splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja še izpolnjevanje naslednjih posebnih pogojev: pod 1.: KV ali PKV natakar, praksa ni potrebna. Poskusno delo traja 2 meseca, pod 2.: KV kuhar, praksa ni potrebna, poskusno delo traja 2 meseca pod 3.: opravljen tečaj iz osnov higiene živil in osebne higiene, oziroma dokončanje tega tečaja v roku 6 mesecev. Delo se združuje za nedoločen čas, z nepolnim delovnim časom (dela se v glavnem v sobotah in nedeljah), pod 4. in 5.: opravljen tečaj iz osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni oziroma dokončanje tega tečaja v 6 mesecih od sklenitve delovnega razmerja. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: LOKA — DSSS, kadrovski sektor, Kidričeva 53, Skofja Loka. izgubljeno Prodam RENAULT major. Tre-' ven Radovljica, Cankarjeva 21, telefon 75-546 4657 Prodam AUSTIN 1300, dobro ohranjen. Ogled vsak dan od 16. ure dalje Pokopališča 17, Kokrica 4658 ALFA ROMEO guliia super 1600, letnik 1971 prodam delno na kredit. Ljubljanska 1, Bled, tel. 064 77-653 do 9. ure in od 20. do 23. ure. 4659 Ugodno in poceni prodam AMI 6, letnik 1968. Informacije popoldan od 16 ure na telefon 064 25-626 4660 OPEL KADET 1963 po delih, lahko tudi komplet, poceni prodam. Žanova ul. 24, Kranj. Ogled zvečer, razen sobote 4661 Prodam JAWO 350 ccm, prevoženih 4000 km in skoraj novo 80-basno HARMONIKO. Drinič, Zadružna 5, Kranj 4662 Prodam ZASTAVO 750, celo ali po delih. Žagar, Visoko 122 4663 Prodam SPAČKA, letnik 1965 za 3500 din. Mulalič Emir, Vodnikova 8, Lesce 4664 Poštenega najditelja ŽENSKE ROČNE URE, ki je bila izgubljena v Kranju 7. junija 1978 popoldne od avtobusne postaje do Zlatega polja prosimo, da proti nagradi sporoči na telefon 24-900 4672 .ostalo V Lescah oddam večji prostor za OBRT ali SKLADIŠČE. Informacije na telefon 82-782 4633 .obvestila EKSPRES ČIŠČENJE tapiso-mov, itisonov, foteljev, kavčev (me- ZAHVALA Ob smrti našega očeta in starega očeta Jožeta Trobca st. upokojenca se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem sosedom, ki so nam izrekli sožalje in mu darovali toliko cvetja ter ga spremili tako številno na njegovi zadnji poti. Za darovano cvetje in izrečeno sožalje se zahvaljujemo tudi Veletrgovini Živila in sodelavcem Iskra. Posebno zahvalo smo dolžni ZB NOV in ZK Primskovo za organizacijo pogreba, govornikoma, nosilcem praporov, pevcem in godbenikom, ki so tako lepo počastili njegov spomin. Zahvaljujemo se še dr. Udir Milanu in sestri Ančki za dolgoletno zdravljenje. Žalujoči njegovi V Kranju, H. 6. 1978 posesti V garažni hiši na Planini, ob kurilnici, prodam GARAŽO najboljšemu Konudniku. Marjan Petrič, Kranj, ;ebetova 1, telefon 22-851 4667 Kupim enostanovanjsko HIŠO v okolici Škofje Loke ah Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4614 stanovanja Oddam opremljeno SOBO moškemu ali ženski ali zakoncema brez otrok, po rodu Slovenec, pošten. Naslov v oglasnem oddelku 4511 ZAHVALA Mnogo prezgodaj, v 49. letu starosti, nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, brat in stric Stane Kožuh invalidski upokojenec Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, botrom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so nam v teh težkih urah takoj priskočili na pomoč, izrekli sožalje, poklonili cvetje, vence in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se sindikalni podružnici tovarne Planika, še posebno njegovim sodelavcem za veliko pomoč, učencem osnovne šole Voklo in Šenčur, vsemu učiteljskemu osebju in sodelavkam v šoli za vsestransko pomoč in za podarjene vence. Zahvaljujemo se tudi Tekstilnemu obutvenemu centru Kranj, zdravstvenemu osebju intenzivnega oddelka Golnik za vsestransko pomoč, zlasti zdravniku dr. Drinovcu, gospodu župniku iz Šenčurja za lep pogrebni obred, vsem zvonarjem za lepo zvonenje, članom gasilskega društva Voklo za organizacijo pogreba, šestim sosednjim društvom za lepo spremstvo, vodiški godbi za žalostinke in Društvu upokojencev Šenčur. Posebna zahvala Janezu Čebašku in Janezu Velikonji za ganljive besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat prav lepa hvala. Žalujoča žena Marija, otroci Jernej, Marinka, Nadi, Marjan in Danica, bratje Janez, Jože, Tone, Albin z družinami, Ciril z ženo, sestre Francka, Kati in Manca z družino in ostalo sorodstvo Voklo, Dvorje, H rastje, Kranj in Češnjica, 8. 6. 1978 OBLETNICA 12. junija je minilo leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi sin. brat in stru Drago Lukanec .' i • m.» tvoi urerani grob, se te še vedno spominjamo veselega, nasmejanega in polnega Ko obiskujemo i j h ^. ^ ^ morerao doumeti resnice, da te ne bo več med nami. _„XrfnV. Minu« je • načrtov Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, iskrena hvala. Žalujoči: mama, ata, sestra in brata Z družinama Bašelj, 12. junija 1978 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubljene mame, babice, prababice, sestre in tete Marije Zupan se iskreno in globoko presunjeni zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali. Hvala za izredno veliko podarjenega cvetja, sosedi Marijit Frantar za nego in skrb. Posebna zahvala duhovniku za zelo lep govor in pevcem iz Naklega za izredno ganljivo lepo petje. Žalujoči vsi njeni Kovor, 8.6. 1978 Samo apr a vi janje ni zapiranje za plotove Nadaljevanje s 1. strani »Zbor povezuje preteklost z bodočimi snovanji,« je poudaril predsednik republiškega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša in opozoril na slavna dejanja slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja, še posebej pa Prešernove brigade, ki je bila ustanovljena pred 35 leti, in II. grupe odredov, ki je delovala tudi na Gorenjskem. »Nas boj je preprečil iztrebitev slovenskega naroda, v boj pa ga je popeljala partija s tovarišem Titom rta čelu,« je v nedeljo dejal dr. Anton Vratuša. »Vse kar imamo, je delo naših rok, je rezultat našega snovanja. To nam je uspelo in vse težave smo premagali, ker smo bili enotni in ker smo vedeli, kaj hočemo. To vemo tudi danes in rezultat tega so program zveze komunistov, ustava in zakon o združenem delu.« »Nada dežela je povezana s svetom,« je nadaljeval govornik. »Svet priznava našo samoupravno in neuvrščeno pot in številne dežele se zgledujejo po nas. Vloga naše države pa je še posebno pomembna danes, ko v Kranjski pihalni orkester in gimnazijski pevci so izvedli slavnostni kulturni program Velika hala Gorenjskega sejma je oživela in zaplesala kolo, v katerem so se združili borci, aktivisti in brigadirji Del udeležencev iz kamniške in šišenske občine. Kamnik bo organizator prihodnjega zbora in je predsednik občinske konference SZDL Ferdinand Vode že sprejel prapor zbora, na njem pa bodo prvič sodelovali tudi šišenski aktivisti. Pobuda za to je vznikla v Vodicah. svetu še živi neokolonializem, ko vsi nočejo spoznati, da le resnična splošna in kontrolirana razorožitev lahko utrdi mir v svetu. Vsak narod deli svoj del odgovornosti za mir. Jugoslavija s predsednikom Titom na čelu to zagovarja in zato imamo takšen ugled v svetu.« Dr. Anton Vratuša je spregovoril, da marsikje v soseščini naših narodnostnih manjšin še ne pojmujejo kot most povezovanja in sodelovanja. Zato obsojamo takšna stališča in zagovarjamo boj naših rojakov za enakopravnost. »Pomembno za našo družbeno skupnost je, da sproti ocenjujemo in razrešujemo vsakodnevne probleme delovnega človeka, obenem, pa načrtujemo naš srednjeročni in dolgoročni razvoj. Samoupravljanje ni zapiranje za tovarniške zidove, ampak je to vsakodnevno življenje v združenem delu, v krajevnih skupnostih in interesnih skupnostih na vseh ravneh. Še vedno srečujemo najrazličnejše tehnokratske in birokratske težnje, zato je izrednega pomena samoupravna delavska kontrola. Racionalno moramo gospodariti in prepogosto preveč trošimo. Oceniti moramo uresničevanje sedanjega srednjeročnega plana, predvsem tista področja, ki smo jih opredelili kot prednostna. Odločili smo se za sistem ' širokega družbenega planiranja, ki se začenja v temeljni organizaciji in krajevni skupnosti. Uveljaviti se mora že sedaj, še posebno pa v prihodnjem srednjeročnem obdobju.« Kulturni program, ki so ga pripravili kranjski pihalni orkester in pevci Akademskega komornega zbora iz Kranja in zbora kranjske Gimnazije, se je prepletal s podelitvijo velike plakete mesta Kranja Prešernovi brigadi, s podelitvijo Garibaldijeve zvezde, ki so jo na bojno zastavo brigade pripeli partizani iz Rivofija, z obljubo medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko in vseh zboro-valcev, da bomo negovali tradicije NOB, in s pozdravnim pismom Titu. Deseti zbor je bil sklenjen s predajo prapora Kamničanom, ki bodo prihodnje leto organizatorji zbora, in s sklepom, da se v organizacijo zborov aktivistov in borcev Gorenjske vključi tudi občina Ljublja-na-Siška. Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan V družabnem delu zbora je sodeloval ansambel Jevšek, pridružila pa se mu je tudi folklorna skupina iz Ne milj. POMIVALSKI POKLIC Moja družica nima šol, le dvoje pridnih rok. Zato je razumljivo, da se ozira le po takšnih službe nih oglasih, kjer piše nedokončana osnovna šola. \ Zadnjič pa jo je prijelo, da bi se prijavila za pomivalka k SOZD Alpetour, TOZD Pokljuka, ker sva pač zdaj na Pokljuki, z domovanjem na trati za tretjo gmajno. Imela bi blizu d<> hotela in še kakšen dinar bi vrglo. Potrkala sra torej no lepa />,> kljuška vrata, pa so rekli: jok, za čistilko bi še šlo brez osnovne šo/e, pomivalka pa mora imeti osem razredov! Zazijal sem debelo in jih pobaral, kakšne po-nebne kvalifikacije mora imeti pomivalka in r čem je pravzaprav razlika med delom Čistilke in pomivatke, da je takšen skok V izobrazbi, pa so skomignili z rameni in naju odslovili. Nazadnje seje moja ženko pri javila za čistilko in še bolj všeč n je. Zamislite si, ljube duše, kako bi navsezadnje pogledali sorod niki pa vse uradne osebe, pred katerimi moraš navesti poklic, ko bi jim žena rekla: po poklicu sem pa pomivalka. Pomivalka /e zame in še za marsikatero uradno osebo navadna cunja, krpa, s katero pomivaš, ne pa živo bitje. Ne bi bilo treba, da so tako kunštni, kar delavka v kuhinji bi ji lahko rekli, ne po pomivalka! Jaz osebno že ne hi dopustil, da bi moji ženi rekli pomivalka, čeprav nisva prav nič fina in poprimeva za vsako delo doz še celo noter v eajtenge dajem, kar je borno plačano, ta dovoljstva nobenega, ker hasne itak nič. Leto dni do predora Karavanke Pri pripravi načrtov in projektov za začetek gradnje predora skozi Karavanke ni zastojev — Vrtine v osi predora za geološke raziskave Jesenice — Priprave za začetek gradnje karavanškega predora intenzivno potekajo v treh komisijah: v komisiji strokovnjakov za preučitev predora skozi Karavanke, ki spremlja in usmerja delo dveh podkomisij, v strokovni službi republiške skupnosti za ceste in cestni upravi Koroške deželne vlade, kjer spremljajo in usmerjajo delo mednarodne projektantske skupine in vse ostale naloge kot so projekti za dovozne ceste, mejni platoji, finančne zadeve, pridobitev tujih posojil, pridobitev zemljišč ter v okviru mednarodne skupine strokovnjakov, ki izdelujejo idejni projekt predora. Doslej so podpisali in na jugoslovanski strani ratificirali pogodbo med SFRJ in republiko Avstrijo, s katero se državi zavezujeta, da bosta skupno zagotovili projektiranje, gradnjo, obratovanje in vzdrževanje predora. Izbrali so tudi varianto trase predora, v izdelavi^ pa je idejni projekt predora, ki bo izdelan julija letos. Idejni projekt" pripravljajo podjetja Motor Čolumbus iz Badna v Švici, Dorsch Consult iz Munchna v Nemčiji, Geoconsult iz Salzburga v Avstriji in Centroprojekt iz Beograda. Tudi idejni projekt dovozne ceste od Hrušice do vhodnega portala na jugoslovanski strani in rekonstrukcije sedanje ceste v smeri proti Kranjski gori in Jesenicam je izdelan. Na to cesto se v prvi etapi navezuje cesta v predor in iz njega. Strokovnjaki so pripravili že idejni projekt dovozne ceste na avstrijski strani do severnega dela portala predora, pripravlja pa se še lokacijska dokumentacija za uskladitev trase bodoče gorenjske avtoceste na odseku Predor-Žirovnica z urbanističnimi plani in načrti Jesenic in za pridobitev lokacijskega dovoljenja, sprejet je gospodarski načrt, v katerem so določeni ekonomski in fi- nančni elementi izkoriščanja predora, določena so načela delovanja mejnih služb, izdelana je urbanistična zasnova ureditve mejnega platoja na jugoslovanski in na avstrijski strani ter določen okvirni tenninski plan predvidenega začetka in konca gradbenih del. Do junija prihodnjega leta bodo izdelali glavni projekt predora, gradnja pa naj bi se začela v pozni jesen: prihodnje leto, končala pa jeseni leta 1983. Za oddajo gradbenih del bodo pripravili mednarodno licitacijo, medtem ko imajo že osnutek pogodbe med republiško skupnost}! za ceste in družbo Tauernautobahn Gesellschaft, ki nastopata kot investitorja gradnje na jugoslovanski in na avstrijski strani. Za pridobitev tujih posojil za gradnjo predora k osnovan konzorcij jugoslovanskih bank, ki naj bi sodeloval pri pridobitvi potrebnih sredstev, vzpostavljeni pa so stiki tudi z Mednarodno banko za obnovo in razvoj. Evropsko investicijsko banko ter drugimi bančnimi ustanovami v Švici in v zahodni Nemčiji. Prav tako pa bodo morali opraviti še geološka in geomehanska dela, vrtine v osi predora, ki so potrebne za izdelavo glavnega projekta gradbenega dela predora. Republiška skupnost za ceste i» strokovna služba za ceste pri Koroški deželni vladi bosta sproti usklajevali skupne akcije in probleme prt načrtovanju predora. Za uspešna in ekonomična gradbena dela v predoru bo potreba* predhodna izgradnja mostu prefc* bave, izkopani material iz ujm pa bodo vozili in ugradili v nas«« mejnem platoju na drugi *nai Save. Strokovna služba repubHk* skupnosti za ceste si prizadeva d»hi zaceli z gradnjo mostu v pomladi* mesecih prihodnjega leta. D S Podvojen obisk Kranj opreme — Čeprav je od VI. sejma in sredstev civilne zaščite minilo že nekaj časa, velja povedati, da je sejemska prireditev veliko prispevala k uveljavitvi Kranja in njegovih sejemskih prireditev. Več kot 800 ljudi iz najrazličnejših krajev Jugoslavije in tudi iz tujine je bilo v teh dneh v Kranju. Zal se je ponovno pokazalo, da Kranj na tako množična srečanja ni pripravljen predvsem po gostinski, turistični in trgovski plati. Na ta račun je bilo slišati pripombe, kar je po svoje prispevalo k delni skalitvi sicer po strokovni in organizacijski plati dobro pripravljene sejemske prireditve. Sejem opreme in sredstev civilne zaščite je ponovno opozoril, da Kranj potrebuje modernejše sejemske prostore, saj sedanji niso ustrezni. Le kolektiv sejma tej nalogi ne bo kos, temveč bo nujna širša družbena samoupravna akcija. Novost letošnjega sejma opreme in sredstev civilne zaščite je bila po- delitev plaket za kvaliteto in izvir-nost razstavljenih predmetov. Stro kovna komisija, sestavljena iz pred stavnikov organizatorja sejma ■ zveznega centra za civilno zaščit: zveznega sekretariata za ljudsk. obrambo, je imela zahtevno in odgovorno nalogo med 3000 predmeti ■ brati najboljše. Odločila se je. plakete podeli Vatrospremu iz Ba-grada za kombinirano gasilsko volilo, izdelano večinoma doma. Mit voju Žakicu iz Kruševca za ročiu vodni filter, 3. maju z Reke za bivar ne kontejnerje, Jeklu Ruše za re* valni komplet, Oltu iz Osijeka * betonska pregradna vrata in Boso* lijeku za sredstva ABH zaščite. Pk" kete so podelili na posebni slovesa0" sti, na katera sta bila razen direk torja sejma Francija Ekarja tudi predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božič in komandant centra za civilno zaščito polkovnik Stevo Ciganovič. J. Košnjek KaliSče spet praznično Kranj — V nedeljo, 18. junija, bomo proslavili obletnico ustanovitve Kokrškega odreda na Kališču leta 1942. Od redovi ustanovitvi v spomin so Planinsko društvo Kranj in borci odreda v sodelovanju z občinskima organizacijama ZB Kranja in Tržiča (tu ima odred domicil) pred petimi leti pripravili prvi množični pohod na Kališče, ki 86 je do danes uvrstil med najmnožičnejše planinske pohodi', povezane z obujanjem tradicij NOB. Letošnji pohod bo na sporedu v nedeljo, 18. junija. Ob 11. uri bo na Kališču proslava v spomin na ustanovitev odreda, do takrat pa bodo kolone pobudnikov prispele na Kališče Izhodišča za pohod na Kališče so Preddvor oziroma Mače, Bašelj, T rs ten ik, Jezersko in vzponi B tržiške strani. Organizatorji pohoda in proslave v počastitev odredovega praznika pozivajo udeležnee pohoda, naj opravijo vzpon in povrate« v nedeljo, ker na Kališču ni prenočitvenih zmogljivosti. Lete so namenjene organizatorjem proslave in borcem ter aktivistom! Vzpon na KaliŠČe je prijeten m za nikogar ne bo preveliko breme. Povedati velja, da bodo vsi, ki M bodo v nedeljo že petič povzpeli na Kallšče (ob prvem pohodu m na vsakem naslednjem so na Kališču delili posebne evidenčne kartone v/ponovi, dobili lične /late znački-, V prodaji pa bo tudi poseb na pohodna značka. Na Kališču in na okoliških vrhovih pa bodo ze v soboto zvečer zagoreli kresovi. Posebno prijeten večer bo na Kališču, kje* bo ob tabornem ognju srečanje borcev in mladin* Organizatorji pričakujejo, da se t*1 v nedeljo povzpelo na Kališče nad 3000 planincev, borcev, tabornikov vojakov, pripadnikov teritorialni obrambe in drugih delovnih ljudi * občanov. J- Košnjek DEŽURNI NOVINAR 21-860 Italija - Danes se v Italiji nadaljuje referendum, na katerem se volivci odloča i financiranju strank vladne večine ter ■ av konu o javnem redu in miru. Referendum I „beh zakonih sta izsilili skrajna levica m skrajna desnica. Pri na« je dež ... Medtem ko je bil nas konec tedna čez mero moker in je bila osvežitev po vročini vsekakor dobrodošla, pa u [rana poročajo o vročini, kakršne ne pomat-jo že 27 let V Abadanu so namerili celo B stopinj Celzija, samo v treh dneh pa naj bi zaradi vročine umrlo 10 ljudi. Ljubljana - Observatorij na Golovcu »* danes oh 9 l»7 zabeležil močan potres od-daljen kakih 9300 km od Ljubljane Bp* »enter potresa naj bi bil nekje na Pacifiku potres pa je imel moč 7. stopnje po Ri terju. Promet - Na gorenjskih cestah M n promet dopoldne odvij«! n°«™»jno. kakih Soaebnih zastojev ni b.lo. Oko . 3. ur* p, w ET. Jesenicah na Cest. maršala Tita pred ,.|,./niško postajo pnpetila huda prometna nezg-oda, za katero pa ob zaključku r«hk-SStaln« služba UJV Se m imela vseh podatkov: znano je le. da je na prehodu „ JSce voznik osebnega avtomobila turita* STtraeije zadel starejšo žensko, kl Je ^ KlskoČ.la pred tovornjakom. ki je pr« "1 hod m zaviral. Hudo ranjeno so v knt.-č