Zdravje in prosti čas starejših občanov
V prejšnji številki smo navedli nekaj podatkov iz raziskave Višje šole za socialne delavce o druž-benem položaju starejših občanov Ljubljane, ki kažejo stanje v viški občini. Poglejmo sedaj, kakšno je zdravstveno stanje nad 64 let starih in kako preživljajo čas, ki jim je na razpolago.
Več kot drugod je huje bolnih
• Zdravstveno stanje viške populacije starejših občanov, kot so ga ti ocenili sami, se v splošnem ne razlikuje bistveno od stanja v drugih občinah razen po tem, da je tu višji odstotek huje bol-nih. Teh je 11 odstotkov, povprečje za Ljubljano pa je manj kot 8 odstotkov. Ždravstvene težave so podobne kot drugod: največ jih toži zaradi bolezni kosti in sklepov, slede srčna obolenja, motnje krvnega pritiska, bolezni čutil. Vendar je 85 odstotkov občanov, ki še hodijo šami, kar je več od povprečja, nadaljnjih 11 odstotkov pa hodi s palico. Nepokretnih je manj kot v drugih občinah (z izjemo Bežigrada). K zdravniku ho-dijo v povprečju redkeje kot drugod. Pogosto obiskuje zdravnika 18 odstotkov (povprečje 23%). Spremstvo k zdravniku potrebuje 16 od-stotkov (enako povprečju). Kaže torej, da je približno 15 do 20 odstotkov občanpv hudo bol-nih, na drugi strani pa prav toliko še zdravih. Ostali so občasno bolni ali bolehni.
Večina ne dela več vseh vsakdanjih del
Občanov, ki pravijo, da opravljajo še vsa vsakdanja opravila je manj kot polovica. Večina ostalih pravi, da opravljajo le še lažja dela. 11 odstotkov ne more več delati. Posebnost viške občine je, da je sorazmerno veliko občanov, ki pravijo, da potrebujejo pomoč pri kmečkih delih (30 odstotkov, povprečje je 16 odstotkov). Po-magajo jim otroci, zakonec in sorodniki. Orga-nizirano pomoč želi dobrih 20 odstotkov od vseh vprašanih, kar je največ v Ljubljani. Pomoč po-trebujejo pri hišnih opravilih, pranju, kmečkih opravilih itd. Dobrih 80 odstotkov anketiranih pravi, da so še aktivni, v glavnem na vrtu, na polju in v gospodinjstvu. Ukvarjajo pa se tudi z ročnimi deli. Med razvedrili najpogosteje nava-jajo branje, poslužanje radia, gledanje televizije in obiske pri sorodnikih, prijateljih in sosedih.
Pri delu krajevne skupnosti, družbenih organi-zacij in društev pa v glavnem ne žele sodelovati (82%). Da je vprašanje pomoči v tej občini res najbolj pereče, sklepamo tudi po odgovorih na vprašanje, kaj naj bi po njihovem organiziraHi za starejše občane v krajevni skupnosti. 21 odstot-kov jih je odgovorilo. da pomoč (povprečje 10%).
Kakšen je statističen starejši občan občine Vič-Rudnik?
Povprečen, tipičen ali »statističen« občan je ženska, do 75 let star oz. stara, ovdovel(a), ali samski(a) z nižjo izobrazbo, starostni upokoje-nec ali upokojenka, ki je bil prej delavec (delav-ka), ki nima več zakonca in živi ali sam (sama) ali z drugimi svojci; ki ima še žive otroke, ki živijo z njim pod isto streho ali v istem kraju in se vidijo vsak dan ali «čkrat na teden. Živi v lastnem stanovanju ali stanovanju svojcev, v družinski hiši, v pritličju. V stanovanju ali hiši je voda, elektrika. stranišče, kopalnica. Telefo-na ni. Ogrevanje je klasično. Stanovanje je opremljeno s pripomočki in napravami kot so: bojler, hladilnik, pralni stroj. S stanovanjem je zadovoljen. Ima pokojnino. s katero preživlja le sebe. Je občasno bolan ali stalno bolehen, hodi še brez opore k zdravniku gre občasno ali redko. diete ne potrebuje. Ne opravlja \ei vseh vsak-danjih del. Potrebuje pomoč in jo ima: pomagajo mu svojci. Organizirane pomoči ne želi. Je še aktiven v prostem času a ne želi sodelovati pri delu organizacij. V naslednjih letih bi rad ostal. kjer je.
Poročilo, po katerem smo povzeli te podatke, je na razpolago na Višji šoli za socialne delavce.
BLAŽ MESEC