Jože Krivec Jožek je dobil mačeho Ilustriral Fr. Godcc Komaj devet let je bil star ubogi Jožek, ko je izgubil svojo mamo. Si morete misliti, kako velik revež je postal kar čez noč? Saj se je kumaj Srav zavedel, da je njegova mama dol>ra, da je delala od jutra do noči, a mu je mogla priskrbeti vsakdanji kruhek. In zdaj je ni vcč med ži- vimi---------- Dobro se še Jožek spominia, kako ga je ljubko pobožala po glavici tisto zadnje jutro, preden je šel v šolo. Tisto poslednje jutro, ko sta stala v mali in nizki liišici v Halozah pri mizi in ie na njiju zrlo s kota poiem-nelo Kristusovo obličje. Zdi se mu, da še vedno čuje v ušesih mamin glas: »Na, le vzemi kruh, jaz bom žebreznjega prebila doma!« Zadnji kosček s trdo pečeno skorjo mu je hotela potisniti v nahrbtnik, da bi ga imel v šoli za južino. — V šolo je bilo treba skoraj uro daleč k fari, in sneg, ki je v teh dneh pred božičem zasul haloške klance in steze, je male šolarje izmučil med hojo. >O. ne bom ga vzel, mama! Le imejte ga vi ali pa mi ga shranite! Tmam dovolj klojcev za danes,« je odgovoril in se branil kruha. »Na, dam ti še pest klojcev, da ne doš lačen!« je dejala in mu vsula iz svojega oguljenega predpasnika krhlje v nahrbtnik. Nato je z drobnimi koraki odstopical in se šele izza ovinka ozrl, kakor bi ga neki notranji glas opozoril, naj to stori. Tedaj je videl svojo dobro naamo, ki je stala na pod-stenju pri hiši in tiščala roke pred mrazom pod predpasnik. Zrla je za njegovimi stopinjami, nje-no srce pa je šlo z njim. *Le hitro pridi do-mov!« mu je 5e naročila s slabotnim glasom, ki se ie ves nekam razgubil v nladnem zimskem jutru. To jutro, prav tale trenutek je Jožek zadnjie videl svojo mamo živo. Kdo bi si bil mogel kaj takega misliti! Ko se je sredi že mračnega popoldneva vr-nil iz šole, je njegova do-bra mama ležala že na belo pogrnjeni postelji mrtva. Nepremično je sa-njalo njeno belo obličje, (ibo so strmele posušene ustnice in oči, tiste dobre 289 in blage oči, ki so vcasih tako lepo sijale nanj, so se za vedno zaprle. Jozka je prevzela neizmerna žalost, da se je vrgel k njej na posteljo in jo klical, tresel in le venomer klical---------- * Preteklo je že nekaj mesecev od tistega žalostnega in nesrečnega dne, ko je Jožkovo mamo ubilo v grapi drevo, ki sta ga z očetom podi-rala. Od tedaj sia hila jožek iu njegov oee sama v tem praznem domu. Vsak dan je trkala na vrata večja zapuščenost in revščina. Ubogi Jožek ' je prejokal toliko bridkih ur, da bi se mu lahko od same žalosti stisnilo srce. Kaiuor koli je pogledal, kjer koli ie iskal, nikjer ni bilo več dobre mame. Vsi kotiČki so bili prazni, vsi ogli so jokali za njo. Kolikokrat je stal zvečer na sepu v gorici, ko še očeta ni bilo z dela. strmel po poti proti grapi dol in jo klical: »Mama! Mamal Boste skoraj prišli?« Tako se je bil navadil. Odkar je shodil, je skoraj vsak večer v prvem mraku, pa tudi še pozno v noč, čakal pri gorici na svojo lnamo, kaaj se bo vrnila z dela. Toliknkrat se mu je kje globoko spodaj v grapi oglasila: »Že grem! Že grem, JožekU ledaj ie planil v diru po strmi poli njej naproti iii se je oklenil za krilo. Prebrskal ji je žepe in predpasnik, v katerem mu je skoraj vedno prinašala kak kos kruha ali strovega štruklja, ki ga je on zelo rad imel. Doma so bili tako revni, da Še kravice niso mogii rediti: le košček vinograda, pod njim laz s sadniin drevjem, na vrhu pa tesno, belo pobeljeno hišico. l'o je bilo njihovo ir z delom sta jini morala skrbeti mamika in atek za ljubi vsakdanji krulick. Čeprav je tudi te vecere po svoii stari navadi še vea-no postajal na scpu in klical mamo, ni bilo otl nikoder nje-nega odgovora. Le raztrgan odmev nje-govega plahega kli-ca se mu je reža! iz vseh kotiČkov nirac-ne grapc. Tedaj jc za-ihiei, sedel na mehko travo in si z drobni-mi dlanmi zastrl ob-jokan obrazek. Ves se je v joku tresel, srce ga je bolelo in ko se je zavedel, da je mama res nmrla in je ne bo nikoli več nazaj, je brez nehanja tožil. Tako mile so bile te tožbe njego-vega osamelega in razbolelega srcaT da bi kamen omehčale! »Kaj ti ie, Jožek?« ea je zdramil iz ihtenja neki večer dedek Matevž, ujihov sosed. Sivolasi cfedek se je opiral na palico in gledal pred sabo tega potrtega otroka. da je še njemu posialo hudo pri srcu. S silo se je krotil in zadrževal solze. »Kaj pravite, dedek, res ne bo mame nikoli več nazaj?« je po dol-gem času ihte vprasal Jožek. Njegov glas je drhtel kot siba na vodit ki jo premeiavajo valčki sem ter tja. 290 »Ne joči, Jožek! Vem, da si imel svojo mamo zelo rad. Kako tudi ne? Tudi jaz sem svojo imel, ko sem bil tak majhen fantiček kot si zdaj ti. Mislim, da jo imaš še zdaj. Zato sem prepričan, da ji želiš pač vse naj-boljše« ga je tolažil dedek Matevž. >Zelo rad sem jo imel. Kako pa naj kaj dobrega storim zanjo, če je ni več?« ga sprašuje Jožek. »lih, vidim. da si dolier otrok.c Pristopil je bliže io se poleg Jožkovili nog usedel na zcleno mehko travo. Prižgal je svojo veliko pipo, se ozrl nekam proti nebu ia spet nadaljeval: sVeš, tvoji mami je zdaj prav dobro. Bolje kot ji je bilo takrat, ko je prihajala večer za večerom po lej poti iz grape.sc »Res misliie. da ji je dobro? Dedek. mislite to res? Kako to vcste. dedek?« se je Jožek nektiliko pomiril in z nekim veseljem sprašcval dedka. Nekoliko bliže se je primaknil. da bi rau mogel strmeti narav-nost v oči. >O, le verjemi rai, da ji jc dobro! Ona je v nebesih in tam je vsem dobro. Na iem svelu je bila revina obložcna s trpljenjem in nadlogami, tam pa počiva. ker je bila že trudna. Bodi vesel tudi ti. Jožek, da se tvoji mamici v nebesih dobro godi!« mu je razlagal. *Tega se že veselirn, če ji je res dobro. Pa sem k ineni ne bo nikoli več prišla? K meni, ki mi je tako hudo za njo?« je spet zaibtel Jožek. »Potolaži se, revcek! Tudi nate ni pozabila. Vedno bo s tabo, še vedel nc boš za to. Pri vsakem koraku te bo spremljala in ti pomagala v To je njej lahko! Glej, koliko svetlih zvezdic je na nebu!« je po-kazal dedek v nebo. »Bog ve, za katero izmed njih lahko na skrivaj ždi. clcda dol na tebe in hodi s tabo. O, ona te že varuje in bedi nad teboj! Ne boj se, da bi pozabila nate! Ti samo poshišaj njen glas, ki ti bo go-voril v srcu. in se po njern ravnaj! Ne stori nikoli ničesar. kar bi jo moglo razžalostiti!« mu je razložil dedek. Dedek Matevž je zataknil ugaslo pipo za pas in hotel vstati. 1 isti hip pa je prišel Jožkov oče s koso iia rami od soseda, kier so kosUi. >O, sosed Matevž! Ti si pri nas? Dober -vežer Bog daj!< je pozdra-vil oče. »Glej, 7. Jožkom sva se marsikaj poinenila. V zlate zvezdc sva malo zrla. da bi videla v nebesa.« je odgovoril dedek. Jožek je nato odšel pomirjen v hišo in prosil na tihem mamo v ne-besih. naj ne pozabi nanj. Oba soseda pa sta še precej pozno v noč zunaj govorila. Ko je Jožek bil že davno v postelji, je oče zaklenil dveri in ga vprašal: »Si nocoj kaj molil? Na to ne smeš nikoli pozabiti. Še za svojo mamo zmoli kak ofenaš!« »Sem molil. Nisem pozabil!« je Jožek že skoraj v spanju zašepetal. Proti jeseni ga je nekega dne Jožkova prijaleljica Fefka iz šole do-mov idoč nenadoma pobarala: >Boš i'\ re.s dobil mačeho? Naša mania s<> rekli. da boš potem odšel z očetom na Polje. Da ne boš več iu doma!« Jožek je strmel kot okamenel ob teh bescdah. Nanje ni vedel od-govora. Nikoli ni pomislil. da bi utegnil dobiti mačeho. Saj je ne bi maral! Pretepala bi ga kakor ubogega Koroščcvega Petra. Niti kiuba mu nikoli ue da v šolo s seboj. Pri drugih sošolcih si izprosi klojcev in 291 kraha, ker je lacen. Zjutraj ga meče zgodaj iz postelje, če pa ubožec Ie malo dalje poleži ali zadremlje, ga že polije z mrzlo vodo in se tepen je povrhn. V šolo prihaja umazan ia raztrgan in tolikokrat se med potjo kje zadaj za gručo šolarčkov sam zase joče. Drugi pa se še norčujvjo z njim.----------Ne, mačehe pa jožek že ne bi maral. Bal bi se je, da se ji še v oči pogledati ne bi upal. »Jaz še nič ne vem! Oče mi niso nič rekli,« je odgovoril naposled Fefki. >Ne maram mačeheU je bruhnilo iz njega. >Mamo so rekli, da jo boš res dubil,< je zatrjevala. >Dedek Matevž so ji povedali.« Jožek je povesil glavo. Če je res povedal dedek Maievž, bo že nekaj rcsnice na tem. Toda ložek ni hotel o tem nič slišati. On mačehe ni maral. Vedno je še misiil na mamo, molii vsak večer zanjo in jo prosil zdaj za to, potem za ono: vselej je bil uslišan. On ni poireboval mafelie, da bi ga tepla in sovražila. Neka bojazen in strah sta se fantu prikraclla v srce, da je s povešeno glavo in z žalostnimi očmi šel naravnost k dedku Matevžu. »Dedek! Dedek! Bom jaz res dobfl mačeho, da me bo bLIa in zani-čevala? Jaz je ne maram!« je zatrdil dedku Matevžu, ki je sedel na brunu pred hišo in vlekel iz svoje pipe. »Ne boj se je, Jožek! Rečem ti, ne boj se! Kdo ti je spet to povedal in te tako postrašil?« ga je pobaral in ga stresel za ramo. S prijaznimi očmi in z dobrodušnim smehljajem na ustih ga je nekoliko ohrabril. »Fefka mi je rekla, ki je čula doma,« je pniasnil Jožek. >Veš, Jožek, vsaka mama na svetu je za otroka dar božji. Vesel bodi, če jo boš res dobil! Da bi pa bila res tako huda, kot ti misliš, lega niti jaz ne verjamera. Ti si priden in dober oirok, zato ti ne more nič žalega sloriti. Še rada te bo imela. Bos že videl!« je razlagal dedek Matevž. Jožek je zaihtel. Videl je, da je le stvar taka. On bo torej dobil ma-čeho. Vztrepetal je v strahu pred mislijo nanjo. V mislih si je predstav-ljal, kak revež bo, če ga bo sovražila, puščala lačnega in ga metala zgodaj zjutraj iz postelje, ko vendar on tako rad spi. Ne, to ni mogoče! Dvignil je oči proti nebu, kakor bi hotel svojo dobro mamo v nebesih prositi, naj mu pomaga. Na trudno zemljo so curkoma lile niegove solze in ustnice so mu drhtele, ne da bi mogel spregovoriti besedo. Njegovo srce je bilo polno žalosti. »Ne maram je!< je krčevito iztisnil iz sebe. »Ne smeš tako reči, dragi otrok! Bog nima rad takih trdoglavežeT, še monia t nebesih te ne bi več marala. če bi bil tak. Ne poslušaj drugih. meni verjemi, ki sem ti velik prijatelj! Kajne, da sva prijatelja?«: ga je dedek Matevž potegnil k sebi in mu s koščenimi prstil otrl svetle solze iz oči. >Kaj boš jokal? Jaz bi jo pa rad imel. le da sem že prestar. Kmalu bom šel za tvojo mamo in od tam bova poiem oba gledala dol nate. Le priden bodi! Če boš pa dobil drugo mamo, jo iniej prav tako rad, kot si imel prvo. Če boš imel ti njo rad, bo tudi ona tebe imela. Saj tvoja nia-ma, ki pazi v ncbesih nate, ne bi niti pustila, da bi dobi! hudo in slabo mamo. Vse bo dobro in prav!« — Čez kak čas pa je spef nadaljeval: »Čc bi ti pa bilo kdaj budo, lahko pribežiš k meni. Vesel te bom sprejel, ker te imam rad. Pa vem, da tega ne bo treba!« je tolažil dedek Matevž malega obupanca. Ko je Jožek odhajal od dedka, se mu je zdelo, da je spet nekoliko pomirjen. Bal pa se je le še vedno raačehe in vedno znova so mu priha-jale na misel (ožbe Koroščerega Peira, ki mu je veasih kot najboljšemu prijatelju mnogokaj razkril. Le njemu je svoje tožbe zaupaJ, ker je Tedel, 292 da Jožek nikomur ne bo teh stvari zblebeial. Če bi za to zvedela Petrova maceha, bi mu slaba predla. Ob teh mislih mu je spet postajalo hudo, da je zajokal. Najhuie pa mu je bilo ob večerih, ko je stal na sepu ob trsju, metal svoj pogled v grapo. potiho klical in se spet stresel v neki pričakovani grozi, ko je pomislil na dedkove besede. Vedno znova so ga vznemirjale, ne pa to-lažiJe. Tako ljubko in toplo je sijalo sonce tistega zgodnjega pomladnnske- Ea dne, kakor bi hotelo Jožkovo slovo narediti še bolj žalostiio in težko. )ane$ se torej Jožek poslavlja od revne hišice v Halozah, v katcri se je rodil, od prostranih goric, ki obdajajo vse griče čez in čez in tudi od dcdka Matevža. Z očetom se danes preselita na Polje, kjer ga čaka nov dom pri mačehi. jožek skoraj sam ni verjel, da je res dobil maceho, dokler ni slišal tega iz samih očetovih ust. Tedaj se mu je zdelo, kakor da bi mu na mah hoteli iztrgati te poti po gričih in grapah. ki so mu bile dobre prijateljice \n ki je bodil po njih vaa ta leta in jib IjubH. Čutil je, kako ga hočejo oropati Iepih sanj in spominov na dobro mater, ki ga je gledala ntkje iz ncbes. Bilo mu je hnd« kot še nikoli. Moral bo v mačehin dom, kjer mn bo vse tuje in hladno. Jokal je vse zadnje dni in ko je prišel voz-n ik, da bi odpeljal pi.sano kramo v novi dom, mu je bilo, kakor bi mu trgali sfcc Oblckcl je boljšo srajco in opasal nov predpasnik, da bo nekoliko lcpš) šcl od tod. V očch sta mu blesteli svetli solzi, pretaknil je knt za kolom in se od slehemeffa drobca poslavljal. Pot, po kateri je prihajala (oliko veČerov mama z dela in ji je hodil po njej naproti. je milo bo/.al s svojimi očmi in po tiho sam z njo kramljal. Toliko Itpih trenutkov je stonilo predenj. da se mu fe bridko siorilo ob njih. O, saj mu mogoče ne bi bilo (ako tesno nri srcu, če »e bi vedel, da ga čaka v novem clomu fista hladna ženska, ki bo nfegova mačcha in ki je najbrž nikoli na bo imel rad. Zgrozil se je ob misli nanjo in se je bal. Še k dedku je stopil, da bi se poslovil od njega, preden ndide. »Zakaj fii tako žalosten, otrok moj?« ga je vprašal dedek Matevž, ko je videl, kako prihaja s sklonjeno glavo proti njemu. >Ah, dedek —•------Dedek----------!« je zjecljal in požiral solze. >Ne bodi tako jokav! Veseli se, da Lraaš spet dobro mamo!« ga je dcdek tolažil, »Ne! Kar tu pri vas bom ostal, dedek. Skril se bom, da me ne bo nihče našel. Jaz ne grem k macchi!« je tožil. »Čemu se je vendar toliko bojiš. Dobra bo s tabo! Še prav dobro se ti bo ffodilo pri njej. Vsega boš imel dosti, kruha. mleka, vsega. Pant, če bi bil jaz na tvojem mestu, se ne bi prav nič obotavljal. Vriskal bi, ne se cmeril!« »Če pa se je tako bojim. Saj vem: tako se mi bo godilo kot Korošce-vemu Peiru!« je spet ziiova tožil. »Kaj še! Rekel sem ti. da bo vse v redu. Če bi se ti pa godilo slabo, kar pridi k meni. Rad te bom sprejel. Si slišal?« >Kar zdajle bi ostal tu pri vas!< je proseče šepetal Jožek in mili po-giedi so prosili dedka. >Ne. ne! Ona te vendar čaka, posteljico ti že pripravlja, ti inoraš iti. Priden bodi, kakor si bil vedno, pa bo vse dobro. Vsak vecer moU za svojo prejšnjo mamo. Tudi za novo mamo moraš molitii Poslušaj me! 293 Saj boš kaj prišel sem iu mi boš vedel povedati, da se nisem prav mč motil.« Dedek Matevž je nekoliko pomoleal, kakor bi hotel poiskati se kako besedo, ki bi mu jo moral dati na pot. Naposled je tudi njega prevzela tiha žalost ob tej uri slovesa. Zdelo se mu je, da se poslavlja od njega lastni otrok, tako ga je imel veduo rad. Koliko lepih ur sta presedela na travi! Kramljala sta o vsem mogocem: o svetu in poteh po njem, o ljudeh. o Tojnah, o pravljicah. Kdo bi se mogel vsega v enem samem trenulku spomniii. Ko pa se v tolikih letih nagrmadi mnogo, da celo spomin pre-leteti tega ne more. Odkar je Jožck shodil, sta si bila nrijatelja. Matevž inti je odkrival svet, zdaj pa bosta šla vsaksebi: le da bo mali JoŽek šel življenju naproii, dedek Matevž pa bo ostal sam na tej božji zemljici in s palico v roki čakal na svoje poslednje slovo. »Iti boš moral, Jožck! Oče te mogoče že čakajo,« je čez cas dejal dedek. »Priden. bodi, kakor sem ti naroeil, rad imej svojo novo inauio in pridi kdaj pogledat še k meni in nii prinesi novic, da mi ne bo preveč dolg čas!« I otrepljal ga je po rami, nato pa ncžno prcpeljal svojo ko-šeeno roko čez njegov obrazek. »Srečno, dedek! Bom že prišel, če se mi bo prehudo godilo!« je komaj spravil iz sebc Jožek in zahlipal ves v solzah. »Tndi drugače se oglasi, ne le če bi ti bilo hudo!« ea je povabil de-dek in mu stisnil drobno rocico. »Zbogom, fantek moj dragi!« Ko je Jožek odhajal, je sivolasi starček zrl za njim in zdelo se mu je, da mu je dal na pot s seboj poslednji košček svojega srca in ljubezni. Otrl si je rosnc oči in za.Šepetal: ^No, spet bom sameval vse dni!« Na vozu, naloženem z zadniimi stvarmi, ki so jib peliali v novi dom, so sedeli voznik, oče in Jožek. Ves vase zatopljen se je Jožek oziral ža-lostno po haloških gričih, po cestah in poteli, ki jih je tolikokrat pre-meril v šolo in \z šole. Iz slehernega drouca je dihal odtenek spominov, sanj, življenja. Od vsega tega se je poslavljal s težko slutnjo, da ga čaka nekje na Polju mrzla roka sovražne macehe. Šele doli na ravnem, pri fari, so se za hip ustavili, ker sta oče in kaplan izmenjala nekaj besed. >Zdaj boš pa hodil k meni v šolo, Jožek!« ga je gospod kaplan na-govoril. >SHšal sem, da je bil do zdaj dober ucenec,« je dejaf kaplan očeiu.' »Kakor je pač mogel biti. Veste, včasih ni pri nas dosti Časa za učenje. Če sili delo, je treba tudi kaj pomagati!« odgovori oče namesto Jožka. »Ro že šlo! Ta bo moj ministrant gori pri podružnici, če bo hotellc se je kaplan nasmehnil. »Še ne znam rainistriraii,« se je brž izgovoril Jožek. »Se boš že naučil. Prinesel ti bom knjižico!« ga je kaplan potolažil. Spet so se vozili naprej po dolgi cesti, sredt širokega polja» na ka-terem bi se sam Jožek zgubil---------- Vse ure, ki so Še ostale do večera. fe Jožek na novem dorau z mačebo prekramljal. Tako ljubeznivo ga je nekoliko priletna ženska spraševala to in ono, da se je je takoj privadil in mu je kmalu ves strah, s katerim je prestopil še malo prej prag tc hiše, splahnel. Pokazala mu je majhno sobico s posteljo. ki bo njegova. Peljala ga je na vrt, kjcr je prekopala ^edice. on pa ji jc poraagal posejati solato in posaditi čebuljčke rož. Pokazala mu je kravico belko, ki jo bo pasel in bo dajala vsak dan dobro inleko. Tega je on toliko pogrešal v Ilalozah, kjer kravice niso imeli. Nazadnje mu je pokazala še ob koticu travnika rečico in klopo- 294 tajoč ralin, kamor se bo lahko hodil poleti kopat in lovit ribice. O, Vse se mii je smejalo. Vsa otožnost se mu je nekam razgubila in veselje ga je vsega .prevzelo, da si je mrmraie zapel. V to svojp novo mamo je dobival zaupanie in nič si ni mogel več predstavljati, da bi mogla biti pToti njemu hiidobna ali da bi z njim grdo ravnala. Veuomer je skaklja) za njo in jo že klical kakor nekoč: >Mama, mama, kaj je to? Mania, zakaj je to tako?? Ona, vidno ginjena nad otrokovo pazljivostjo, mu je hitela razlagati stvari, po katerih jo je spraševal. Zdelo se ji je, da se bo sama pomladila ob njem. Taka radost in veselje sta ji sijali z lica in oči so poljubljale tega drobnega fantička. Zvečer, k<> je legel, je prišla še ona pogledat k njemu in inu skrbno popravljala odejico. »Sladko spi, Jožek! Kar boš sanjal noeoj, si dobro zapomni: te sauie se ti bodo izpolnile!« mu je mehko zašepetala na uho m ga pobožala po celu. V molitvi za umrlo mamo, mačeho in še za dedka Mafevža, je otrok srcien zasanjal prvi večer v novem domu, ki se ga je prej tako bal. * Kak teden pozneje je Jožek šel z mačeho v mesto. K sosedi sta se spravila na voz. Lepo se je bilo peljati v mesto, kjer še Jožek svoj živ cfan ni bil. Tolikokrat je že hrepenel, da bi videl mesto, visoke in lepe biše. vse praznične. mogoče še celo vlak, ki bo brž vozil mimo in še Bog ve kaj drugega... Niti sam ni vedel, kako so vozili skozi mesto. Kakor v sanjah je videl naravnost ogromne eosposke hiše. procesije ljudi, voz za vozom, svetle avtomobilc, hnip in krik pa iak, da bi oglušil. Znašel se je v trgo-vini. kjer je mačeha kupovala ueke stvari. »Kaj bi pa ti rad imel?« ga je vprašala, ko |e sama že vse izbrala. Malo se je zmedel. da ni vedel odgovora. Kaj neki naj si izbere, ko pa je toliko novih stvari tu, ki jih on ni še nikoli videl. Bog ve, kaj naj bi izbral iz vse te množice vabečih stvari« po katerih nni begajo nemirne oči. »Bi imei fo škatlico za svinčnike?« ga je vprašala niačeha in mu pokazala lepo poslikano škatlo na polici. »Bi. to bi imel!« je brž odgovoril in Hca so mu žarela od zadovolj-slva in veselja. Kupila mu je škatlo s ključavnico. Droben ključek je trgovec na-vezal na vrvico in mu ga obcsil okrog i-ratu. Škatio jc Tzel Jožck pod pazduho in jimaško koračil z njo poleg mačehe, držeč se jc za krilo. C)b povralkn domov jo je Ves čas ogledoval. jo poskušal odkleniti in spef zakleniti, predvsem pa si je doporedoval, da nobeden v šoli tako lepc škatle ne bo imel. Zdaj je ljubil mačeho kakor stojo prejšnjo mamo in jo fudi klical tako kot nekdaj: »Mama! Mama!« Čez dober mesec dni je bila v podružnični cerk"\n na vasi maSa. Kaplan jo je bral. Tedaj je Jožek pr\-ikrat minislriral. To nedelio je oblekel tudi novo svetešnio obleko, ki mu jo je mačeha kupila zadnjiL v mesin. Oa bi videli, kako čeden ministrant "vam je bil! Gladko se je naiičil vsch lafinskih molifvic iz kaplanove knjižice in marsikatero oko matere je tedaj iz cerkve gor strmelo po niem in marsikatcro srce si je zaželelo takega fantka. On je sicer z malo zadrego stopal pred oltar in se bal, da bi sc mu kje zataknilo, vendar je pred začetkom maše goreče prosil lfnbega Boga. da bi mn dal xse srečno speliati do konca. Pozabil pa iudi ni na svojo pokojn« inamo, ki je mirno spala tam daleč pri Fafi 295. pod haloškimi griči. Tudi njo je prosil, naj ga vodi na tem prvem, iežkcm koraku precl ollarjcm. Spomnil se je dalje tudi na dedka Matevža, na katcrega je tulikokrat inislil iu mu je bil tako zelo hvaležen za nje-gove besede, ki mu jili je dal na pot. Tudi na sedanjo mamo je mislil med svetim opraviloin. IOna je stala srccli cer-kvice in z veseljrm zrla nanj pred oltar. Mulilvv ji je nekje globoko zaMujala. Samo veselje in raclnsl jo je dušila, da so ji siil/.c ro-sile oči. Nikoli ni pričuko-vala, da bo imela kiluj še takega fantka. Ko se je vrnil Jnžek po maši domov, ga jc spre-jela pped ognjiščcm in ga vsa srečna pobo/iihi čez litra. »Dobro si se držal, Jožek! Lepo je bilft1« — Ker jo je samo zanpljivo in z očmi, polnimi lju(>ez-ni. gledal. ga je še tHe po-barala: »Si kaj nmlil za svojo pokojno mani(i?( »Semk je brž •idvrnil. Potem je še meliko pri-stavil: » Fudi za vas sem molil, mama!« »O, moi Bne! Ti otro-čck si molil tudi 7ntne?< je vzdihnila in drobne sol-ze so zdrknile čez njeno lice. Sklonila se je in ga pritisniln k scbi na obraz. Srce fi je razganjala tiha sreča---------- »Nckoč bnm moral šc k tlvdku, da jim bom povedal, kako sem prvikrnt minislriral.« je flcjal Jožek čez dolgo časa. »Alnj boš rcs mnrnl iti!« je odgovorila. jo/ck je kar znvrisnil ob njeni pritrditvi. Veselil se je, da bo lahko dodku Matevžu povedal vse, kar je že doživel v tem novem, dobrem dumu.