... S L * i", "i i ...,vJ^w'nMM«»^-i«^^iy»jj«k.:y^^i>Mri>,,v^»i>''iiiMB»........ ■ ~* m— i• i ■ » i II" i' ij » »—guma—.....—|i m tm.i"—« I 'M— w—1> » i družbenoekonomskega razvoja. Medtem Pribfi*V z^etJcu tega štiriletnega obdobja zaposlovanje naraščalo po 4 4 c~r\° ? odstotke na leto, pa je lani zaposlenost poskočila kar na leta T t kar ^e oUo značilno tudi 23 P™0 polovico letošnjega cosn^h naraščanje zaposlenosti je vsekakor posledica določene nami h«ke P0111*^ in usmerjanja investicij. Med gorenjskimi obči-8tonniV° P° hitrem zaposlovanju predvsem kranjska z lansko ten?u naraščanja 6 odstotkov hi pa jeseniška s 4,5 odstotka; med-okniiS ,anska zaposlenost v radovljiški in škofjeloški občini giblje 11 5 odstotkov, pa je bila v tržiški le nekaj več kot 1 odstotek. zavod6*0^6 organizacije Gorenjske so zadnja štiri leta prijavljale z »uv 28 ^Poslovanje svoje potrebe, ki jih ni bilo mogoče zadostiti goslavH0ln* novin delavcev z ostalih področij republike in tudi Ju-več kot^n^3^0 so ^e *an* gorenjske delovne organizacije načrtovale c*h *?* £000 novih zaposlitev: letošnji pregled potreb po novih delav-5500 C 2e tendence umirjanja, saj je številka padla na okoli &vnt\ ^renJska že dolgo časa ni podr d^i°tre P° delavcih iz naravnega ]_ aeIovnih mest »zasedejo« delavci z Gorenjskega, vsa ostala pa Previsoka marža za premog svoje n :w*ja*a ze dolgo časa ni področje, ki bi lahko pokrivalo kov dpi reoe po delavcih iz naravnega prirastka: le okoli 35 odstotno na h mest »zasedejo« delavci z Gorenjskega, vsa ostala pa Pa ki-aV° PriMvu delavcev od drugod. Takšno uvažanje delavcev ^..Je dokaj drago, kar se je pokazalo na vseh drugih področjih v re-vanje* gre za redno zaposlovanje ali pa za sezonsko zaposlo-* neu^S*! ekstenzivno zaposlovanje pa je še pripomoglo k že tako Poditi? kiidrovski strukturi v gorenjski regiji. Za leto 1972 imamo »tott j ^e oi,° takrat nied zaposlenimi na Gorenjskem 52 od-«redniV delavcev ozkega profila, 32 s poklicno šolo, 11 odstotkov s Šolo v strok°vno šolo, 2,3 odstotka z višjo in 2,4 odstotka z visoko združ dosedanje potrebe po delavcih, ki so jih imele organizacije l2boH*neg? dela, pa te neugodne kadrovske strukture zaposlenih niso odstot l^a Ce,° nasprotno — razmerja so se slabšala. Tako velik nia hi nekvalificiranih in priučenih gre tudi na račun zaposlova-4000 v «£ev iz drugih republik, ki se jih je zaposlilo letno tudi po Profila ^C Pač Dil° V organizacijah potreb po kadrih takega leta^ioJ6 v srednjeročnem planu zaposlovanja v gorenjski regiji do kak predvidena rast zaposlenosti le 3 odstotke na leto, kar vse-renl°v pomeni dokajšnje umirjanje dosedanjega hudega tempa. Go-3600 Do v Prihodnjih letih po tem planu potrebovala približno 2600 delavcev letno, od tega pa jih bo iz naravnega prirastka okoli *»1e i osta,° Pa bodo delavci z drugih področij, že dosedanje zanima-bo ? vklJu^evanje mladine v srednje in visoke šole pa kaže, da se zvlš ,asoma delež kadrov s srednjo, višjo in visoko šolo v regiji dro ^ar pa obenem obvezuje tudi za racionalno zaposlovanje ka-*dnV* ^ se bodo izšolali. Predvideno umirjeno zaposlovanje pa bo ona? ° de,° in ostale dejavnosti doseglo le ob uveljavljanju raci-tttort °sti tudI v Investicijski politiki, v uvajanju nove tehnologije, ItdL ernizaclJl delovnih postopkov, večji opremljenosti delovnih mest Tako kranjska občinska skupščina kot njen izvršni svet sta že razpravljala o oceni stanja zakonitosti in o politiki cen v občini. Ugotovila sta, da v občini ni bilo večjih nepravilnosti na področju zakonitosti in politike cen in da inšpekcijska služba nenehno bedi predvsem nad cenami. Prav tržna inšpekcija je imela v zadnjem času več akoij. Tako redno kontrolirajo prodajalce na tržnici, poostrili so tudi nadzor nad cenami obrtniških storitev. Pravkar pa teče tudi akcija o kontroli dogovora o odkupnih in prodajnih cenah krompirja. Večjo nepravilnost, če jo tako imenujemo, je tržna inšpekcija ugotovila le pri podjetju Merkur Kranj. Kontrolirali so namreč marže (dohodek podjetja) pri prodaji premoga. Ugotovili so, da je podjetje zaračunavalo 10—12-odstotno maržo na nabavno ceno, po zakonu o oblikovanju cen pa bi morali zaračunavati maržo v absolutnem znesku. Le-ta pa bi lahko znašala 6 do 12 dinarjev na tono premoga; pač glede na proizvajalca oziroma vrsto premoga. Inšpekoija je izdala odločbo, da mora podjetje s 1. julijem uskladiti marže kot je predpisano. Pri nadalnji kontroli pa je bilo ugotovljeno, da je podjetje zaradi obračunavane 10—12-odstotne marže zaslužilo okrog 1,20 milijona novih dinarjev, po obstoječih predpisih (če bi maržo >ravilno zaračunavalo v dinarjih), pa bi ta zaslužek od prodanega premoga lahko znašal okrog 190.000 novih dinarjev. Tako znaša neupravičeno premoženje oziroma zaslužek podjetja okrog 1,01 milijona novih dinarjev. Inšpekcija je zadevo predložila v postopek javnemu tožilcu in predlagala odvzem neupravičenega premoženja. Povemo naj še to, da so kazni za takšne prestopke precej visoke, saj znašajo za delovno organizacijo od 5000 do 200.000 dinarjev, precej visoka pa je tudi kazen za odgovorne osebe. Na inšpekciji v Kranju so tudi povedali, da je podjetje Merkur takoj po izdaji odločbe maržo uskladilo s predpisano. Pri preiskavi pa se je tudi izkazalo, da s sedanjo zakonito maržo v dinarjih podjetje težko krije vse stroške, ki nastajajo z raz- Vsak torek in četrtek od 9. do 28. oktobra MODNA REVIJA v veleblagovnici Globus ob 16.30 V I. nadstropju VtiUfUOL, KRANJ Vsi prikazani modeli so že v prodaji kladanjem in prekladanjem premoga. Kakorkoli že, o tem bo odločalo sodišče. Druga akcija, ki teče v republiki in ki se je je lotila tudi kranjska tržna inšpekcija, je kontrola o izvajanju dogovora o odkupnih in prodajnih cenah krompirja. Organizacije združenega dela v Sloveniji, ki prodajajo krompir (zadruge, kombinati in drugi) so namreč na poslovni skupnosti sprejeli dogovor o odkupnih in prodajnih cenah krompirja. Dogovorili so se, da bodo članice odkupovale krompir pri proizvajalcih (kooperantih) po poprečni ceni 1,80 dinarja za kilogram (pač glede na sorto krompirja) in ga prodajale po poprečni enotni ceni 3,20 dinarja za kjilogram. Ta dogovor oziroma' cene so začeli veljati 12. septembra. Zaradi zmanjšane proizvodnje krompirja — ponekod zaradi slabih vremenskih pogojev, ponekod pa zaradi letos manjših površin — in najbrž tudi zaradi sorazmerno nizke odkupne cene pa se ponekod dogaja, da proizvajalci (kooperanti) ne upoštevajo tega dogovora oziroma pogodb. Krompir raje prodajajo drugim organizacijam združenega dela (obratom družbenih prehran), ki ga plačujejo dražje. Zato se dogaja, da pogodbene organizacije, ki naj bi prodajale krompir, le-tega nimajo in zato ne morejo izpolniti pogodb z nekaterimi odjemalci (bolnice in drugi). Skratka, ponekod so ugotovili, da prihaja do prekupčevanja. Kranjska tržna inšpekcija je že preverjala tovrstne razmere v kmetijskih zadrugah na območju občine, Kmetijsko živilskem kombinatu in v restavraciji Iskra Kranj. Ugotovili so, da doslej nikjer ni bilo nepravilnosti. Ker pa se nakup glavne ozimnice ozfiroma krompirja šele začenja, bodo z akcijo še nadaljevali in proti vsem morebitnim kršilcem dogovora na podlagi zakona o blagovnem prometu ostro ukrepali. A. žalar V začetku junija so delavci SGP Tehnik iz Škofje Loke v neposredni bližini škofjeloškega hotela Transturist zaželi graditi novo stolpnico. V njej bodo svoje poslovne prostore dobili podjetje Lokainvest, Ljubljanska banka, ZP Iskra — široka potrošnja ter samoupravna stanovanjska skupnost. Prostore v novi zgradbi pa bodo dobili tudi krajevna skupnost iz Škofje Loke, občinski odbor rdečega križa Škofja Loka, podjetje Čipka iz Idrije ter člani novega kolektiva — rudnik urana v Žirovskem vrhu. Predračunska vrednost novega objekta je 15 milijonov din. Investitorja sta Lokainvest in Ljubljanska banka, (-jg) Foto: F. Perdan VIII. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME OD 10. DO 19. OKTOBRA 1975 Naročnik: Ocena političnega položaja Pod predsedstvom predsednika republike in predsednika Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza-Tita je bila v sredo v Karadjordjevu seja predsedstva centralnega komiteja ZKJ. Obravnavali so politični položaj v državi in nekatere vidike sovražne dejavnosti proti Zvezi komunistov Jugoslavije in Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Uvodno poročilo je imel Mirko Popović. Predsedstvo CK ZKJ je sklenilo, da bo s svojimi ocenami in s stališči te seje seznanilo članstvo Zveze komunistov Jugoslavije. Novoteks za zgled Komisija za krvodajalstvo pri občinskem odboru RK Novo mesto je ocenila potek letošnje krvodajalske akcije v občini. Ugotovila je, da so za potrebe novomeške bolnišnice zbrali tisoč litrov krvi. Največ zaslug za tako uspešno krvodajalsko akcijo ima kolektiv Novoteksa. Letos je dalo kri že več kot 700 članov. Mesec gozdov v Makedoniji V sredo se je v Makedoniji začel »mesec gozdov«. V tem obdobju je predvideno pogozdovanje kakih 600 hektarjev zapuščenega področja. V programu pa je tudi ureditev in pozelenitev šolskih in tovarniških dvorišč ter krajev, ki so znani iz N0B. S samo prispevkom do cest Z združenim denarjem, ki izvira iz samoprispevkov občanov in delovnih ljudi, so krajevne skupnosti v Vojvodini samo v lanskem letu zgradile in popravile 370 kilometrov cest, več sto manjših mostov, postavile 148 transformatorskih postaj, zgradile 64 vodovodov v dolžini 735 kilometrov in 87 kilometrov kanalizacije. V tem času so zgradili tudi 11 otroških vrtcev, odprli 35 mladinskih klubov, 19 knjižnic, 9 dijaških kuhinj in organizirali 114 tečajev za zdravstveno prosvetljevanje prebivalstva. Proizvodnja večja za 5,4 odstotka Septembra letos je bila slovenska proizvodnja za 5,4 odstotka višja kot septembra lani. Tolikšno povečanje sicer ni visoko, je pa precej večje kot v preteklih nekaj mesecih. Kaže, da je treba povečanje pripisati bolj strnjenemu delu, ker večinoma ni bilo več dopustov. Preskrbljenost industrije s polizdelki in surovinami se ni izboljšala. Pa tudi prodaja doma in v tujino je slaba. Titovo darilo Predsednik republike Josip Broz-Tito je organizatorjem prireditve MIR 75, ki jo ob 30-letnici organizacije OZN prirejajo delovni ljudje in občani Slovenj Gradca, poklonil plastiko iz svoje umetniške zbirke. Podarjena plastika, ki jo organizatorji prireditve vrednotijo kot najvišje prejeto priznanje, bo zavzemala osrednje mesto v Gaju svobode in miru, s katerim so Slovenj-grajčani upodobili dejavnost OZN. Spominska svečanost na Mežakli Odbor borcev Jeseniško bohiniskc^i odreda pri občinskem odboru Z/.B NOV Jesenice bo v soboto. 18. oktobiii. pripravil na planini pod Jercbikovccin na Mežakli spominsko svečanost ob obnovljenem spominskem obeležju padlih borcev prve čete 11. bataljona Jeseniško-bohmjskega odreda. Svečano sti se bodo udeležili predstavniki dru/ benopolitičnih organizacij občin Kadov Ijica in Jesenice, predstavniki krajevne skupnosti Dovje-Mojstrana in učenci osnovne sole Mojstrana, ki bodo ob ob novljenem spominskem obeležju pri pravili kulturni program. Svečanost pod Jerebi ko vcem na Mežakli se bo začela ob II. uri, in sicer ob vsakem vremenu. I R Petek, 17. oktobra 1975 V okviru enotedenske nagradne ekskurzije po Gorenjski so dijaki tretjega letnika Vojaške gimnazije iz Beograda v sredo obiskali kranjsko gimnazijo. Pogovarjali so se s člani delovne skupnosti in predsedstvom mladinske organizacije. Zanimali so se predvsem za pogoje dela na kranjski gimnaziji, ki se precej razlikujejo od pogojev in načina dela na vojaških gimnazijah, in za delo mladinske organizacije. Ob slovesu so dijaki iz Beograda povabili kranjske tovariše, da se udeležijo prireditve, ki jo bodo pripravili ob zaključku bivanja na Gorenjskem. — Foto: F. Perdan Jesenice V poslovni enoti Ljubljanske banke na Jesenicah izplačujejo osebne dohodke na hranilne knjižice organizacije združenega dela za okoli 5000 delavcev, medtem ko je v občini zaposlenih 14.000 delavcev. Prav zato so si pri občinskem sindikalnem svetu prizadevali, da skupaj s poslovno enoto Ljubljanske banke na Jesenicah uresničijo akcijo, da bi čimveč delavcev prejemalo svoje osebne dohodke na hranilne knjižice. D. S. Na zadnji seji izvršnega sveta občinske skupščine na Jesenicah so sprejeli nekaj odlokov o pokopališkem redu, ki jih bodo obravnavali še na sejah občinskih zborov. Sprejeli pa so tudi osnutek zazidalnega načrta za gradnjo zdravstvene šole na Plavžu ter za gradnjo osnovnošolskega centra na Plavžu. Nova zdravstvena šola bo stala na Zgornjem Plavžu, in sicer vzhodno od Splošne bolnice Jesenice. D. S. Kranj V ponedeljek se je v Kranju sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze in med drugim razpravljal o poročilu komisije o zbranih prispevkih za dom borcev in mladine v Kumrovcu. Ugotovili so, da je bila ta zbiralna akcija v kranjski občini uspešna, saj do predvidene vsote manjka po občinskih podatkih le še 3000 dinarjev, po republiških pa 9000. Tudi ta denar bodo v občini zbrali, saj pravkar teče akcija v 30 delovnih organizacijah, ki še niso ničesar prispevale. Razen tega je izvršni odbor sklenil, da bo prihodnji mesec na Jezerskem seminar za predsednike in tajnike krajevnih organizacij socialistične zveze ter za člane izvršnega odbora in predsednike koordinacijskih odborov in komisij. Skupaj z občinsko konferenco ZK, občinskim svetom zveze sindikatov in občinsko skupščino pa bo občinska konferenca SZDL organizirala tudi seminar za člane odborov za družbeno samozaščito. V sredo popoldne pa so se na skupnem posvetu sestali predsedniki krajevnih konferenc socialistične zveze. Razpravljali so o planiranju v krajevnih skupnostih, o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, delu svetov krajevnih skupnosti, potrošniških svetih in drugih organizacijskih vprašanjih. A. Ž. V sredo, 15. oktobra, popoldne se je sestala komisija za srednje šole, ki deluje pri občinski konferenci ZSMS Kranj. Seje so se udeležili tudi predsedniki in sekretarji osnovnih organizacij mladine na osnovnih in srednjih šolah. Govorili so o pripravah na seminar za vodstva osnovnih organizacij in obravnavali programe dela osnovnih organizacij. -lb Radovljica Izvršni svet radovljiške občinske skupščine je v torek popoldne na 37. seji med drugim razpravljal tudi o nekaterih vprašanjih s področja urbanizma. Na predlog komisije za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri občinski skupščini je sklenil, da se z izdelavo zazidalnega načrta za vikend hišice na Šobcu počaka do revizije urbanističnega načrta. Sele potem bodo ugotavljali, ali je Šobec primeren za gradnjo vikend hišic. Krajevna skupnost in krajevna konferenca socialistične zveze Lesce sta o tem tudi že razpravljali in se nista strinjali, da bi pri Šobcu gradili vikende. Glede usklajenosti sedanje gradnje novega Park hotela po spremenjenih načrtih pa je izvršni svet menil, da mora Zavod za urbanizem Bled podati še pismeno mnenje, da je novi projekt usklajen z dogovori. V torek zvečer sta se v Gorjah sestala skupščina krajevne skupnosti in zbor delovnih občanov. Sprejeli so statut krajevne skupnosti in kratkoročni ter dolgoročni razvojni program krajevne skupnosti. A. 2. kofja Loka Izvršni svet pri škofjeloški občinski skupščini je doslej štel sedem članov. Pred nedavnim pa je bilo sklenjeno, da se svet poveča še za dva člana. Nova člana naj bi bila »predstavnika« Poljanske in Selške doline. Poljanci so se odločili, da jih v svetu zastopa Ivan Capuder iz Zirov, Selčani pa bodo svojega člana še predlagali. -ig Komisija za razpis vodilnih delovnih mest pri Veletrgovini Špecerija Bled objavlja razpis vodilnega delovnega mesta vodje splošno-kadrovskega sektorja Pogoji: višja šola ekonomske ali pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj v gospodarskih organizacijah .li ekonomska srednja šola in 10 let (klovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, ud luga 4 leta na vodilnem delovnem mestu. Kandidat /a razpisano delovno mesto mora imeti moralne in politične kvalitete. Ponudbe sprejema razpisna komisija Specerije Bled, Kajuhova 3 do 25. oktobra 1975. K vlogi mora kandidat predložiti dokazila o izobrazbi in potrdilo o nekaznovan ju. Džemal Bijedić na Kitajskem, Miloš Minić na Portugalskem PEKING - Obilo zanimanja je v svetu sprožila novica, da J predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič s člani Ju8?jj| vanske delegacije po pogovorih v Shri Lanki in demokratični repup Vietnam 6. oktobra prispel na uradni obisk v Ljudsko republiko Kit j sko na povabilo prvega ministra te velika azijske države Cu En. Laj Ker je le-ta bolan, je jugoslovanske goste na pekinškem letališču^ vsemi častmi in ob burnem vzklikanju množice sprejel prvi Pouyr^ sednik vlade Ljudske republike Kitajske Teng Hsiao Ping. Predsednic našega izvršnega sveta je še isti dan sprejel tudi predsednik vsekitaj skega kongresa Ču De. Na svečanem banketu v čast Jugoslovanov s gost Džemal Bijedič in gostitelj Teng Hsiao Ping izmenjala zdravi Gostitelj je v zdravici opozoril na junaški boj jugoslovanskih nar0 v proti fašizmu in nacizmu in na ugled, ki ga uživa danes Jugoslavii svetu. »Sedanji položaj v svetu se vse bolj razvija v korist nai' .. vsega sveta, ne pa v korist supersil,« je dejal in nadaljeval, da je \ svet glavna sila boja proti imperializmu, kolonializmu in hegemoni ^ in da se kot tak, poln moči, spopada z vsem, kar je starega na zeme J obli. Opozoril je na velike možnosti in razsežnosti nadaljnjega sod vanja med Jugoslavijo in Kitajsko. Džemal Bijedič se je zahvalu zap srčen sprejem in govoril predvsem o vlogi in pomenu neuvrščenih ur ^ ter zadnjih srečanj, ki so jih imeli predstavniki teh drŽav. naslednjih dneh načrtovanega šestdnevnega obiska uradne j u gosi ^ ske delegacije na Kitajskem so se nadaljevali delovni pogovori u^? diteljema delegacij kot drugimi člani kitajske in jugoslovanske de a cije, obenem pa so se gostje na popotovanjih po prostrani deželi s g nili z dosežki in rastjo nove Kitajske. V sredo, 8. oktobra, je L)^Lj^j Bijediča s člani delegacije sprejel kitajski predsednik Mao Ce £ Predsednika sta se sešla tudi sama in se pogovarjala poldrugo uro. ^ Ce Tung je izročil Džemalu Bijediču prisrčne pozdrave za Predsejneiu Tita. Bijedič in Mao Ce Tung sta odkrito spregovorila o mednaro ljubnega sodelovanja in Pj^ier*^*' odnosov med Socialistično tr republiko Jugoslavijo in drugi'0 .5 vami. Mt l\e Josip Vidmar se je rodil 14. ok}$Mitfp v Ljubljani. Iz njegove bogate *{»rt*t',flt/ ustvarjalne poti velja posebej P°XZe (f°J-je bil prvi predsednik Osvobodil" slovenskega naroda in Slovenske*. pf«»f noosvohodil nega sveta, predsedni^pv> dija Ljudske skupščine Ljudske £ §|0V Slovenije in da je zdaj predsedo'*j t. ske akademijeznanosti in umetno*^ j3, » zavednega Slovenca in se P«-'<*r,L,. $i?u Dr. Makso Snuderl pa je bil roj«0 v bra 1895 v Rimskih Toplicah- ^jKO^^rfi tobra 1895 v Rimskih Topi avstro-ogrske monarhije se je 1 Maistrovim borcem za severno o1*^} jl^jf lov al je pri pripravljanju odlokov, ^a K sprejel Zbor odposlancev »^^AtJ0*^ sprejel /.oor oaposiancev Jni « roda v Kočevju in Slovenski naroo^j.0^, hodilo 1 svet na prvem zasedanju ^ lju. Bil je član slovenske dele*flC'Bj zasedanju Avnoja in kasneje «k° (4jr{r'y ' poslanec v zvezni skupščini. N*agjjio*?/ poglabljanja pravne in ustavne PLaflJJKj postal eden najuglednejših stro ,i0»i*L v Jugoslaviji. Ob vsesplošni zavz jn i« bil tudi dekan pravne fakulteu, 0M ljubljanske Univerze in predsedm A /,. nosti jugoslovanskih univerz. GRADITELJI, POZOR! Obveščamo graditelje, da smo s 1. oktobrom 1975 odprli poslovno enoto za prodajo opečnih izdelkov v prostorih Gorenjske opekarne Dvorska vas. NOVOST: moderniziran transport opeke v paketih — opeko naložimo in razložimo sami s kamioni, opremljenimi z nakladalno-razkjadalno napravo UGODNOSTI ZA KUPCE 10% POPUST Naročila sprejema OPEKARNA KOSAKI MARIBOR pE. Prodajna enota Dvorska vas, telefon 75-335. p. o Kmetijsko živilski kombinat Kranj — z n.sol.o. TOZD Komercialni servis z n. sol. o. enota Agro mehanik a Cesta JLA 2, telefon 23-485, 24-778 Kmetovalci! Obveščamo vas, da odslej pa do 31. decembra 1975 lahko kupite traktorje TOMO VINKOVIĆ - PASQUALI 15 in 18 KM s Prikljuxki na kredit po zelo ugodnih pogojih: kredit do 30.000 din s triletnim rokom vračila 6r / Pod enakinii pogoji kreditiramo vse traktorske priključke proizvodnje SIP Šempeter. ■■Hi Za plačilo v gotovini popusti za nekatere stroje Obiščite nas na VIII. mednarodnem sejmu obrti in opreme v Kranju od 10. do 19. oktobra Oktober je mesec izobilja. Prihranim takrat, ko imam največ. /© 00 ljubljanska banka ZSMS Stražišče ponovno najboljša Konferenca mladih iz krajevnih skupnosti, ki deluje pri OK ZSMS Kranj, je v soboto že drugič pripravila srečanje mladih iz krajevnih skupnosti. To pot je bilo srečanje v Preddvoru in se ga je udeležilo več kot 400 mladih. Začelo se je dopoldne s sejo konference, se nadaljevalo s prireditvami, ki so jim dali naslov »30 let v svobodi« in so z njimi počastili spomin padlih borcev, ter se sklenilo s kulturnim programom v večernih urah Na seji je po izvolitvi organov konference najprej spregovoril predsednik občinske konference ZSMS Ciril Sitar. Govoril je o delu občinske organizacije mladine, njeni organiziranosti, predvsem pa o nalogah, ki so jih že izpolnili v obdobju .po kongresu in o tistih, ki jih še čakajo in se bodo z njimi spoprijeli do septembra prihodnje leto. Do tedaj namreč traja mandat sedanji občinski konferenci ZSMS in njenim organom. Za njim je besedo povzel predsednik konference mladih iz krajev nih skupnosti Milan, Bajželj. Dejal je, da je leto dni po mladinskem kongresu pravi čas, da mladi pogledajo, kaj so uresničili od tistega, za kar so se dogovorili na kongresu. V kranjski občini sc je mladina v krajevnih skupnostih organizirala že pred kongresom in v KS sedaj deluje že več kot trideset osnovnih organizacij. Uspeli so povezati mladino celo v krajih, kjer že dolgo ni bila organizirana. Tako so bile ustanovljene osnovne organizacije v Kranju, na Sen turski gori, v Tene-tisah, Kokri in na Joštu. Konferenca mladih v KS zelo dobro sodeluje tudi /. drugimi konferencami in organizacijami znotraj mladinske organizacije, premalo pa sodeluje z občinsko konferenco SZDL in ZKS. Organizirali so le raz- eseniško-bohinjskega odreda in brigada Dolomitskega odreda, ki sta Pr??elovali na mladinski delovni akciji Brkini 75, sta se pobratili. Najprej 0fer djtednika brigadnih konferenc podpisala listino o pobratenju, zatem pa je ?elQlP?br«'enja predsednik OK ZSMS Kranj Ciril Sitar s trakom pobratenja \e^r'i:adni zastavi. Brigadirji pa so v znak prijateljstva pogostili drug s krt4hom in soljo. — Foto: F. Perdan Za najboljšo so letos le drugič razglasili osnovno organizacijo ZSMS iz Stra-tišča pri Kranju. — Foto: F. Perdan pravo o osnutku statuta SZDL in o pripravah na volilne konference SZDL v KS, ki jo je vodil predsednik občinske konference SZDL. Skupaj /. občinsko konferenco ZKS pa prav sedaj načrtujejo skupen posvet sekretarjev osnovnih organizacij ZK in vodstev osnovnih organizacij mladine v krajevnih skupnostih. Prepričani so, da je v krajevnih skupnostih veliko problemov, ki jih lahko rešijo le s sodelovanjem vseh družbenopolitičnih organizacij in sveta krajevnih skupnosti. Zatem je Milan Bajželj govoril še o kadrovski politiki v osnovnih organizacijah na terenu, o vključevanju mladih v mladinske delovne akcije, materialnem položaju v osnovnih organizacijah in o delegatskem sistemu. Mladina je dobro zastopana v delegacijah KS in delegacijah /a samoupravne interesne skupnosti, vendar ugotavljajo, da so delegati premalo povezani z volivci. Premalo poročajo o svojem delu in se z volivci premalo posvetujejo. Pri tem je dejal, da so bile dosedanje oblike usposabljanja delegatov neustrezne. Bile so preveč informativne. Zato bo potrebno za delegate na podlagi dosedanjih izkušenj pripravili še dodatno usposabljanje. Naslednja točka na konferenci je bila posvečena sprejemu spremenjenih pravil delovanja OK mladih iz krajevnih skupnosti in sprejemu okvirnega in akcijskega programa konference. Oba predloga sta bila pred tem v javni razpravi v vseh osnovnih organizacijah. Zato so ju na konferenci soglasno potrdili. Najbolj slovesno je bilo na koncu. Razglasili so namreč najboljše osnovne organizacije mladine v krajevnih skupnostih. Prvo mesto je letos drugič zapored osvojila osnovna organizacija Stražišče, druga je bila OO ZSMS Cerklje, tretje "mesto ie zasedla osnovna organizacija ZSMS Hu je-Planina-Cirčiče, četrto Naklo in peto osnovna organizacija Šenčur. Pri izbiranju najboljših so upoštevali uspehe pri organiziranju in povezovanju mladine v KS, njeno delo, vključevanje v delegatski sistem in v delo krajevne skupnosti ter sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Konferenca se je sklenila s pobratenjem brigade Jescniško-bohinjskc-ga odreda in brigade Dolomitskega odreda, ki sta letos delali skupaj na mladinski delovni akciji Brkini 75. L. Bogataj o Odbor za medsebojna razmerja Kemične tovarne Exoterm Kranj Struževo 66 objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. vodje oddelka za vzdrževanje Pogoj: višja izobrazba strojne smeri in pet let delovnih izkušenj 2. pakirke na drobno 3. čistilke Pismene ponudbe vložite osebno v splošnem oddelku v 15 dneh po objavi. Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — z n. sol. o. Odbor za medsebojna razmerja TOZD Kmetijstvo Kranj — z n. sol. o. objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. vodje farme krav molznic v Hrastju 2. mehanika kmetijske mehanizacije v Šenčurju 3. strojnega ključavničarja v Šenčurju Poleg splošnih pogojev za delo se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: pod 1.: višja strokovna izobrazba kmetijske smeri z najmanj 3-letnimi delovnimi izkušnjami v kmetijski proizvodnji ali srednja strokovna izobrazba z najmanj 5-letnimi delovnimi izkušnjami v kmetijski proizvodnji. Stanovanja ni na razpolago; pod 2.: poklicna kmetijska strojna šola z najmanj 2-letno prakso na enakem ali podobnem delu in odsluženim kadrovskim rokom. Poskusno delo traja 3 mesece; pod 3.: poklicna šola kovinske stroke, za poklic strojni ključavničar z najmanj 2-letno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu in odsluženim kadrovskim rokom. Poskusno delo traja 3 mesece. Na vseh delovnih mestih je nastop dela možen takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazali o strokovnosti in z opisom dosedanjega dela sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 v 15 dneh od objave. Če nočete biti uniformirani, kupujte oblačila pri KRANJ Najnovejši in najmodernejši modeli Ženskih in moških zimskih plaščev in oblek so vam na voljo v poslovalnici SALON, Titov trg 7 Kupljena oblačila vam popravljamo brezplačno. Gorenjska predilnica Škof ja Loka, Kidričeva c. 75, p. o. razpisuje prosto delovno mesto kurjača Pogoj: izpit za upravljača parnih kotlov /. mehaniziranim kurjenjem in poskusni rok 3 mesece, sprejmemo tudi kandidata za to delo brez izpita s pogojem, da opravi izpit v določenem roku — pogoj je dokončana osemletka in starost 18 let. Pismene prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja 15 dni po objavi v časopisu. Skupnost za zaposlovanje Kranj Sejmišče 4 prodaja po ugodni ceni poslovno stavbo v Kranju Stavba je v dobrem stanju, poslovni prostori ustrezajo za pisarniške namene, z manjšo preureditvijo pa tudi za samski dom, skladišče, stanovanja ali za lahko proizvodno dejavnost. Površina skupnih prostorov je 1023 m', ki so ogrevani s sodobno urejeno centralno kurjavo. Interesenti si stavbo in prostore lahko ogledajo vsak dan od 7. do 12. ure, razen ob sobotah in praznikih. Skupnost za zaposlovanje Kranj Naložbe Posebna delovna skupina, ki deluje pri koordinacijskem odboru za usmerjanje družbenopolitične aktivnosti za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike pri občinski konferenci SZDL Jesenice je pregledala sva poročila delovnih organizacij o investicijski politiki in ugotovila, da je v jeseniški občini skupaj 19 organizacij, ki ne predvidevajo novih investicij. Pri pregledu so ugotovili, da je največ gospodarskih investicij' v skupni vrednosti milijardo in 720 milijonov dinarjev, medtem ko negospodarske investicije dosegajo znesek 61 milijonov dinarjev. Med negospodarskimi investicijami so upoštevali tudi tiste, ko delovne organizacije z lastnimi sredstvi vlagajo v zagotovitev družbenega standarda, in to v višini 22 milijonov in 700.000 dinarjev ali 37 odstotkov vseh negospodarskih investicij. Prj negospodarskih investicijah se pojavljajo tudi nepokrite investicije v skupni vrednosti 9 milijonov dinarjev. Največ kredita ima jeseniška Železarna, ki gradi na Beli hladno valjar-no: krediti domačih bank znašajo 150 milijonov dinarjev, tujih pa 821 milijonov dinarjev. Skupaj imajo podjetja najetih za 991 milijonov kreditov. Ker so ti krediti namenjeni za gospodarske investicije, predstavljajo 58 odstotkov vseh vlaganj v gospodarske naložbe. Vsa ostala sredstva so zbrana iz amortizacije, prodaje osnovnih sredstev ali iz poslovnega sklada. Gospodarske investicije so pokrite. Ce bi imele organizacije združenega dela dovolj lastnih sredstev oziroma kreditov, bi brez Železarne vložile še za nadaljnjih 160 milijonov dinarjev v gospodarske objekte in še za 800.000 dinarjev v negospodarske. Tako na Jesenicah ugotavljajo, da so investicije usmerjene predvsem v gospodarstvo (vendar bi bilo brez gradnje hladne valjarne to razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami ravno obratno), da so samo pri negospodarskih investicijah primeri nekritja, da so gospodarske organizacije najele precej kreditov (več kot 50 odstotkov), da bi bilo še več investicij, če bi imele delovne organizacije možnost najemanja kreditov, da so investicije predvsem namenjene dvigu produktivnosti, saj si prizadevajo za uvajanje moderne tehnologije in zamenjavo starih naprav z novimi. Obenem pa tudi ugotavljajo, da z izjemo Jese-nice-transporta ni primerov združevanja sredstev in da ni opaziti investicijskega sovlaganja v smislu integracijskih procesov. V jeseniški občini pa so še vedno dislocirane TOZD, ki same o investiranju ne odločajo. Jasno je, da ima pri investicijah precejšen vpliv gradnja hladne valjarne. Ce te gradnje ne upoštevamo, potem je vrednost sedanjih gospodarskih in vesticij v občini 136 milijonov dinarjev in za te naložbe so organizacije najele 20 milijonov dinarjev kreditov, vse ostalo pa so lastna sredstva. Pri riego-spodarskih investicijah pa je treba upoštevati, da je specialistična ambulanta pri jeseniški Bolnici grajena v etapah, vrednost prve znaša 36 milijonov dinarjev. D. Sedej Posredujemo prodajo karamboliranih vozil: 1. osebni avto renault R-4, leto izdelave 1975, z 18.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena 30.000 din. 2. osebni avto citroen AMI-8, leto izdelave 1971, z 91.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena 6500 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. j. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejema Zavaroval niča Sava PE Kranj, do srede, 22. oktobra 1975, do 12. ure. Zavarovalnica Sava PE Kranj SKLADIŠČE KRANJ Tavčarjeva 31 telefon: 22-053 KMETIJSKE ZADRUGE, POSESTVA, KMETOVALCI - zamenjujemo vse vrste žitaric za vse vrste moke. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko. koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Cene so konkurenčne, skladišče je odprto od 6. do 19. ure ter vsako soboto od 6. do 12. ure. Na podlagi 66. in 68. člena statuta razpisuje Tekstilni center Kranj — .. izobraževalna in proizvajalna delovna organizacij » n. sol. o. naslednji vodilni delovni mesti 1. vodje splošnega sektorja 2. vodje računsko-flnančnega sektorja. Pogoji: 5-letno pod 1.: visoka strokovna izobrazba pravne smeri z najmanj prakso s področja samoupravne zakonodaje in gospod prava (od tega najmanj 2 leti na vodstvenih delovnih m ^Q ali višja strokovna izobrazba pravne smeri z najmanj .fu kega prakso s področja samoupravne zakonodaje in gosPod*^tih)> prava (od tega najmanj 5 let na vodstvenih delovnin m znanje tujega jezika (nemški ali angleški). -,flcijske pod 2.: visoka strokovna izobrazba, ekonomske ali orgam^^rfib smeri z najmanj 5-letno prakso pri računsko-finančnin r (od tega najmanj 2 leti na vodstvenih delovnih mestih) a* višja strokovna izobrazba ekonomske ali organizacijsKe ^ z najmanj 10-letno prakso pri računsko-finančmh p«sl tega najmanj 5 let na vodstvenih delovnih mestih), znanje tujega jezika (nemški ali angleški). ^ Poleg zgoraj navedenih pogojev morajo osebe, ki kandidirajo za no delovno mesto, imeti tudi moralnopolitične kvalitete m org811 n0. ske sposobnosti za vodenje sektorja ter potrdilo, da niso bde vane. , tvi osta- Prošnje z dokazili o strokovnosti, zahtevani praksi m o izpolniCe8ta lih pogojev razpisa pošljite na naslov: Tekstilni center Kranj, Staneta Žagarja 33. Razpis velja 15 dni od dneva objave. pural Stanovanjsko strešno okno PODSTREŠNO STANOVANJE NAJ BO SVETLO IN ZRAČNO # nerjaveči materiali # dvojno izolacijsko steklo # neoporečno snenje # preprosto čiščenje # prilagojeno streham vseh vrst IZKORISTITE PODSTREŠNE PROSTORE ZA NAJCENEJŠO STANOVANJSKO POVRŠINO Okna pural lahko kupite v vseh prodajalnah z gradbenim materialom možnost nakupa s stanovanjskimi krediti izkoristite poseben popust na gorenjskem sejmu Izdeluje: rudarski Šolski center VELENJE neomejena subsidiarna odgovornost JUGOSLAVIJA 63320 Velenje, Prežihova 3, tel. 850-422 Industrija za avtomatiko, Ljubljana, Savska c. 3, .z n. sol. o. TOZD Industrijska oprema Lesce, Alpska c. 98, z n. sol. o. na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja: VABI k sodelovanju: 2 KV strugarja 2 KV ključavničarja 1 KV rezkalca 1 KV elektrovarilca 1 PK ključavničarja Osebn? ^^ža?e za nedoločen čas. Nastop dela takoj ali po dogovoru, osebne dohodke ^ izpIačujeJ° po sPorazumu o delitvi sredstev za ^;.,Skratkim življenjepisom in opisom dosedanjih službe stro- ra?Pis , atkim življenjepisom in opisom dosedanjih službovanj lie r.w-1 komisiji sveta delovne skupnosti upravnih organov Skupšči- CnirnC,&kofJa Loka- mesj Ve'ja 15 dni od dneva objave oz. do zasedbe prostih delovnih Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Zavarovalnice Sava Poslovne enote Jesenice razpisuje prosto delovno mesto zastopnika za sklepanje življenjskih in imovinskih zavarovanj za območje Jesenice. {t Vafw': usPešno dokončana osemlotka in veselje do dela z zavaro-anci na terenu. p«1ia ^Pon Z dokazili ° dokončani šoli in s kratkim opisom dosedanjih *«tie v sPreJema odbor za medsebojna razmerja delavcev v zdru-1^5 delu Zavarovalnice Sava PE Jesenice do vključno 27. oktobra Ljp^jetim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen ^SoK pomim delovnim časom. ?0sPni dohodek po pravilniku o nagrajevanju terenskih delavcev. ^ KUsna doba tri mesece. ednost imajo kandidati, ki prebivajo na območju Jesenic. Bil sem že tolikokrat priča stiskom rok rojakov z obeh strani Karavank, kot sopotnik mnogih igralskih skupin sem videl kako prisotna je Gorenjska v koroškem svetu, doživljal sem srečo, ko sem čutil utrip sreče v polnih dvoranah — pa najsi je bila to pesem ali gledališka predstava. In vsakokrat so se mi videla gostovanja kot neko tiho, ne le kulturno poslanstvo. Tudi narodnostno! Kajti važno je, da na Koroškem vsepovsod doni slovenska pesem, da z odrov govori na ves glas naša beseda! Da bi se le čim-večkrat slišala, po vsej naši Koroški! Vse tja do šmohorja, Kostanj in Djekš! Tako sem že spremljal na takih poteh Jezerjane, Šenčurjane, Sovo-denjčane, Žabničane idr. Vselej sem bil prevzet od toplote gostoljubja, od navdušenja v dvoranah, od prisrčnih pogovorov in stikov, vedno bolj tesnih in globokih. In ne nazadnje me je vselej tudi presenetila zbranost, discipliniranost preprostih Korošcev, ki seveda vedno sestavljajo pretežni del poslušalstva na koncertih in na igrah. Imel sem še nezmotljiv občutek, da so naši rojaki hvaležni za čar lepo zapete pesmi in za dobro zaigrano predstavo. Kake žal besede, kritike ali posmehljivega zavračanja še nikoli nisem slišal, četudi vsakokrat sedim sredi publike v dvorani. No, vsa ta vednost je opogumila tudi igralsko družino kulturno-pro-svetnega društva »Tone Šifrer« iz Žabnice pri Kranju, da se je podala med koroške rojake. Že v pretekli gledališki sezoni so se dobro pripravili za uprizoritev žive veselo igre »Ljubezenske zmešnjave«. Besedilo je za naše" razmere po hrva- škem izvirniku priredil Silvo Ov-senk, ki je igro tudi studiozno zrežiral. Vsekakor bo kdaj potrebno osvetliti lik tega neugnano delavnega kulturnega delavca — koroškega partizana, frontnega gledališčnika, recitatorja, organizatorja, predvsem pa domiselnega režiserja. Prav njegove priredbe in režije iger nakazujejo rahločutnega esteta, ki vselej najde pravo mero za vodstvo predstav. Vtis imam, da ga nenehno usmerja določen umetniški čut, hkrati pa smisel za solidno predstavitev iger vseh zvrsti. Pa najsibo to razposajena veseloigra ali resna drama. Tudi uprizarjanje Cankarjevih del ni Silvu Ovsenku tuje. Vsekakor pa je njegov delež pri večletnem negovanju kulturnih stikov med našimi in koroškimi ljud-sko-prosvetnimi društvi več kot opazen in vse hvale vreden. Silvo Ov-senk je tudi nosilec najvišjega koroškega odličja »Drabosn Jakovega priznanja«, ki mu je bilo dodeljeno že pred leti. Radoživa žabniška igralska družina pod Ovsenkovim vodstvom je bila v teh dneh v gosteh pri Slovenskem prosvetnem društvu »Danici« v Šentvidu v Podjuni in pri Slovenskem prosvetnem društvu »Zarja« v Železni Kapli. Obe predstavi sta več kot uspeli, tako odrsko kot tudi glede obiska. Polni, pozorni dvorani zbrano poslušajočih rojakov in glasni aplavzi — to je že od nekdaj res edino plačilo amaterjev za njihov trud. Da bi le še vztrajalo kaj takih idealistov, ki so jim tuje kake nogometaške ali po-pevkarske zahteve. O igri Žabničanov sem že pisal ob premieri v Glasu, povem zdaj le še to, da sta bili predstavi na Koroškem skoro brezhibni, zaigrani z Pogled na Spodnje Koseze v Moravski dolini. Tu je bil doma Jovan Vesel-Koseski. Njegova rojstna hiša je dobro vidna (v sredini slike). Dodatek k zapisu o pesniku Koseškem (glej Snovanja, priloge Glasa z dne 23. septembra 1975) No, popolnoma pa tržaška Veselova veja le ni pozabila na izvor rodu: v spominski knjigi — resda le s pičlim številom podpisov — ki jo hranijo Cerarjevi v posebni stekleni omarici, se je dne 21. maja 1973 podpisala pesnikova pravnukinja »Helga Ackermann geb. Vessel, Frankfurt«. Po naslednjem podpisu sodeč je gospo pospremil do Kosez ravnatelj ljubljanske Narodne in univerzitetne knjižnice prof. Jaro Dolar. On je najbrž tudi pripisal sorodstveno razmerje gospe Ackermannove z njenim pradedom, pesnikom Koseškim. še tale drobni podatek sem dobil ob nedavnem obisku Sp. Kosez. Tri-inosemdesetletna sedanja gospodinja mi je povedala, da so njen »ata Jože Cerar bili doma z bližnjega Vidma, da so se zelo mladi oženili in da so od pesnikovega brata kupili hišo in posest«. Ta pa si je izgovoril kar precejšen letni preužitek (dva prašiča itd.), možak je ostal sam, žena ga je na stara leta zapustila. — Ker pa je bil preužitek, ki ga je mladi Cerar obljubil prejšnjemu lastniku posestva le prevelik, je le-ta popustil in se zadovoljil s sorazmerno zmanjšanimi dajatvami. Menda je onemogli starec postal kar član mlade družine. »Bili so dober človek, ta Vesel, od katerega so ata kupili.« Po domače se pravi pesnikovemu rojstnemu domu — pri Bokšetu. Hišna številka pa se je večkrat menjala, prej 13, sedaj je na tablici napisano Spodnje Koseze 5. (Poleg Spodnjih so v bližini še Zgornje in Srednje Koseze.) cz. Razpis nagrad Sklada Staneta Severja za 1975 V skladu s pravilnikom Sklada Staneta Severja razpisuje upravni odbor sklada za leto 1975 naslednje nagrade: 1. dve nagradi za igralsko stvaritev v slovenskem poklicnem gledališču, 2. nagrado za igralsko stvaritev v slovenskem amaterskem gledališču, 3. nagrado za igralsko stvaritev Študenta AGRFT, ki se praviloma podeljuje kot štipendija. V poštev pridejo igralske stvaritve, ki so nastale v času od 15. novembra 1974 do 15. novembra 1975 in ki ustrezajo pogojem pravilnika sklada. Pri amaterskih igralskih stvaritvah se upošteva tudi uspešno in kvalitetno večletno delo. Kandidate predlagajo z ustrezno pismeno obrazložitvijo poklicna gledališča, republiško združenje slovenskih dramskih umetnikov, AGRFT in ZKPO Slovenije. Vsak predlagatelj lahko predlaga največ dva kandidata. Predhodne možne prijave lahko predlagatelji pošiljajo sproti, dokončno prijavo pa najkasneje do 20. novembra 1975. Žiriji sklada mora biti omogočen pravočasni ogled predlagane predstave. Nagrade bodo javno podeljene 18. decembra 1975. Prijave pošljite na sedež sklada: AGRFT, Ljubljana, Nazorjeva 3. Upravni odbor sklada vsem mladostnim žarom — saj je večina igralcev starih komaj kaj več kot dvajset let. Seveda sta bili tudi to pot živahni nosilki odrskih zapletov in razpletov Micka (Milena Dolinar) in Francka (Kristina šifrer). Spričo lahkotnosti uprizorjene veseloigre, velja še reči, da je prav ta zvrst kar dobrodošlo razvedrilo ljudem — po celoletnem delu in trudu na kmetijah in v turizmu (t.j. v specifičnem koroškem kmečkem turizmu). Prav zato sta obe predstavi tudi izzveneli v vsesplošno zadovoljstvo. Bili pa sta tu še ustni priznanji obeh društvenih predsednikov (Milana Vakovnika za »Danico« v Šentvidu v Podjuni in Petra Kuharja za »Zarjo« v Železni Kapli), ki sta jih spregovorila v dvoranah pred vsem občinstvom. Skratka: poslanstvo žabničanov na Koroškem je uspelo. Zdaj pa jih čaka še pot v Žabnice (Campo-rosso), med Slovence v Kanalski dolini. Najbrž se bosta istoimeni vasi ob tej priložnosti tudi sicer bolj zbližali, morda celo pobratili? Črtomir Zoreč Pobratenje s Prijedorom Novembra bo na Jesenicah gostovalo mladinsko kulturno-umetniško društvo i/. Prijedora, ki šteje okoli 600 članov. Na Jesenicah bo gostovala njihova folklorna skupina s pevci narodne in zabavne glasbe, pevski zbor in nekaj drugih skupin. Ponudili so gostovanje s tremi nastopi in pa pobratenje z enim izmed jeseniških delavsko prosvetnih društev. Na Jesenicah bo gostovalo 90 članov mladinskega društva, ki velja za eno najboljših kulturnih društev v SR Bosni in Hercegovini. Ker v programu gostovanj za letošnje leto tega gostovanja niso predvidevali, stroški pa so precejšnji, bodo sredstva deloma zagotovile tudi delovne organizacije. Za nastop je na Jesenicah, kjer živi in dela tudi precej delavcev iz drugih republik, predvsem pa iz okolice Prijedora, precej zanimanja. D. S. Srečanje jugoslovanskih prevajalcev Na Bledu se bo danes začelo dvodnevno srečanje jugoslovanskih prevajalcev. Prirejata ga v sodelovanju z društvi konsekutivnih in simultanih prevajalcev Slovenije zveza republiških društev književnih in zveza društev in združenj znanstvenih in tehničnih prevajalcev. Na prvem tovrstnem srečanju se bo zbralo prek sto prevajalcev, ki bodo poslušali okrog 40 referatov. Med drugim bodo razpravljali o vlogi prevajalstva v naši družbi, teoriji prevajanja, posebnih panogah in pravnih problemih prevajanja ter drugem. Gostovanje tržaškega gledališča V nedeljo, 19. oktobra, ob 18. uri se bodo v dvorani Svobode v Medvodah predstavili igralci Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta z igro Bertholda Brechta Izjema in pravilo. Za nastop zmagovalcev letošnjega Borštnikovega srečanja v Mariboru velja med občani izjemno zanimanje. -fr Tamburaški koncert v Retečah Ansambel Bisernica se je vrnil s turneje po Franciji, kjer so s folklorno skupino tovarne Sava imeli več uspešnih nastopov. 2e se pripravlja za svoj samostojni tamburaški koncert. K sodelovanju je povabil še tamburaški zbor iz Borovnice in Bohinjske Bistrice ter dekliški sekstet iz Bukovice. Tako se poslušalcem obeta na tem koncertu, ki bo v nedeljo, 19. oktobra, ob 16. uri v kulturnem domu v Retečah pri Skofji Loki, res pester kulturni program. F. Rant Kraj i na rji Dolika razstavljajo V mali dvorani delavskega doma na Jesenicah se v teh dneh ljubiteljem likovne umetnosti predstavlja pet članov likovnega kluba Dolik pri DPD Svoboda Tone Cufar, ki so se udeležili slikarske kolonije v Beli Krajini. S petindvajsetimi deli, med njimi prevladujejo izredno uspeli krajinski motivi tega dela Slovenije, sodelujejo na razstavi Janko Korošec, Franc Kreuzer, dr. Danica Gala, Nika Hafner in Tone Tomazin. J. R. JW #m 'C** Petek, 17. oktobra 1975 GO Turistični spominki na ogled Ker se naša proizvodnja turističnih spominkov odvija dokaj stihijsko in izdelki nimajo pričakovane vrednosti, je turistično in gostinsko podjetje Kompas razpisalo natečaj za izviren turistični spominek in bo pripravilo med 15. in 19. oktobrom v kranjskogorskem hotelu Kompas prvo »borzo turističnih spominkov« Ugotovitev Kompasovih turističnih delavcev, da današnja proizvodnja turističnih spominkov živi dokaj stihijsko, da so izdelki večinoma kič in da ni človeka ali ustanove, ki bi skrbela za etnografsko izvirne spominke, povsem drži. Drži pa tudi misel, da vlada med proizvajalci in prodajalci turističnih spominkov precejšnja mera zaprtosti, ki onemogoča razširitev in poenotenje ponudbe turističnih spominkov. Da bi vsaj delno odstranili te pomanjkljivosti, je turistično in gostinsko podjetje Kompas iz Ljubljane razpisalo natečaj za izviren narodni spominek. Pogoji natečaj? so med drugim terjali od oblikovalcev pismeni opis izdelka, poročilo o etnografski vrednosti ter možnosti izdelave, bodisi industrijske ali obrtne. Za najboljše tri snovalce je Kompas namenil nag.ade 7500, 5000 in 2500 dinarjev. Odziv na Kompasov poziv je bil presenetljivo dober. Strokovna komisija je ocenila 50 predlogov in prvo mesto prisodila »Kurentu«, ki ga je izdelal Edvard Cehovin iz Beograda. Drugo nagrado je prejel Vladimir Sklenar iz Gorskega Kotor ja za idejo »Guslar«, tretjo pa inž. arh. Niko Kralj iz Ljub- drugi sporninki kot »bloški smučar«, ljane za motiv »Ragljica«. Razen tega leseni sodcki> keramični zvončki itd. so bili dobro ocenjeni tudi nekateri Kompasov natečaj za narodni turistični spominek bo zaključen med 15. in 19. oktobrom v hotelu Kompas v Kranjski gori na tako imenovani »borzi turističnih spominkov«. To bo prva tovrstna prireditev pri nas in srečanje proizvajalcev, prodajalcev in domačih ter tujih kupcev spominkov. »Borzo« bodo spremljala strokovna predavanja, pogovori in razstava predlogov spominkov, prispelih na Kompasov natečaj. Za razstavo se je prijavilo tudi več kot 20 znanih jugoslovanskih izdelovalcev spominkov, tako da bo razstavni prostor v hotelu Kompas obsegal več kot 100 kvadratnih metrov. Borza bo slovesno odprta v četrtek, 16. oktobra, ob pol desetih dopoldne. Ob tej priložnosti bodo tudi uradno razglasili rezultate natečaja za turistični spominek in najboljšim razdelili nagrade. J. Košnjek Simon Prešeren Trbiž, tel. 2137 • potrebščine za cen- tralne kurjave • nadomestni deli za pralne stroje • znižane cene Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Dušan Roblek - 50-letnik Rodil se je 14. oktobra 1925 v Bistrici pri Tržiču kot trinajsti otrok v družini. Oče je bil doma iz Loma nad Tržičem, mati pa iz Mokronoga na Dolenjskem. Med zadnjo vojno se je z drugo jugoslovansko enoto vrnil iz Sovjetske zveze in sodeloval v bojih za osvoboditev Beograda, na Sremski fronti in potem dočakal osvoboditev v Zagrebu. Po vojni se je Dušan Roblek, ki je pred dnevi praznoval 50. rojstni dan, najprej zaposlil v okrajni zadružni zvezi, 1950. leta pa je postal predstavnik državne banke za kontroliranje kmetijskih zadrug v takratnem kranjskem okraju. Nekaj časa je potem služboval v Ajdovščini, dokler ni bila v Kranju ustanovljena zadružna hranilnica, ki se je 1961. leta pripojila Komunalni banki uniles vam nudi novi program iz tovarn »Meblo« in »Marles« in še nekaj, kar se ne zgodi vsak dan do 40 0/<> nižje cene pohištvu iz opuščenega programa. Obiščite Lesnino na GS v hali »A« v specializirani poslovalnici kuhinjske opreme na Titovem trgu v Kranju in novem salonu na Prim-skovem. Ugoden kredit s 15 °° pologom. Dostava pohištva je brezplačna, za nakup se priporoča Lesnina Kranj. okraj j tja Kranj. Poleg službe J«»J takrat aktivno delal na dru2°« , . • u:i + oko W> političnem področju in bil tako o« 1963. do 1965. leta predsednjj, občinskega sindikalnega svet« Kranj. Za tem se je zaposlil za neK»J let v današnjem Kmetijsko Živilskem kombinatu Kranj, zdaj Pa Je že pet let vodja oddelka za P°sloV.*'j nje z občani pri kranjski podruzn,c Ljubljanske banke. Z družino živi na Kokrici, kjer J« tudi predsednik krajevne konferenc socialistične zveze. Ta največja & venmestna krajevna skupnost kranjski občini z okrog 3000 prepi-valci je v zadnjih letih zabeležil* precej uspehov. Tako na komuna/ nem kot na različnih družbeni* področjih (kultura, šport) so občan dosegli vrsto uspehov. Čeprav lmjU svoj kulturni dom, zaradi najraz^' nejših aktivnosti največkrat i^ffl ka prostora v njem. Dušan R°D,*J ki aktivno dela tudi v drugih °rf zacijah pravi, da je največja tež*Ij s katero se v krajevni skupno? srečujejo, neurejeno financiranje te. Meni, da bi bilo treba prav vpr» sanje financiranja krajevnih 8R nosti čimprej rešiti. rad Ob prostem času se Dušan r ; ukvarja z akvaristiko in hodi naravo. Žal pa, kot sam PraV1' ^ tega časa zelo malo. Morda ga . t več, ko bo čez kakšnih sedem*., dočakal pokojnino. Ob sedanj 50-letnici mu to iskreno želimo^ ^ KORZIKA — otok skrivnostne romantike in burne preteklosti prek hribov in dolin Pot nas je vodila mimo osamljenih krajev, skozi raznoliko divjo pokrajino, ki sega od bujno rastoče in dišeče makije do visokih gora. Od slikovite obale s peščenimi nizkimi plažami do divje romantičnih prepadov in fantastičnih skalnatih masivov vseh mogočih oblik. Cesta iz Ajaccia proti Corte in Bastiji na sever je sicer bolj kot druge široka in asfaltirana, vendar se tudi ta v dolgih serpentinah vije med mogočnimi skalnatimi pobočji na prelaz Col de Listincone z lepim pogledom na Punta Pozzo di Borgo, kjer je grad s kapelo. Tu so pokopani družinski člani znane plemiške rodbine Poz/o di Borgo. Grad na vrhu 600 m visokega hriba je bil zgrajen 1886. Grof Carlo Andrei je bil najhujši Napoleonov nasprotnik. Svoje sovraštvo do njega je kazal v nasprotnih taborih. Najprej je služil Rusom in nato še Angležem, vedno proti, čeprav je bil v mladosti njegov prijatelj. Kot osebni VVellingtonov prijatelj je bil udeležen v bitki pri VVatcrlooju, kjer je bil ranjen. Grad je videti, kot lepa podeželska vila, vanj je sicer dovoljeno vstopiti, ogled kapele pa ni dovoljen. S prelaza Col de San Sebastiano 415 m na hribu Ponta Vida je lep razgled na prostrane zalive, Ajaccio, Lava in Sagone na zahodni obali. Cesta se vzpenja med gosto makijo in kostanjevimi gozdovi. Stoletna kostanjeva drevesa imajo pumcr tudi po 2 m. Visoko v skalnem pobočju je na terasi pripeta ljubka vasica visokih kraških hiš Calcatoggio, ki jo obdajajo nepregledni kostanjevi gozdovi. Zdaj je to že izletniška točka. Znana je predvsem zaradi razburljivih zgodb o banditu Ro-manettiju, ki je bil zadnji maščevalec zaradi izgubljene časti. Moral je pobegniti pred vendetto v makijo, kjer je jstal kot begunec do svoje smrti. Cesta, vsekana v hribovita pobočja, se spet spušča v serpentinah proti morju v slikoviti Sagonski zaliv z lepo peščeno obalo, ki jo na visokih pečinah stražita dva genovska srednjeveška stolpa Capigliolo in Palmanlojo. Ob obali smo se peljali po edini ravnini, skozi katero teče bistra reka Liamone, ki pridrvi z osrednjega pogorja v notranjosti. Prispeli smo v Sagone, eno najstarejših korziških krajev. Nekoč je bilo važno pristanišče in sedež škofov. V IX. stol. so ga porušili Saraceni. Danes je le še ribiška vas in luka za jahte s prekrasno peščeno Petek, 17. oktobra 1975 plažo in snežnobelimi počitniškimi kompleksi hišic z živordečimi opečnimi strehami. Po nekaj kilometrih smo že bili v naslednjem zalivu, kjer je vasica Cargese prislonjena na skalnato planoto iznad obale. To naselje so 1774. leta ustanovili grški begunci, ki so iz domovine bežali pred Turki. Grška kolonija se je razvila tako močno, da je še dobra polovica drugih vaščanov sprejela njihove navade in celo jezik. Imajo tudi grško pravoslavno cerkev. Se danes prirejajo posebne ceremonije na veliki teden: »opolnočno prižiganje sveč«, ki deluje nekako skrivnostno kot v srednjem veku. Povsod naokoli so terasasti vinogradi in vrste genoveških stolpov. Mimo divje skalnate pokrajine se cesta vzpenja na prelaz Col de Lava (498 m). Tu je edinstven pogled na strme, rdečkaste granitne stene, ki kot ogromne kulise ohdajajo Portski zaliv. Ta se, kol fjord zajeda globoko med skalne gmote. Nad vsem pa mogočno kraljuje strmi vrh Calancha (2343 m) z goro Capo Tofonato. pravljična skalnata pokrajina Na strmih obronkih je kot gnezdeec na okoli 500 m višine pripeta prijazna vasica Piana, ki jo prištevajo med najlepše kraje na zahodni obali. Ozka serpeminasla cesta, vklesana v skalne stene, se vijuga skozi pravljično pokrajino Calanche, ki ji ni para v Evropi in najbrž nikjer na svetu. Človek skoraj ne more dojeti vse lepole divje razgibanega skalnatega masiva rdečega granita. Skozi navpične škrbine in luknje se v daljavi ozre Potiski zaliv, najslikovitejši del Korzike. Cesta se več kot 2 km prebija kot v sanjskem svetu med skalovjem. Tu smo imeli kol sleherna izletniška skupina obvezen postanek, da smo lahko fotografirali to čudovito krajino. Koničasti vrhovi 1330 m visokih gora v neštetih prepadnih stenah padajo skoraj navpično v modri morski zaliv. Pogled nanje mora zbuditi vzhičenost še tako ravnodušnega opazovalca. Že slavni Guy de Maupassant je to lepoto opisal z besedami »to je gozd i/, purpurno barvnega granita«. Pred očmi se kot v nekem fantastičnem filmu vrstijo do 300 m visoke, vitke, okrogle, krive, a vselej nepričakovane oblike, ki jih domišljija lahko brez težav upodobi kot drevesa, živali, bilke, spomenike, podobe obrazov, vragov in čarovnic, ptičev in mitoloških pošasti. Vseokoli obdaja vidik prava menažerija. Narava l>- n.i tem samotnem pogori u priredila čudovito igro, ki oživi s som umi vzhodom in zamre z njegovim zatonom. Prav zato velja ta kraj za naravni čudež. Samo ta del zahodne obale s svojim sanjskim svetom je dovolj, da privabi slehernega občudovalca narave. Nič čudnega, če je cilj neštetih turističnih skupin in da se zahvaljujoč tej znamenitosti v podnožju Calanchea, v slikoviti dolini z naglico širi turistično naselje Porto. Tjakaj se zatekajo tudi slikarji, pesniki in drugi umetniki, ki vsak na svoj način oblikujejo in opisujejo ta kraj poln kontrastov, s katerim ga je obdarila narava. Razen pravljičnih skalnih strmin, razklanih v tisoče figur, kristalno čistega morja in bujne vegetacije ob bistri reki, ki pri-h ni ni i iz osrčja gora, vsakdo lahko najde nešteto motivov in spodbud za svoje umetniške navdihe. Krotko dolino, ki jo surove gore oblikujejo v Žallv z ravnimi tratami in gaji mogočnih evkaliptusov ter nasadi nežnih mimoz, vedno bolj osvajajo turisti. Možnosti letovanja so skoraj neomejene. Zato je vedno več kampirnih prostorov in počitniških hišic. Poleti v naselju Porto prirejajo večje folklorne in druge zabavne prireditve, ki so namenjene najbolj petičnim gostom. I/ tihega zaliva Porto smo se po cesti spet naglo v/penjali med visoke, tokrat sive granitne stene Capo d'Oro 1306 m in pod vrhove mogočnih Capo Magc-nole 1230 m in 500 m višjega Capo alla Palmonaccia. Zanimivo je, da vse do višine 800 m odlično uspevajo oljčni in kostanjevi nasadi. Drzno speljana asfaltirana cesta se grozeče vijuga nad več sto metrov globokimi globelmi, v katerih žuborijo bistri potoki. Prav v dnu pelje stara rimska pot in prek kamnitega ločnega mostu še vedno dobro ohranjena, prečka nasprotno strmino. Ta predel je v primeri s pravljičnim Calanchejem pošastno mogočen. V njegovih nedostopnih granitnih blokih je nešteto zasek in oblih votlin, v katerih so nekoč našli skrivališče korziški banditi. Ta del izpod vrhov se imenuje Spelunca, ki slovi tudi po nepreglednih kostanjevih gozdovih. Nekaj km oddaljeno gorsko mestece Evisa z zdraviliščem obdajajo tudi gozdovi borovcev z neverjetno košatimi in velikimi . krošnjami. Po ostrih zavojih se cesta vzpne na prelaz. Col de Sevillolm, oc! koder je nazaj prekrasen pogled na morje s porlskim zalivom. Naš korziški šofer ni bil samo pravi VirtUO/ v vožnji po nevarnih poteh, marveč tudi zabaven. Pol francosko pol italijansko si je vseskozi prizadeval čim več povedati in pokazati. To je počenjal s tako strastjo in ponosom, da nas je že kar zabavalo. Na vrhu hriba je ustavil avtobus in nas povabil v bližnji gozdiček, kjer je natrgal šop nekega zelišča, podobnega majaronU in pojasnil, da ga tod nabirajo za izdelovanje narkotičnih zdravil. Vsakemu je ponudil vejico in nam velel poduhati. Močan duh — kot amonijak, je vsakemu zvabil solze, nekate-imi pa je pri priči zaprlo sapo. Seveda smo se na ta račun drug drugemu POKRAJINA CALANCHE PRI VASI PIANA četku poti po kamnitem svetu znamenite »Igle« na za- škodoželjno smejali. Oča iz Ziro\"!^ ga je za spomin nabral kar lep »PusC | in ga stlačil mami v torbico. n3 Šofer nam je dopovedoval, d"a lem območju rase še veliko razlic" zdravilnih zelišč, ki so dosti bolj » kovita kot sodobna zdravila. Z se že Stoletja uspešno zdravijo prosti kmečki ljudje. Od tod smo se spustili v čevnato pokrajino z nizko nj'"11 golo fn maku0; cer*l romarske r_Tejaj0 sv. Roka, kjer na praznik okoliški pastirji proštenje. njev oko, se ponovno raztezajo kost ^ v gozdovi vse do doline Vico, kl°r mestecu Guagno znameniti so žvepMj raV.I0' termalni vrelci, kjer kot P ^ uspešno zdravijo tudi najtežjo rt .,, 2.625 m vršo« Proti zahodu se dviga gora zasnežena gora Morite Rolc!nt!"jL-ar drugi vršaci, na moč podobni *j na moč podobni i skim Alpam z večnim snegom- G" ju do Ajaccia sla dve poti. ^'^lUin" serpentinasta vodi mimo Sari u jft na jug, če/ prelaz Col de St-*".jn* odkoder je 1 višine spet lep r azgle" pusti v ki «* ctfi dolino Sagone. Cesta od redkih rodovitnih dolin, jjsci3 teza od morja navzgor ob rt'ki 0jJ Severni del te rodovitne Pokial|"lI1javi; k roža jo do 1200 m visoki- gOI* pašnikov in makije, kjer se Pu"?'n' ~0vl& vilne črede črnih in rjavih KO/a. ^ni3 Osamljeni pastirski domovi iz *a in slikovito izpopolnjujejo de * paStidjjj domišljijo o upornikih asejo p.i Št«" bodi zagorelih obrazov svoj« yft živahnih smo jih tu in tam srečavali ob čredah, obvezno nosijo puške, makiji vsepovsod preži na < divjad, med katero je najbolj /vri divji merjasec. Dolina je P',e)jnOv' / bogatimi nasadi pomaranč, cl , j trte in sočivja. Tako kot P°Y^ i" otoku ne manjka cvetočih 111,1 j^in1' kaktusov s kot jajce debelimi jit':1 plodovi. Od Cinane naprej ic' ' 0+ že bolj krotka. Obdaja jo ^'K^^ čevje ter Oljčni nasadi in lepo °° vinogradi. cdB*. / /adnjega prelaza Col de sliano smo si- polagoma spi proti Ajacciu in dnevno potovanji tako zaključiš« -1 SV Namesto » '•usta smo takoj zavili na letali j^ni Rdeče in vijoličaste luči Iia , pO9 sie/i so bile /. prižgane. Na ^alineji Adrie nas je pohlevno osamljen pred letališko stavbo. s prvim mrakom smo poletel'- Vl,tl-Ogromna pošast se je gorati in ^aja1 no skrivnostno romantičen <>i()k ^taft pod srebrnimi krili letala Skozi J* A smo zrh v Zginjajoče lučke. P0' t.; ffi po/abniin vtisov Srečno pristali na ,,, po dobri Brniku. Konec uri ' JH J Trdne gorenjske korenine iz kamniške občine Zdrav zrak, ki ohranja človeka do skrajnih mej življenja, je danes samo še na podeželju in pod planinami, kamor ne seže škodljivi plin motorizacije. Da je res tako, poglejmo štiri med najstarejšimi upokojenci kamniške občine. Mož na levi s palico in kozarcem v roki je Simon Žavbi iz Zgornjega Tuhinja št. 43. Skopa zemlja ni mogla preživljati številne družine, zato je 18 let star odšel na delo v Nemčijo in ob delu v rudniku prebil deset let. Pred kratkim je dopolnil 95 let, pa je zdrav kot dren. Ko mu je umrl oče, se je leta 1908 vrnil domov in prevzel kmetijo. Ob porodu drugega sina mu je umrla žena, vendar se ni več poročil. Prvo svetovno vojno je preživel na vseh frontah, v drugi svetovni vojni pa je sin Vinko odšel v partizane, sestra pa je aktivno delala med ženami na terenu. Ves čas je skrbel za ranjence in je bil po vojni odlikovan z medaljo zasluge za narod. Zraven njega sedi Antonija Cerar iz Volčjega potoka št. 4. Še starejša je kot Simon Žavbi, saj je že takoj po novem letu praznovala 95. rojstni dan. S 25 leti je odšla na delo v Združene države Amerike, od koder se je z možem Antonom Cerarjem, ki je bil doma iz Moravč, vrnila v domovino. Naselila sta se v Volčjem potoku, kjer sta kupila kmetijo. V zakonu se jima je rodilo 12 otrok, od katerih so samo štirje dočakali materino 95-let-nico. Na desni strani sta zakonca Elizabeta in Ciril Žavbi iz Pšajnovice nad Tuhinjsko dolino. Ta dva po starosti sicer ne dosežeta prvih dveh, sta pa prva po zakonskem stažu, saj sta praznovala že 60-letnico skupnega življenja — biserno poroko. Težko sta živela ob enajstih otrocih, pod okupacijo pa je vsa družina sodelovala s partizani. Dva sinova sta padla, mater Elizabeto pa so okupatorji tako pretepli, daveč mesecev ni mogla zapustiti postelje. Zdaj sta najbolj srečna, če se okrog njiju zbere vseh 19 vnukov in 6 pravnukov! Med našimi jubilanti pa je te dni Simon Žavbi pokazal nenavadno trdnost in pogum: odšel je v Ameriko. Redko se na letališču v Brniku najde potnik, ki mu manjka le nekaj let do stoletnice. Pa saj njegove starosti nihče ni mogel opaziti, ker hodi zravnano in strumno kot kak 60-letnik. Večkrat je že rekel, da ima palico samo zaradi lepšega in za druščino. »Rad bi si ogledal še nekaj sveta, pa tudi z avionom še nisem potoval,« je rekel svojcem, ko se je odločil, da gre obiskat prvega sina v Ameriko. -a Športna sobota in nedelja SOBOTA ROKOMET — Cerklje: Krvavec : Tržič B ob 19. uri (Udir-Celar), Radovljica: Radovljica : Besnica ob 16. uri (Kužel-Humer), Žabni-ca: Zabnica B : Križe B ob 16.30 (Teran) in Samo dober streljaj od Bleda, tik pred mostom čez Savo na desni strani, so tele nič kaj lepe barake. Milo rečeno to provizorično skladišče res ni ravno v okras turističnemu kraju kot je Bled, kjer si po drugi strani občani in nudi podjetja prizadevajo za čimbolje urejeno okolico — Foto: F. Perdan ob 18. uri Zabnica : Gorenjski sejem (Teran-Vidmar), Golnik: Storžič : Alples B ob 16. uri (Zupan-Kramar), Kranjska gora: Kranjska gora : Veterani ob 16. uri (Konjar-Sreč-nilk), Stražišče: Sava : Jesenice pb 19. uri (Hauptrnan-Jovanovič), Duplje: Duplje : Preddvor ob 19. uri (Bašar-Pičulin) in ob 17.30 Duplje B : Alples C (PičuJlin), Skofja Loka: Sešir : Dobova ob 18.30 (Jekoš-Sparmblek), Železniki: Alples : Sava — ženske ob 18. uri (Zibert-Vačovnik). NOGOMET — člani: Jesenice: Jesenice : Triglav ob 15.15 (Gros), Bohinjska Bistrica: Bohinj : Bled ob 15.15 (Kaštivnik), Železniki: Alples : Medvode ob 15.15 (Valant), Lesce: Lesce : Šenčur ob 15.15 (Grošelj), Podbrezje: Podbrezje : Kondor ob 15.15 (Lasnik), Reteče Reteče : Primskovo ob 15.15 (Prigora), Kropa: Plamen : Britof ob 15.15 (Zalokar), Ko-krica: Kokrica : Jezero ob 15.15 (Rupar), Tr-boje: Trboje : Grintavec ob 15.15 (Kodele), Stražišče: Sava : Alpina ob 15.15 (Tonkar); pionirji: Stražišče: Sava : Tržič ob 14. url (Zirovnik) in ob 10. uri Sava B : Medvode B (Likozar), Primskovo: Primskovo : Naklo ob 10. uri (Cvirn), Bohinjska Bistrica: Bohinj : Jesenice ob 14. uri (iSedovnik), Železniki: Alples : Lesce ob 14. uri (Novine), Skofja Loka: LTH : Bled ob 10. uri (Novine), Šenčur: Šenčur : Medvode A ob 10. uri (Kotnik), Podbrezje: Podbrezje : Alpina ob 14. uri (Petrovič), Reteče: Kondor : Triglav ob 14. url (Be-nedičič). NEDELJA ROKOMET — Kranj: Huje : Sava B ob 10. uri (Žun), Radovljica: Radovljica B : Sešir B ob 10. uri (Srečnik), Stražišče: Sava B : Preddvor — ženske ob 10. uri (Teran). NOGOMET — člani: Kranj: Korotan : Tabor ob 14.30; mladinci: Naklo: Naklo : Tržič ob 10. uri (Tomažin), Bled: Bled : Bohinj ob 10. uri (Omerza), Lesce: Lesce : Alples ob 10. uri (Korošec), Jesenice: Jesenice : Korotan ob 10. uri (Tutič), Šenčur: Šenčur : : Medvode ob 10. uri (Cuderman), Stražišče: Sava : Alpina ob 10. uri (Solce), Primskovo: Primskovo : Preddvor ob 10. url (Sekne). -4h nagrcidtMi krizcinhii od vsepovsod za Rešitev nagradne križanke z dne 10. oktobra: 1. okoliš, 7. prepis, 13. samovar, 15.'vnetost, 16. ideja, 17. Ava, 19. salto, 20. pet, 21. namotek, 24. IRA, 25. ton 27. rodeo, 28. ata, 29. varan, 31. Liano, 33. Vida, 34. m, 35. Rila, 37. Nenad, 38. mik, 40. Ilova, 42. Ina, 43. okarina, 46. del, 47. CE, 48. tvar, 49. Neda, 51. S2, 52. Orleans, 54. Arnavti, 56. Tanana, 57. Vardar Izžrebani reševalci: prejeli smo 75 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi HELENA POGAČNIK, 64244 Podnart, Ovsiše 28 a; 2. nagrado (40 din) DORCA KRALJ, 64290 Tržič, C. JLA 5; 3. nagrado (30 din) OTI-LIJA VAGAJA, 64000 Kranj, C. kokrškega odreda 15. Nagrade bomo poslali po pošti. x ŠAHOVSKI KROŽEK Pozor, kombinacija Ne moremo si zamisliti šaha brez. kombiniranja. Pa vendar so pozicije, za katere še posebej pravimo, da so zrele za kombinacijo. Lahko rečemo, da kombinacija »visi v zraku«. To je po navadi v pozicijah, ki že na prvi pogled nudijo možnost vezanja figur, posrednih napadov na kralja, vdora težkih figur v nasprotnikov tabor itn. Oglejmo si pozicijo na sliki iz partije Vorotnikov - Tolonen (Jaroslavlj 1975). M, A mm 1 ■ ■ 1 ■ B ■ ■ \m- m 1 1 i ■ ■ 3. . .. Sf5 x h6 4. Dh3 x h6 Te8 x e7 5. Td7 x e7 Df6 x e7 6. Tel x e6 De7 — g7 7. Te6 x g6! Crni se je vdal, saj je njegov kralj brez zaščite. Na h7 x gć bi sledile 8. Lc2 — b3+ in nato Sg5 — e6-r z osvojitvijo dame in nadaljnjim napadom na črnega kralja. dr. S. Bavdek Šahovski problem Rešitev problema L. Gugelja, ki smo ga objavili 5. septembra se glasi: 1. Te7 — e6! Pretnja je Se8 — c7 mat! 1....... Sf7 —e5 (Sf7 — g5) 2. Teć —d6 mat (Se8xf6 mat) Izmed pravilnih rešitev smo izžrebali tri, in sicer Butala Marjan, 64220 Skofja Loka, Mestni trg 22, Jeraj Janez, 64000 Kranj, Mavčiče 59 In Rakovec Boštjan, 64000 Kranj, Jenkova 1. Na- I. d4 —d5! Klasična poteza za podobne pozicije, ki jc tudi tokrat rušilna. Crni kmeta ne sme vzeti niti z lovcem (zaradi c3 — — c4 z napadom na oba črna lovca) niti s kmetom (zaradi Lc2 x f5). 1. ... Dd8 — f6 2. d5 x e6 f7 x e6 3. Tdl — d7! Trdnjava se je zlovešče polastila sedme vrste; razplet se hitro bliža. Vodoravno: 1. krhka, prozorna alv prosojna snov, 1. bivši vietnamski cesar, 13. znamenje živalskega kroga, sozvedje zodiaka, 14. oder, prostor za nastope, 16. doba, vek, 17. kozja detelja, 19. mlečni izdelek, 20. raven, gladina, 22. dalmatinsko žensko ime, 23. mlado govedo, 24. industrijsko mesto ob istoimenski reki v CSSR, 26. vrsta ročnega dela, vbod, 27. staro zgodovinsko mesto v notranji .Dalmaciji na robu Kninskega polja, 28. najbolj razširjena vodna žival, 30. kralj Hunov, zaradi pustošenja na svojih pohodih imenovan »šiba božja«, 32. avtomobilska oznaka za Karlovac, 33. ameriška kratica za »vse v redu«, 35. napad, navalitov, 37. ameriški mikrobiolog, ki je vpeljal cepivo proti otroški paralizi, Jonas Edvvard, 39. ostanek gorenja v dimniku, 41. ime slovenske pesnice Muserjeve, 43. oder, prizorišče, prizor, 46. pritisk, 47. naivna umetnost, 49. država na bližnjem Vzhodu z glavnim mestom Bagdad, 50. Andrija P. Dorotič, 51. sredstvo za dirkanje, 53. vulkan na otoku Mindanao na Filipinih, 54. politična stranka, 56. tol-šča iz surove ovčje volne, osnova za razna mazila in mila, 58. največji otok Kornatskih otokov v Jadranskem morju, 59. južni sadež. Navpično: 1. risana, navadno pustolovska zgodba s kratkim besedilom. 2. nabiralec zdravilnih zelišč, 3. kratica za Ekonomska enota, 4. nekdanja kratica za Krajevni ljudski odbor, 5. kot naslov ali moto izražena glavna vsebina sestavka, slike ipd., 6. red, recenzija, 7. glavno mesto in pomembno pristanišče republike Libanon, 8. otroška glista, 9. tuje žensko ime, Otilija, 10. kratica akademskega naslova; Nušičeva komedija, 11. norveški pesnik in slovničar Ivar Andreas, 12. kdor rad prikazuje idiliko, kdor ima nagnjenje, ljubezen do idiličnega, 13. posušena trava, 15. borišče, prizorišče, 18. ležalni stol, 21. serpentina, cestni zavoj, 23. drama nemškega dramatika, nobelovca Gerharta Hauptmanna, 25. vrsta grobega orientalskega sukna, 29. široka ulica z nasadi, zlasti v velemestih, 31. izrastek na glavi, 33. Bender, velik kombinator, junak romanov Iljfa in Petrova, 34. madžarsko pokrivalo, visoka kučma iz ovčje kože, 36. največja gora v Turčiji, 38. zvezna država Indije, V južnem deki Malabarske obale, 40. platno iz trde tkanine, s katerim izkoriščamo veter za premikanje plovila, 42. hrib pri Beogradu z atenskim stolpom in grobom Narodnega junaka, 44. izdelek napisovalca, 45. staro ime za Ako, palestinsko luko, 48. naziv dveh prelazov na Velebitu, 51. kratica naše denarne enote, 52. ženski osebni zaimek, 55. mednarodna avtomobilska oznalka za Turčijo, 57. osebni zaimek. Rešitve pošljite do torka, 21. oktobra 1975 na naslov: Glas, Kranj, Moše Pij ade ja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din Posnemala premierov glas Zoiska, ki je po telefonu posnemala glas bivšega japonskega premiera Tanake in tako izvabila lahkoverneiem 460 milijonov jenov (25 milijonov dinarjev), je dobila 4 leta zapora. Najprej je po telefonu povedala, da je premierova tajnica, potem pa je spremenila glas in govorila kot predsednik vlade. Povedala je, da potrebuje denar za politične namene. Tanako je bil premier od leta 1972 do lanskega decembra. Odkrili Aleksandrovo mesto S pravim detektivskim delom so sovjetski znanstveniki odkrili mesto, ki ga je v četrtem stoletju pred našim štetjem ustanovil Aleksander Veliki. Opirali so se na poročila starodavnega zgodovinarja Ariana, ki je poročal, da je Aleksandrova vojska okupirala grško kraljestvo Baktrija v centralni Aziji ter ob reki Sir— Darij a ustanovila utrjeno mesto. Natančnejše lokacije pa ni bilo. Profesor Bobojan Gafurov je menil, da je Aleksandrova utrdba ležala severno od reke. Svojo hipotezo je osnoval na Arianovem poročilu, da so nomadi z desnega brega reke streljali na Aleksandrovo vojsko puščice. Ko so začeli kopati, so našli ruševine mesta. grade po 50 din jim bomo nakazali po pošti. Tokrat objavljamo problem avtorja te rubrike. Beli igra in matira v 2. potezi Rešitve pošljite do 31. oktobra na naslov GLAS, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj, z oznako ŠAHOVSKI PRO BLEM Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali tri pc 5C dinarjev. s šolskih klopi Kdo je to napisal? Zopet sprašujemo po imenu pisatelja in naslovu dela. Odgovor najbrž ne bo težak, saj že najmlajši radi segajo po delih tega slovenskega pisatelja. Ognjena vihra je divjala nad gozdovi ves dan. šele proti večeru je naposled utihnila. Murk in Kala sta bila še vedno v votlini. Ko je pojenjala groza tam zunaj, se je Kali spet vračalo nezaupanje do volka, čeprav sta prebila malone ves dan tesno drug ob drugem. Murk se je zganil. Kala je bila pripravljena, da prestreže hlast njegovih zob. Toda Murk se je samo počasi prestopil k odprtini, ki je držala iz votline, dvignil smrček in povohljal po zraku. Potem je tiho, previdno in brez naglice odšel k potočni strugi, se sklonil in pričel lokati mlakužno vodo. Tudi Kalo je mučila žejr. šla je za volkom in se prav tako sklonila k vodi, a je ves čas s strani opazovala, kdaj jo bo popadel. Murk se je vedel, kakor bi bil sam. Ko se je odžejal, je spet dvignil smrček, dolgo vohljal po vlažnem, večernem zraku in se potem še vedno brez naglice nameril dalje v gozd. že po nekaj stopinjah pa je obstal, spet dvignil smrček visoko v zrak, da so se mu ušesa polegla na vrat, in tožeče zatulil v zgoščujoči se mrak. Pravilne odgovore pošljite do 27. oktobra na naslov: Uredništvo Glasa, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1, Kdo je to napisal. Prvič po gobe Bilo je lepo jesensko jutro. Oče je rekel, da gremo nabirat gobe. Zelo sem se razveselil, saj jih še nikoli nisem nabiral. Odpravili smo se po griču navzgor in zašli v velik gozd nad vasjo. Vzpenjali smo se po stezah, vse globlje v gozd. Kmalu smo prispeli tja. Oče je kaj hitro našel tri jurčke. Poskočil sem od veselja. Mislil sem, da bom tudi jaz imel toliko sreče kot oče. Toda oče me je poučil, da je tudi za nabiranje potrebno znanje in da ne najdeš gobe samo takrat, kadar se spotakneš obnjo. Dolgo nismo ničesar našli. Bili smo že zelo utrujeni in smo si zbrali za počitek lep sončen prostor. Oče je še vedno oprezoval za jurčki. Ves srečen je bil, ko je odkril še tri manjše jurčke. Bil sem razočaran nad svojimi sposobnostmi in še sestra Alenka se je norčevala iz mene. Tedaj pa sem zagledal gada in dva mladiča, ki sta se plazila za gadom. Pokazal sem nanje in odrevenel od strahu. Takoj sem se umaknil na varno, še dolgo potem nisem mogel iztisniti iz sebe niti besedice. Oče je dejal, da gremo še na bližnji grič, potem pa domov. Tam pa se mi je nasmehnila sreča, kajti spotaknil sem se kar ob pet lepih velikih jurčkov. Odpravili smo se domov. Mama je že pripravila kosilo. Zelo se je razveselila jurčkov. Izidor Kušar, 6. c r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Izlet v dolino Vrat Iz Kranja smo se učenci našega razreda z avtobusom peljali skozi Jesenice in pri Mojstrani zavili v dolino Vrat. Po ozki in vijugasti cesti smo ob rečici Bistrici prispeli do slapa Peričnika. Iz višine kakih petdesetih metrov hrumi gorski potok čez skalo v globino. Vse naokrog se razlega njegovo šumenje. "Z avtobusom smo se odpeljali naprej do Aljaževega doma. Bili smo na višini tisoč petnajst metrov. Svež gorski zrak in iglasti gozdovi so nas razveselili. Lep je bil pogled na mogočni Triglav, ki ga je obžarjalo jesensko sonce. Tudi drugi vrhovi Julijskih Alp so bili lepi. Občudovali smo: Cmir, Rjavino, škrlatico in še druge, ki jim ne vem imena. Sel sem do spomenika padlim partizanom — gornikom. Nekateri učenci smo se skušali v plezanju po skalah. Videli smo čopov steber na severni strani Triglava, pa planšarsko kočo in se navduševali nad lepotami naših gora. Dejan Kelbel, 4. c r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj Pri babici Kadar le morem, se iztrgam prenatrpani praznini vsakdanjosti, ki kakor hobotnica s svojimi lovkami sesa, kar je v telesu še ostalo zdravega in pristnega. Vračam se k stari mami. Tam so polja, travniki. Veter, ki piha z dobrav, mi prinaša znan napev. In trava je tako čudovito mehka. Srce je polno otožne prešernosti, ko prestopim babičin prag. Sedi za mizo in z zgubanega obraza zrejo vame njene oči. Velike, sive in prozorne. Komaj je v njih še kaj življenja. Iskrica. Ta poslednja iskrica pa kakor da žari mimo mene. Nekam daleč. Kam? »Dober dan, mama,« pozdravim. Blede, izsušene ustnice zadrhtijo. Večer. Dobrave skrivnostno šumijo. Dolge sence tipljejo iz gozdov. Sediva na klopci pred hišo. Z roko si popravi pramen sivih las, ki ji silijo izpod rute. Veter prinaša vonj zorečega žita. Slišim, kako globoko vzdihne. Na ustnicah ji zaigra nasmeh. »Ali si lačna? O, seveda si, kajne?« Prikimam. Na mizo postavi skledo zabeljenih žgancev in po kuhinji se razširi vonj po ocvirkih. S pogledom obja-mem pripravljeno jed. Iz gozda je zavel hlad. Moram se posloviti. Čudno mi je pri srcu. Babica se mi nasmehne in pravi: »Pa kmalu spet pridi! Samo ti v moje srce prineseš košček pomladi, v mojo sivo jesen.« Prikimam, saj se k njej tako rada vračam! Vesna Klemenčič, 7. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek Moj dan Moj dan se začenja z nadležnim vstajanjem. Potem pa potekajo običajna dela in naloge. Včasih ga popestri kak vesel dogodek ali razžalosti kak žalosten. Okoli devetih pretegnem svoje ude, saj je čas za vstajanje. Počasi se oblečem, pomečem pižamo po sobi ali grozno razmetani postelji. Potem napišem nalogo ali naredim kaj drugega, kar potrebujem za šolo. Tako poteka dan nekako do enajste ure. Nato je na vrsti potepanje. Okoli dvanajstih se vrnem. Brat se pripelje iz šole. »Zakaj nosiš mojo jopico?« ga nahrulim. »Zato, da ti nagajam,« mi odvr-ne in se zasmeje. In že sva rokoborca. Vsega mi je dovolj. Udriham okoli sebe, kamor pade. »Le kdaj bosta nehala s tem?« se naglas vprašuje mami. »Starejša sta, hujša postajata.« »Ona je začela,« pravi brat. »Kaj pa mi krade jopico?« mu hitro vrnem. »Kaj pa ti meni nagajaš?« zopet povzame brat. Prepir razčisti ati, ki pride iz službe utrujen in bi se rad malo spočil. Z bratom se poraženo umakneva. Po šoli na srečo ni brata doma in lahko v miru berem knjige in poslušam plošče. Tako nekako poteka moj dan. Vendar so na sporedu večni prepiri z bratom, ki mu nisem kos. Upam, da se bo z leti vse razčistilo. Metka Destovnik, 8. a r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj novinarski krožek Ušia mi je krava Počitnice sem preživljal pri stari mami na štajerskem. Ima le eno kravo, ime ji je Seka in je zelo plašljiva. Vedno sem šel s strahom na pašo. Toda nekega dne je bil moj strah upravičen. Ura je odbila že pol šestih, ko sem jo prignal na pašo. Kake pol ure se mi je lepo pasla, da jo je bilo čudovito gledati. Meni je postalo dolgčas, zato sem žvižgal. Toda krava tega ni bila vajena. Poslušala je in gledala okoli sebe in v grmovje poleg nje. S šibo sem jo malo ošvrknil in jo poklical po imenu. Komaj sem se zavedel, že je tekla pred mano in me vlekla za sabo. Čvrsto sem držal za debelo vrv, da mi ne bi ušla. Naenkrat mi je spodrsnilo in sem se popeljal po zadnjici za njo do hleva. Na vse grlo sem klical staro mamo. Kljub preživetemu strahu sem našo Šeko še naprej pasel. Na Štajersko k stari mami bom šel še večkrat, saj sem lam rajši kot na morju. Vabijo me travniki, njive in gozdovi. Veliko prostora je za igranje. Zvonko Horvat, 6. c r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Mravlji Na mravljišču je vse živo, vse mravlje delajo marljivo. A dve izjemi sta med temi, ki sta r"snično leni. Med njima je prepir, če je na svetu še večji mir. Tako je tudi sedaj med njima direndaj. Ena drugi je dejala, da je smrklja še brbljava, druga se je razjezila in se v prvo pokadila. Vsaka mislila je le na zmago, vendar je nobena ni dobila, ker je obe človeška noga pohodila. Beti Smolej, 6. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, . novinarski krožek radio gledališče kino 18. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Glasba vam pripoveduje, 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem, 11.05 Sedem dni na radiu, 12.10 Godala v ritmu, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 S knjiž nega trga, 17.20 Gremo v kino, 18.05 Naš gost 18.20 Sobotni glasbeni omnibus, 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Radijski radar, 21.15 Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden nedelja 19. OKTOBRA 6.00 Dobro jutro, 8X17 Radijska igra za otroke — W. Eckc: Moj črni vnuček, 8.53 Skladbe za mladino, 9.05 Se pomnite, tovariši, 9.55 Glasbena medigra, 10.05 Koncert iz naših krajev, 11.10 Nedeljska reportaža, 11.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 14.00 Nedeljsko popoldne, 17.5C Radijska igra — P. Albrechtsen: Povabljenca, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Skupni program JRT, 23.05 Literarni nokturno, 23.10 V lučeh semaforjev ponedeljek 2C. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje, 9.40 Mah vokalni ansambli in solisti, 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem, 11.05 Nekaj za ljubitelje ansambelske in solistične glasbe, 12.10 Veliki revijski orkestri, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo amaterski zbori, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Interna 469, 17.20 Koncert po željan poslušalcev, 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 18.20 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Krežeta, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Ce bi globus zaigral, 20.30 Ti in opera, 22.20 Popevke iz jugoslovanskih študijev, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza torek 21. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, 9.30 Iz glasbenih šol, 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem, 11.05 Promenadni koncert, 12.10 Popevke brez besed, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Skladbe za mladino, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Narava in človek, 17.20 Zvočni portret klarinetista Igorja Karlina, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z ansamblom Bojana Adamiča, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Ra. dijska igra — Ken Tsaro-VVivva: Tranzistor, 21.30 Zvočne kaskade, 22.20 Božičeva koncer-tantna glasba za pihala in trobila, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo sreda 22. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže, 9.25 Zapojmo pesem, 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma, 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem, 11.05 Urednikov dnevnik, 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbe, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Latinsko ameriška glasbena folklora, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak, 16.45 Naš podlistek, 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana, 18.05 Po poteh od- ločanja, 18.35 Instrumenti v ritmu, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Koncert iz našega studia, 22.20 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe četrtek 23. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.35 Slovenska zborovska glasba pretekle dobe, 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem, 11.05 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 12.10 Predstavljamo vam, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Obiskali smo učence osnovne šole Radomlje, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Jezikovni pogovori, 17.20 Iz domačega opernega arhiva, 18.05 Naš gost, 18.20 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 18.35 Vedre melodije, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Lepe melodije, 22.20 Slovenska komorna glasba od 1900 do danes, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov petek 24. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.30 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem, 11.05 Po Talijinih poteh, 12.J0 Revija orkestrov in solistov, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Veseli domači napevi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mladina poje, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Glasbena medigra, 16.50 Človek in zdravje, 17.20 Postromantične in neoklasicistične silnice v slovenski glasbi zadnjih 30 let, 18.05 Ogledalo našega časa, 18.15 Zvočni signali, 19.40 Minute z Alpskim kvintetom, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Stop-pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo gledališče Tone Cufar Jesenice SOBOTA, 18. oktobra, ob 19.30 slavnostna premiera — T. Cufar: POLOM; predstava v počastitev 30-letnice gledališča Tone Cufar in 70-letnice rojstva jeseniškega samorastnika Toneta Cufarja; NEDELJA, 19. oktobra, ob 19.30 — Tone Cufar: POLOM, repriza. kino Kranj CENTER 17. oktobra franc. barv. film LACOMBO LUCIEN ob 18. uri za Filmsko gledališče, ob 20.15 nastopa ansambel LOJZETA SLAKA 18. oktobra amer. barv. pust. krim. LOV ZA KIPOM ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. akcij. TEXAS EXPR£SS ob 22. uri 19. oktobra amer. barv. risani SREČNI LUKEC ob 10. uri, amer. barv. pust. krim. LOV ZA KIPOM, ob 15., 17. in 19. uri, premiera ital. barv. drame NOČNI PORTIR ob 21. uri 20. oktobra amer. barv. akcij. TEXAS EXPRESS ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 18. oktobra amer. barv. krim. komed. DETEKTIVI IZ HARLEMA ob 18. uri, slov. barv. drama CVETJE V JESENI ob 20. uri 19. oktobra amer. barv. krim. komed. DE TEKTIVI IZ HARLEMA ob 14. uri, ital. barv. IGRA Z OGNJEM ob 18. uri, slov. barv. drama CVETJE V JESENI ob 16. uri, premiera amer. barv. pust. SIN POGLAVARJA MASAJEV ob 20. uri 20. oktobra amer. barv. pust. SIN POGLAVARJA MASAJEV ob 16., 18. in 20. uri Tržič 18. oktobra amer. barv. vestern LOS AMI-GOS ob 18. in 20. uri 19. oktobra amer. barv. vestem DUŠA ČRNEGA CHARLIJA ob 15. in 19. uri 20. oktobra amer. barv. vestem DUŠA ČRNEGA CHARLIJA ob 18. uri Kamnik DOM 18. oktobra amer. barv. krim. STRAH JE KLJUČ ob 16. in 18. uri, ob 20. uri nastopa ansambel LOJZETA SLAKA 19. oktobra amer. barv. vestem LOS AMI-GOS ob 15. in 17. uri 20. oktobra slov. barv. drama CVETJE V JESENI ob 18. in 20. uri Skofja Loka SORA 17. oktobra amer. barv. akcij. CLEOPATRA JONES ob 18. in 20. uri 18. oktobra amer. barv. krim. STRELNA CRTA ob 18. in 20. uri 19. oktobra amer. barv. krim. STRELNA CRTA ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 17. oktobra amer. barv. krim. MORILEC TRD KOT KAMEN ob 20. uri 18. oktobra amer. barv. akcij. CLEOPATRA JONES ob 20. uri 19. oktobra franc. barv. komed. O. K. SEF ob 17. in 20. uri Radovljica 17. oktobra amer. barv. krim. DILLINGER ob 20. uri 18. oktobra amer. barv. ZLOMLJENA PUŠČICA ob 18. uri, franc. barv. ROJEN ZLOČINEC ob 20. uri 19. oktobra amer. barv. ZLOMLJENA PUŠČICA ob 10. in 20. uri, franc. ban'. ROJEN ZLOČINEC ob 18. uri, amer. barv. krim. DILLINGER ob 16. uri Bled 17. oktobra franc. barv. ROJEN ZLOČINEC ob 20. uri 18. oktobra amer. barv. krim. DILLINGER ob 18. in 20. uri 19. oktobra amer. barv. NAJBOLJ NORA DIRKA ob 16. uri, amer. barv. POSEJDONO-VA AVANTURA ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 17. oktobra ital. barv. krim. RIMSKA POŠAST 18. oktobra slov. film VESNA, amer. barv. glasb. AMERICAN GRAFFITI 19. oktobra amer. barv. glasb. AMERICAN GRAFFITI 20. oktobra ital. barv. CS komed. NORA TEKMA ZA ZAKLADOM Jesenice PLAVŽ 17. oktobra ital.-franc. barv. CS krim. DVOBOJ NA SVETU 18. oktobra ital. barv. CS komed. NORA TEKMA ZA ZAKLADOM 19. oktobra ital. barv. CS komed. NORA TEKMA ZA ZAKLADOM, slov. film VESNA 20. oktobra amer. barv. glasb. AMERICAN GRAFFITI Kranjska gora 18. oktobra amer. barv. krim. PRIVATNI DETEKTIV 19. oktobra ital. barv. krim. RIMSKA POŠAST Dovje Mojstrana 18. oktobra angl. barv. CS vojni BITKA ZA BRITANIJO 19. oktobra amer. barv. krim. PRIVATNI DETEKTIV televizija 1 uma 18. OKTOBRA 9.30 TV v šoli (Bg), 10.35 TV v šoli (Zg), 12.00 TV v šoli. 13.55 Nogomet Željezničar : Beograd - prenos (Sa), 16.15 Rokomet Dalmanada : Lokomotiva, ženske — prenos (Zg), 17.25 625 - ponovitev, 18.00 Obzornik, 18.20 Francosko slikarstvo od romanike do renesanse, 18.40 Kje je resničnost, B, 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar, 20.05 Življenje je lepo - oddaja TV Beograd, 20.35 Moda za vas, B, 20.45 Gostje Slovenske popevke 75, B, 21.20 Kojak, B, 22.10 TV dnevnik, 22.25 Odbojka Jugoslavija : Italija — posnetek z evropskega prvenstva v Skopju (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.30 Evropsko prvenstvo v odbojki, prenos srečanja Jugoslavija : Italija, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Dick Cavett vam predstavlja, 21.10 Športna sobota, 21.25 Dok film, 21.40 Sedem dni, 22.00 Kronika Bemusa Oddajnik Sljeme 13.55 Nogomet Željezničar : Beograd, 15.50 Poročila, 16.00 Kratki filmi, 16.30 Nevaren izlet - film, 18.00 Kronika, 18.15 TV olimpiada, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Življenje je lepo, 20.30 Beseda za besedo, 21.35 TV dnevnik 21.55 Veter je prenehal pred zoro — film nedelja 18. OKTOBRA 8.55 Poročila 9.00 C. Bronte: Jane Evre, B, 9.55 Otroška matineja: V 80 dneh okrog sveta Biseri morja, 10.45 Mir 75 - proslava ob 30-letnici OZN v Slovenj Gradcu, 12.20 Ljudje in zemlja, 13.20 Poročila, 15.30 Pisani svet, 16.10 Za konec tedna, 16.25 Moda za vas, B, 16.35 Poročila (Lj), 16.40 Košarka Zadar : Jugoplastika — prenos (Zg), 18.20 Eskimska zima — film, B, 19.10 Risanka, 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski gospodarski komentar, 20.05 M. Kerstner: Gruntovčani — nadaljevanka TV Zagreb, B, 21.05 Islandija in Koro-mandija — 2. del, B, (Lj), 21.35 Evropsko prvenstvo v odbojki, srečanje Jugoslavija : Madžarska (Sk), ... Športni pregled (Bg),... TV dnevnik (Lj) r GRUNTOVČANI so barvna nadaljevanka v desetih delih. Scenarij je napisal Mladen Kerstner, režiral Krešo Golik. Gruntovec je izmišljena vas nekje v Podravini. Njegovi vaščani so že precej v letih — mladi ne ostajajo na vasi — a tudi precej revni. Zlasti reven je Dudek, naivna dobričina, ki nikomur ne zna reči ne in tako ga vsi po malem izkoriščajo. V sosedih pravzaprav ni hudobije in grabežljivosti, a vsak le bolj vleče na svoje kot na tuje. Samo Dudek dela v glavnem za druge. UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 15.00 Boksarski turnir, 18.00 Viking Viki, 18.25 Dok. film o osvoboditvi Beograda, 19.00 Mladina vprašuje, 19.30 TV dnevnik 20.00 Montreux 75, 20.30 24 ur, 20.50 Ljubiva se — celovečerni film, 22.45 Iz del Vladana Desnice Oddajnik Sljeme 9.35 Poročila, 9.45 Neven - otroška oddaja 10.15 Serijski film, 10.45 Narodna glasba, 11.15 Kmetijska oddaja, 12.00 Jugoslavija, dober dan, 14.30 Gledalci in TV, 15.00 Boks, 16.30 Poročila, 16.40 Košarka Zadar : Jugoplastika, 18.15 Športna reportaža, 18.25 Disneyev svet, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Gruntovčani, 21.05 Odbojka Jugoslavija : Madžarska, 21.40 Športni pregled, 22.15 TV dnevnik 22.35 Glasbena oddaja ponedeljek 20. OKTOBRA H. Ibsen (1828—1906) je napisal NORO ali Dom lutk 1879. leta. Krstna izvedba je bila v Kopenhagnu. Prav Nora je ponesla Ibsenovo slavo po Evropi. Z njo se je začelo obdobje vlade nordijske dramatike na evropskih odrih, ki je jimela vpliv na evropsko dramsko in gledališko ustvarjanje še daleč v naše stoletje. Ce si na kratko obnovimo vsebino drame: Noro izsiljuje uslužbenec njenega moža, bančnega direktorja, z menico, na kateri je pred nekaj leti ponaredila podpis svojega očeta, da je lahko plačala moževo zdravljenje. Toda zdaj, ko mož izve za ponaredek ne vidi v dejanju Norine žrtve. Strah ga je le škandala, ki bi mu lahko škodil pri napredovanju v službi. Coprav izsiljevalec neha izsiljevati. Nora zapusti moža. Zaplet z menico je bil potreben, da se je izkazalo, kako je njen mož slamnat mož, in da je Nora zrasla iz lutkice v zrelo žensko, ki sama odloča o svoji usodi. 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.00 TV v »oli, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.20 Miline. Medvedek Pu - oddaja TV Skopje, 17.35 M Voglar. Pridite v gledališče - serija Vrtec na obisku, 17.50 Obzornik 1»05 Od zore do mraka: Podmornica 822, 18.40 Študij na univerzi: Jezikoslovje, 19.00 Odločamo, 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik, 20.05 R Ibsen: Nora - drama TV Beograd, 21.30 Kulturne diagonale, 22.00 Mozaik kratkega filma: Orfej, Žeblji, 22.15 TV dnevnik (Lj) UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila. 17.30 Lutke, 17.45 TV vrtec, 18.00 Kronika, 18.15 Narodna glasba, 18.45 Knjige in misli. 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja, 20.35 Valčki -glasbena oddaja 20.50 24 ur, 21.05 Nekoč j« živel drozg - film Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF, 19.30 TV dnevnik 20.00 M. Vučetič: Soba s petimi stenami - TV drama, 21.15 Dok oddaja, 21.40 Mladi za mlade, 22.10 T V dnevnik torek 11. OKTOBRA 8.10 TV v šoli. ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.00 TV v šoli, 11.00 Velika šolska ura — prenos iz Kragujevca (Bg), 16.00 TV v šoli (Sa), 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.30 Kos - film, B, 17.40 R Crottet: Kit, B, 18.00 Obzornik 18.15 Biseri morja, B, 18.45 Ne prezrite: Rokopisi in faksimili. 19.10 Risanka B, 19.30 TV dnevnik 20.05 Ljubljana je moje mesto, zdaj — pogovor o problemih delavcev iz drugih republik in pokrajin, 21.10 L. N. Tolstoj: Ana Karenina, 22.00 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila, 17.30 Japonska ljudska umetnost, 18.00 Kronika Zagreb, 18.15 Velika šolska ura, 19.30 TV dnevnik 20.00 Zakonska zveza po naše, 20.45 24 ur, 21.00 Vzpon človeka 21.50 Večeri v Donatu: Pro canti-one antiqua Oddajnik Sljeme 17.00 Izbrana tema, od 17.20 do 19.30 isto kot na UHF, 19.30 T V dnevnik 20.00 Iz oči v oči, 20.50 Feliks in Otilija - serijski film 21.40 Srečanja, 22.25 TV dnevnik sreda 22. OKTOBRA 8.10 TV v šoli (Zg), 10.00 TV v šoli, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.20 Klovn Ferdinand v hotelu, B, 17.50 Obzornik 18.05 Mladi za mlade: Oj, ti mlado staro mestece, B, 18.38 Vzgoja za samoupravljanje, 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik 20.05 Film tedna: Cesta, 21.55 Miniature: brata Janez in Jurij Šubic 22.10 TV dnevnik (Lj), 22.20 Evropsko prvenstvo v odbojki (Bg) (- CESTA — italijanski film, 1954; režiser Federico FellinJ, v gl. vlogah: Giulietta Masina, Anthoni Ouinn, Richard Basehart; Federico Fellini je svojstvena figura v filmskem svetu. Vsak njegov film je enkratna mojstrovina s številnimi avtobiografskimi potezami, aluzijami na mladost in otroštvo. Cesta ima vse značilnosti ne-orealstičnega filma, vendar le po scenografski plati. Zgodba potujočega artista Zampane in naivne vaŠčanke Gelsomine, ki ga spremlja, pa ima že vse elemente kasnejših Fellinijevih filmov. To ni več realistična pripoved, ampak precej simboličen prikaz nekaterih temeljnih medčloveških odnosov. Film je prejel oskarja in še celo vrsto mednarodnih nagrad. UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje 17.00 Evropsko prvenstvo v odbojki, 19.30 TV dnevnik 20.00 Ročk koncert, 20.45 24 ur, 21.00 Medvojni atelje Zlatka Priče, 21.40 Helena, sodobna žena - serijski film Oddajnik Sljeme 17.20 Poročila, 17.30 Mali svet, ia00 Kronika Bjelovara, 18.15 Narodna glasbaO 18.35 Znanstveni studio, 19.30 TV dnevnik 20.00 Bel zid - celovečerni film, 21.20 Človek med ljudmi - oddaja TV Ljubljana, 21.55 TV dnevnik 22.15 Evropsko prvenstvo v odbojki četrtek 23. OKTOBRA 8.10 TV v šoU, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.00 TV v loli, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.30 Devet let skomin, B, 18.00 Obzornik 18.20 Mikrobi in ljudje, B, 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik 20.05 Minute prepozno -serija 110 pohaja, 21.20 Kam in kako na oddih. 21.30 Četrtkovi razgledi, 22.00 TV dnevnik (Lj), 22.10 Evropsko prvenstvo v odbojki (Bg) UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje 17.00 Evropsko prvenstvo v odbojki, 19.30 TV dnevnik 20.00 Mandat, 20.45 Kratek film, 21.00 24 ur, 21.15 M. Grgič: Maratonci Oddajnik Sljeme 17.20 Poročila, 1730 Otroški spored, 18.00 Kronika Gospića, 18.15 Zabavno glasbena oddaja. 18.35 Turizem, 19.05 Kulturni pregled, 19.30 TV dnevnik 20.00 0. Davičo: Pesem - TV nadaljevanka, 20.55 Signali, 21.45 TV dnevnik 22.00 Evropsko prvenstvo v odbojki, 23.00 Koncert z Bemusa petek 24. OKTOBRA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.00 TV v šoli, 1635 Madžarski TVD (Bg), 17.25 Kuhinja pri violinskem ključu, B, 17.55 Obzornik 18-10 Tuja folklora: Francija B, 1&40 Arhitekt Aalto - 2. del B, 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.10 Na zavoju reke — film, 21.40 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje, 21.45 625, 22.15 TV dnevnik (Lj), 22.25 Evropsko prvenstvo v odbojki (Bg) UHF - oddajnika Krvavec ih Pohorje 17.00 Evropsko prvenstvo v odbojki, 19.30 TV dnevnik 20.00 Hoja za usodo - TV drama, 21.20 24 ur. 21.35 Film danes, 22.45 Večer z Miki jem Jevremovičem Oddajnik Sljeme 17J20 Poročila, 1730 Neven - otroška oddaja, 18.00 Kronika Siska 18.15 Narodna glasba, 18.45 Ljudje iz kolone, 19.30 TV dnevnik 20.00 TV magazin, 21.05 Pravica - serijski film, 22.05 TV dnevnik 22.20 Evropsko prvenstvo v odbojki poročili so se V KRANJU Gašpar Jože in Kepic Ana, Skoda Ivan in Polajnar Marija, Sušteršič Janez in Bogataj Darja umrli sn V KRANJU Stibelj Karol, roj. 1905, Certanec Franc, roj. 1908, Kopač Franc, roj. 1910, Martinec Jože, roj. 1902, Rudolf Franc, roj. 1902, Tušar Frančiška, roj. 1900, Raderšek Marija, roj. 1891, Kristane Frančišek, roj. 1905, Gradcar Tomaž, roj. 1888, Pave Alojzij, roj. 1926, Veternik Slavko, roj. f914 V TR2ICU Kavčič Kristina, roj. 1909, Bencina Ana, roj. 1905, Mlakar Peter, roj. 1885 tržni pregled JESENICE Solata 8 do 8,50 din, cvetača 12 do 14 din. korenček 4,50 do 6 din, česen 17,60 din, čebula 7,20 do 8 din, fižol 14,75 din, pesa 5 din, paradižnik 12 din, paprika 7,50 din, jabolka 4 do 7,50 din, grozdje 12,20 din, limone 17,60 din, ajdova moka 19,19 dra, koruzna moka 5,65 do 5,76 din, kaša 13,13 din, surovo maslo 58 do 61,70 din, smetana 27,85 din, skuta 18,10 din, sladko zelje 2,60 do 3 din, kislo zelje 8 din, jajčka 1,55 do 1,75 din, krompir 2,70 do 2,90 din KRANJ Solata 10 din, špinača 20 din, cvetača 15 din, korenček 8 din, česen 30 din, čebula 6 din, fižol 14 din, pesa 5 din, kumare 4 din, paradižnik 12 din, paprika 8 din, slive 20 dm, jabolka 5 din, hruške 10 din, grozdje 11 din, žganje 50 din, med 40 din, ajdova moka 15 din, koruzna meka 5 din, kaša 16 din, surovo maslo 32 din, smetana 28 din, skuta 16 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 9 din, kisla repa 7 dm, klobase 14 din, orehi 80 din, jajčka 1,80 din, krompir 4 din TR2IC Solata 8 din, špinača 5 din, cvetača 12 din, korenček 7 do 8 din, česen 20 din, čebula 7 do 8 din, fižol 15 do 17 din, pesa 8 din, kumare 6 do 7 din, paradižnik 16 din, paprika 7 do 8 din, slive 12 din, hruške 12 dm, grozdje 13 do 14 din, limone 16 din, ajdova moka 16 din, surovo maslo 14 din, smetana 6 din, sladko zelje 5 dm, kislo zelje 10 din, ja, 1,50 do 1,70 din, krompir 3 do 5 din f/ri/čf/is/ri/MJ/riefi/e/ Vrt v jeseni Jesen je pravi čas za sajenje dreves, grmovja, vrtnic in cvetnih trajnic. Za tiste, ki se sajenja drevja še niso lotili, morda nekaj napotkov za večji pogum. Pri sajenju naj bosta dve osebi, da ena drži drevesce, ki ga sadimo, v pravilni višini in legi, druga pa zame-tava zemljo. Korenine drevesca naj ne bodo zavihane navzgor, pomembno pa je tudi, da jama ni pregloboka in drevo pregloboke oo-sajeno. Na novo posajeno drevo naj bo sprva 10 do 15 centimetrov nad normalno površino tal. ker se zemlja sčasoma posede in s seboj potegne tudi posajeno drevo. Tako tudi drevo ne bo pregloboko v zemlji. Posebno občutljivi za sajenje so iglavci. Na splošno velja, da lesnatih rastlin ne sadimo globlje kot pa sc bile pred presajanjem. Le vrbe in topoli nisc posebno občutljivi glede globine sajenja. Drevescu takoj damo tudi oporo in ga nanjo pri-vežemo. Po vsakem dežju preverimo, kako se je zemlja usedla, da nam drevesce ne obvisi ob opori. Konec oktobra bo potrebno, seveda odvisno od vremena, pospraviti še vso zimsko zelenjavo l vrta in poskrbeti za zaščito občutljivih okrasnih rastlin. Vrtnice bomo osuli /. zemljo ali pa pokrili s hlevskim gnojem smrečjem ali slamo. Plastične mase niso upo rabne. Z oken in balkonov pospravimo št zadnje rastline; shranimo jih v svetlem in hladnem prostoru in previdno zalivamo, saj se jim rast čez zimo ustavlja. marta odgora/ja Med plašči, ki jih ima moda rada, je to sezono na vidnem mestu klasični trenčko plašč. Sešit je iz tanke flanele, iz lodna ali drugih blag ali pa — za deževne jesenske dni — iz impregniranih mešanic svile in sintetične niti ali bombaža. DARINKA iz Lesc — Za jesen bi rada imela kostim iz zelenega lodna. Ker se nikakor ne morem odločiti za model, vas prosim, če mi ga narišete. Stara sem 30 let, visoka 162 cm iu tehtam 54 kg. MARTA - Jopica kostima je daljša, zapenja pa se enoredno z gumbi; ovratnik ni prevelik, rame so spu ščene, žepa sta vši-ta. Ob šivih je jopi cu prešita z okras-uimi šivi. Zadnja stran je prerezana v isti višini kol prednja. Zraven lahko nosite pas. Krdo je ozko in pokrili kolena. Nasveti 0 Nekatere konzerve imajo zelo debelo in trdo pločevino ter jih zelo težko odpremo. Poskusimo si pomagali z vročim likalnikom, ki ga nekaj časa pritiskamo na konzervo. 0 Ostanke volne ne zavržemo: iz vsake barve spletemo ali skvačkamo krog ali kvadrat. Ko se jih nabere že veliko, sestavimo prtič, ruto, pled ali pregrinjalo za posteljo ali kavč. 0 Vonj iz steklenic poskusimo odstraniti tako. da vanje stresemo beljak, doli jemo malo vode in dobro stresamo. Nato nekajkrat speremo s čisto vodo. % Ce doma pečemo torto, jo je težko enakomerno prerezati. Uporabimo močno nit ali pa tanko nerjavečo žico, ki jo ovijemo okoli torte in zadrgnemo. 0 Stisnjene limone ne zavržemo: shranimo jo in si z njo natremo roke, kadar smo čistili ribe, rezali čebulo ali resen ali kako drugo stvar mohiegn vonja. Potrebujemo: vrečko in pol paradižnikove krem juhe, malo konzervo graha, 30 dkg svežih pečenic, poper, malo rdeče ostre paprike, pol žličke limoninega soka. Paradižnikova juha Juho pripravimo po navodilu na vrečki. V vrelo vodo stresemo grah iz konzerve, potem ko smo mu odlili vodo, in ga kuhamo pet minut. Potem dodamo v vrelo vodo mesne cmoke, ki smo jih iztisnili iz surovih nepoparjenih svežih pečenic, in še nekaj časa kuhamo. Začinimo s poprom, papriko in limoninim sokom. Tako juho lahko pripravimo tudi dan poprej in jo shranimo v hladilniku. DLAKAVOST (1) 2e od nekdaj velja, da so dlake na ženskem telesu vse prej kot lepe. Zato tudi ni čudno, da odkar ženski svet pozna kozmetične pripomočke, pozna tudi odstranjevanje dlak: sicer ne po vsem telesu, pač odvisno od tega, kateri del telesa je bil zaradi take ali drugačne noše bolj na očeh. Odstranjevanje dlak je bilo včasih nekaj hudo neprijetnega in bolečega, zdaj pa pozna sodobna kozmetika več popolnoma nebolečih postopkov. Navadno odstranjujemo dlake le na nekaterih delih telesa; pod pazduho, pod nosom, po nogah in rokah, včasih tudi z dojk. To so le lepotne korekture, (ki motijo naša estetska merila. Hujše pa je, kadar prekomerna dlakavost zajame vse telo in so praktično neporaščene le dlani in stopala. Take nevšečnosti so prirojene in na srečo bolj redke. Dlake na nekaterih mestih pa lahko začno pospešeno rasti tudi iz drugih razlogov, predvsem zdravstvenih: na primer pri zdravljenju nekaterih kožnih bolezni, zaradi živčnih bolezni ali pa zaradi dolgotrajnih dražljajev na koži, na primei pe dolgem nošenju mavčnega ovoja Rade p? tudi bolj ra-stejc pc močnejšem sončenju. Pri ženskah p? s< močnejšp dlakavost pojavlja tudi zaradi motenj pri žlezah z notranjim izločanjem, posebno v klimakteriju ali pri neredni menstruaciji. Će dlakavost ni podedovana, to je prirojena, pa se nenadoma pojavi, je vsekakor potreben posvet z zdravnikom, preden se sami lotimo odstranjevanja dlak. Ce gre za bolezenski pojav, bodo dlake prenehale rasti, ko bomo odkrili in pozdravili bolezen, prej pa nikakor ne. Lahko se celo zgodi, da se se dlakavost stopnjuje, če ne iščemo osnovnega vzroka zanjo. Ce se prekomerna dlakavost pojavi zaradi dolgotrajnejših močnih dražljajev .na koži, kot smo jih že omenili (močno sončenje, mavec, razne tinkture), bo dlakavost izginila, ko takih dražljajev ne bo več. Podedovane dlakavosti nekaterih delov ali celega telesa pa ne moremo ozdraviti. Mastni lasje so huda nadloga, saj se zlepijo že dva ali tri dni po umivanju. Vsaj eno pranje las si prihranimo in lase razmastimo s posebnim pudrom ali razpršilom za lase, ki jih je kar nekaj v drogerijah. Ravnamo ločno po navodilu, pa se bomo znebili za dan ali dva preveč mastnih las in bo pričeska spet obstojnejša. Vendar pa si privoščimo suho pranje las le enkrat med dvema »mokrima«, čeprav je suhi šampon za lase popolnoma neškodljiv. V OBSAVSKIH VftSE izt>»'«li smo zn i(is Ste za srebro? V Murkinem EI.GU v Lescah imajo naprodaj lepo oblikovane, srebrne kozarce; za vse priložnosti so — od žganih pijač do šampanjca. Cena: 490,95 do 669,45 din za komplet I Nekaj izredno lepo krojenih ženskih plaščev smo videli te dni v salonu ELITE v Kranju. Predstavljamo vam Idealov model PEZETA. V velikostih od 36 do 40 in v vinsko rdeči In drap barvi se dobe. Cena: 2120 din Če iščete dekorativne zavese, poglejte še v Zarjino DOMOPREMO na Jesenicah, kjer imajo bogato paleto tako imenovanih steklenih zaves (šir. 120 cm). Cena: 132 din za m Ste za dobro žolico? Da se ne boste mučili z dolgotrajnim kuhanjem svinjskih nogic pa glave itd., vam povemo, da se odlična žolica dobi v Centralo vi Delikatesi v Kranju. Cena: 30 din za kg Breg, Jama, Mavčiče, Meja, Podreča, Praše (3 zapisi V prejšnjem zapisu sem omenil misel pisatelja hana Preglja: da je kranjski slikar Matija Bradaška ob koncu prejšnjega stoletja upodobil lice pesnika Simona Jenka na svoji stenski sliki sv. Krištola v Drulovki. Danes del te več metrov visoke podobe lahko prikazem: res lepo moško lice / otožnim zasanjanim pogledom tja čez ljubo Sorsko polje . . . JERNEJ IZ LOKE Tako se je imenoval loški meščan in slikar svetih podob, ki je živel in delal v prvi polovici 16. stoletja. Njegovo fre-skanlsko področje pa ni obsegalo le Gorenjske — svojo sled je zapustil tudi v delih, ki jih je ustvaril celo v Beneški Sloveniji (v Kra-varju in v cerkvici v Landarski jami nad Nadižo pred Čedadom). Pod nekatere svoje podobe se je mož podpisal, pod večino drugih pa ne. Toda njegovo roko razodevajo določene podrobnosti, lastne le njegovim treskam, pa tudi tehnika in izbira barv pokaže istega mojstra. Tako na freski sv. krištola na Bregu ni njegovega podpisa, pač pa je povsem enako podobo Jernej iz Loke naslikal na Brodu v Bohinju. Za to pa je avtor trdno ugotovljen. Seveda pa pri iskanju avtorjev dostikrat tavamo v temi — pač v zagonetni dobi, ki jo je še kar precej oblikoval mračni srednji vek. In pobožna asketska gotika tudi. Jernej iz Loke, ki ie poslikal toliko naših cerkva, resda ni bil kak velik umetnik. Bil je pa spreten rokodelec z. obilo mero dobrega okusa in kar precejšnjega anatomskega znanja. Pa tudi skromnosti, pridnosti in delavnosti Jerneju iz Loke ni manjkalo. Očitno k bil svet mož. Saj ie Gorenjsko kar zasul š svojimi pobožnimi podobami — freskami. Le nekaj krajev naštejem, kjer so se ohranila njegova dela: Sv. Peter nad Begunjami. Sv. Ožbalt in Sv. Andrej nad škofjo Loko, Suha. Otok pri Radovljici. Cetena ravan in Valtar-ski vrh nad Poljansko dolino, Vrba, sv. Janez na Brodu v Bohinju idr. — V Posočju je svoje slikarske sledove Jernej iz Loke zapustil v cerkvah v Bovcu, Volarjih pri Tolminu. Sv Danielu pri Volčah, v Kreslenici pri Kanalu, v Koprivišču idr. Za Jerneja iz Loke lahko rečemo, da je bil še gotsko razpoložen, svoje iigure riše jasno, prostor okrog njih pa je zanj manj važen in ga zato oblikuje le s širokimi zamahi čopiča. No. toliko o slikarju treske na zunanjem zidu cerkve na Bregu ob Savi. Resda sem se pri tej podobi malo dlje pomudil — škoduje-pa gotovo ne, če kaj več vemo o svojih kulturnih spomenikih, ki so se nekateri ohranili še iz časov naših davnih pradedov. Tak spomin na one čase je tudi breška I reska sv. Krištofa z vsemi svojimi zagonetnimi simboli ob svelnikovi figuri (riba laronika, gola sirena, tršat kentaver idr.). ZARICA — SAVSKA SOTESKA Ko tako korač'ino po cesti skozi naše ob-savske vasi — od Drulovke do Područja (prvotno so Pod reče pisali kol »Podreč-je«) — nam tanek sluh zagotovo ujame savske šume. Saj prav blizu divje dere Sava v ozki soteski, ki jo oblikujejo do 40 m visoke skoro navpične sivordečkaste labornate stene. V rečni strugi pa leže velikanske skale, ki jih je voda privalila od bogvekod. Sava se divje zaganja vanje — od tod oni glasni šumi, ki jih je slišal in opeval tudi na.v pesnik Simon Jenko: Ob večerni uri stal sem poleg Save; drla z glasnim šumom je z višav v niiave. Sotesko Zarica večkrat primerjamo z blejskim Vintgarjem, bolj učeno pa ji pravijo: »savski kanjon«. Lahko bi Zarici celo rekli »kranjski Vintgar« — a čemu, ko Kranjčani komaj za svoj kanjon Kokre skoro ne vedo, četudi jim leži pred nosom. Cenijo pa prav nič, saj ga imajo za odlagališče smeti . . . Sploh se mi vidi nekaj narobe: letamo (dobesedno: z letali!) okrog po svetu, občudujemo egipčanske piramide, sicilsko Etno, grška svetišča, rimske cerkve — okrog doma pa se niti ne razgledamo ... Le koliko naših »svetovnih popotnikov« ve za lepote globoke Zarice (kjer v nedostopnih stenah cveto tudi čudovite planike), za velik slap Šum v Zgornji Besnici, za »rimske« toplice ob Nemiljšči-ci in druge naravne zanimivosti v neposredni okolici? VAS JAMA Med našimi obsavskimi vasmi na robu Sorskega polja je Jama gotovo najmanjša — če ne štejemo zaselka Meje, ki je prav majhen. — Jami po številu prebivalcev (162) slede Praše (189), Breg (218), Podreča (298) in Mavčiče, ki so največje in zato tudi osrednja vas (325) ter sedež, krajevnega urada. Jama leži tesno nad savsko strugo. Tu je reka najožja in najbolj g oboka. — Jama pa je zelo stara vas — saj se omenja že v darilni listini cesarja Otona Drugega iz leta 973! Cez tisoč let star kraj ... Do tod je segalo gospostvo brižinskih škofov iz Loke. Zato tudi bližnjemu zaselku (24 prebivalcev) ime Meja. Nekaj vaščanov se je še pred leti ukvarjalo s klesanjem mlinskih kamnov iz obsav-ske labore. - Podružnična cerkev sv. Lenarta sodi k Mavčičam. Znana je bila že 1. 1433. potem pa je bila večkrat prezidana, nazadnje I. 1858. Prej je bila gotska, zdaj pa ima baročni značaj. Na koncu vasi stoji staro kužno znamenje. Kmetije na Jami so razvrščene ob cesti, zemljišča pa v pasovih daleč v ravnino. Tu se pravzaprav odpre pogled na Sorsko polje. — Zemlja je peščena, vendar dobro rodi — seveda pa tudi odtod vsako jutro hiti mnogo Jamcev v kranjske tovarne. Tu je tudi odgovor, zakaj toliko lepih, novih hiš ne le v naših obsavskih. ampak v vseh vaseh okrog industrijskega Kranja. Del podobe s cerkve v Drulovki. Obraz sv. Krištofa naj bi bil obraz — pesnika Simona r 43 V sodelovanju m Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Claudea A veJina Mačje oko. Delo je izšlo v zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja založba Prešernova družba. Vrata se odpro. Mercier vstane, pogleda Picarda s sovraštvom, ki ga ne skriva več, ker je prepričan, da bo slavilo zmago. Vnaprej uživa v presenečenju, ki ga bo ustvaril: »Ne boste me imeli dolgo, gospoda. Vaš neprecenljivi dokument, ki ga boste seveda zelo upoštevali, govori o povračilu škode kupcem ponarejenih slik. Moj odvetnik bo že jutri zahteval od gospe Bravais, žrtvine notarke, naj jih kar najhitreje obvesti o tej odlični poslednji volji. In zakaj v teh okoliščinah ne bi tožili?« V odgovor ukaže Picard paznikoma: »Poskrbita za gospoda.« Starejši dvigne roko k čepici in odvrne: »Prav, gospod komisar,« in potegne iz žepa zahtevane lisice. Blondelu in Simonu bo Picard nekaj minut kasneje dejal: »Zdaj pa pojdita spat, otroka moja. Kmalu bo štiri, ukazujem vama, da prespita polovico dopoldneva.« CLAUDE AVELINE MAČJE OKO »Hvala, gospod,« odvrne Blondel. »Kakšen umazanec!« »Berger ni zaradi tega nič bolj simpatičen,« meni Simon, ki ga preganja misel na Augusto. »Berger ... Iz poštene družine in nadarjen, kakor je bil.. .« »Ha!« se zasmeje Picard. » . .. menda ne verjameta, da ga bo ženska pokvarila?« »Ce že govorimo o vplivu,« reče Belot, »je bila v njegovem življenju ženska, ki bi iz njega gotovo napravila pravega človeka. In vidiš ...« »Katera ženska vendar?« »Njegova stara mati.« »Oh, šef,« vzklikne Blondel, »stara mati!« Zasmejejo se in si stisnejo roke, da bi si na nekam nenavaden način povedali, da je zadeva končana. Isti razlog zadrži Picarda in Belota kjub njuni utrujenosti, ki je ne more odtehtati nič več. Truflot pregleduje svoje zapiske. Picard ga pokliče: »Moj dobri Truflot, je v kakšnem kotičku po sreči ostalo še kaj piva? Vročina je neznosna.« »Ne, gospod, lahko pa odpremo okna.« »Lahko.« Belot na glas razmišlja: »Nekateri so ga imeli za nedolžnega, ker je imel v kovčku roko svoje ljubice. Drugi so ga imeli za krivega, ker je imel v kovčku roko svoje ljubice. On je videl krivca v Mercieru, ker je dal roko v kovček. In iz tega je nastal zločin brez naklepa in naklep brez zločina . ..« Truflot izvaja pred odprtim oknom dihalne vaje. Ne da bi jih prekinil, vpraša: »Priznate, da se utegne Mercier popolnoma izmazati?« »Pogubilo ga bo igranje in njegovi brlogi,« reče Belot. »Porotnikov ne izbirajo med ponočnjaki, ki zapravljajo denar.« »Če bi bil jaz sodnik, kar bog ne daj reče Picard. »Govoriš kakor on,« odgovori Belot. »Hvala, prisrčna hvala.« »Vendar mislim kot ti! Biti sodnik v taki zadevi. . .« »... bi obsodil predvsem laž, in tako bi lahko obema naložili natančno enako kazen!« Tokrat se Truflot obrne: »Ce mi dovolite, naj povem svoje mnenje: laži so različne. Mladi Berger ni vedno lagal, sanjaril je. Sanjaril za nazaj. Znova je pisal svojo preteklost.« »Tolikšna prizanesljivost, Truflot,« ga strogo pokara Picard, »me spravlja v začudenje,če prihaja od vas. In sveži zrak iz vašega okna me prebuja, škoda bi bilo. Čas je, da gremo.« »Najprej bi rad opustil nekaj spoštovanja do enega svojih predstojnikov,« omeni Belot. »Kaj sem spet storil?« vpraša Picard vznemirjeno. »Ne gre zate, ampak za komisarja Theveneta. V torek zvečer . ..« Picard malone omedli. »Tišina!« zavpije. »Pozabil sem, da me je prosil, naj mu telefoniram takoj, ko končamo to zadevo, ob katerikoli uri, podnevi ali ponoči. Še zadnji napor, Truflot, zahtevajte njegovo stanovanje. In dal ti bom slušalko. Mi boš dovolil poslušati? Thevenet te občuduje. Upam, da se bo zdaj unesel!« Zveza je naročena. Za zaseben naslov si je treba sposoditi zveze vsega sveta. Truflot naposled izjavi: »Pri gospodu Thevenetu zvoni.« Picard in Belot hkrati dvigneta slušalko. Zvoni. Zvoni. »Halo,« se oglasi Thevenet kot pijan, pravkar prebujen iz globokega spanca. »Tu Thevenet. . . Kdo je?« »Frederic Belot, gospod komisar, globoko se opravičujem. Na pobudo komisarja Picarda, ki čaka pri slušalki.« Picard zašepeta: »To mi boš plačal.« Thevenet je popolnoma buden. »Kakšne novice?« Belot hudo resno odvrne: »Morali boste prositi za upokojitev, gospod komisar.« »KAJ?« »Po naši izvrstni večerji v torek zvečer ste dali besedo, da se boste upokojili. ..« »Jaz: Da sem dal besedo . . .?« »,Ge obstaja Američan', ste rekli.« Thevenet vpraša, zmeraj bolj osupel: »In obstaja?« »Ne da bi bil Američan. Obstaja. Imamo ga.« »Neverjetno! Toda . .. morilec je gotovo mladi Berger?« »Da,« reče Belot malce hudomušno. »Da.« »Ah,« odvrne Thevenet, »pomirili ste me.« Konec V letu 1975 bo Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige iz redne letne zbirke: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupančiča Plat zvona, roman Milene Mohorič Hiša umirajočih, mladinsko povest Frana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozmetika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan) pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli še knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975. Vpišite se v Prešernovo družbo pri vasem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27. mati Na knjižni polici sem med knjigami z očmi poiskala hrbet knjige, na katerem je bilo odtisnjeno ime Ivan Cankar: Skodelica kave. Nisem je vzela v roke in prelistala; še vedno so mi v spominu nekatere besede, s katerimi pisatelj opisuje svojo mater. Postavljene so tako, da zaskele v srcu, nekako sladko boleče, kot je sladko in boleče hkrati čustvo ljubezni. »Mati? Ne, meni ne pomeni ta beseda, tega kot mogoče vam ali komu drugemu,« je z nemalo grenkobe, toda mirno in tiho pripovedoval 45-letni mol. »Ko sem prvič videl svojo mater, me je vprašala: kdo pa ste, koga pa iščete. Takrat sem bil star že 27 let. Bil sem njen prvi otrok, nezakonski. Ne vem, ali je bila vesela, ko sem se rodil, tako kot se sicer vsaka ženska veseli svojega otroka. Mislim, da me ni bila, niti takrat, ko sem se rodil niti kasneje. Zrastel sem pri njenih starših. Ne spominjam se, ali me je obiskovala, vsaj nihče mi ni povedal: veš, to je pa tvoja mati. Tako je bilo do mojega desetega leta. Takrat se je mojim starim staršem, pri katerih.sem rastel, zazdelo, da si lahko že sam zaslužim svoj kruh. To je bilo tik pred vojno. Takrat je bila navada, da so šli fantje za pastirje, in to settt postal tudi jaz. Od takrat sem sam skrbel zase, odrastel, se oženil. Imam otroke, vsi so že pri kruhu. Vsa leta odraščanja me mati ni nikoli poiskala, nikoli nisem zvedel, ali je kaj povpraševala po meni, ali me je iskala. Ko rti je bilo 27 let, sem sklenil, da jo hočem spoznati. Povedali so mi, kje naj jo iščem. Sel sem od vrat do vrat, od hiše do hiše, ker točnega naslova nisem poznal. Neka vrata mi je odprla ženska stara okoli petdeset let in zaslišal sem besede, ki si jih nisem želel. Hotel sem, da bi bilo to srečanje z materjo drugačno, da bi si padla v objem, da bi vedel, da me je imela rada, čeprav nisva živela skupaj. Takrat sem se jaz, odrasel mož, razjokal kot otrok.« Mati, ki se je medtem poročila, je zdaj vdova pri sedemdesetih in satna. Tudi kasneje ni znala najti stika s sinom in sta se videvala bolj poredko. Materin drugi otrok, hči, se je poročila v tujino. Zdaj hoče stara žena, osamljena in bolehna v dom ostarelih, pa želi, da bi njen sin, ki mu ni nikoli v življenju odrezala kruha, ga pobožala preden bi zaspal ali ga oštela, če bi raztrgal hlače, da bi ta njen sin, resda po krvi, prispeval del za njeno oskrbnino. Tako bi vsaj moral, tudi po zakonu. A po vesti? L. M. Kres - rekreacijsko središče Nekdanji smučarski skakalec Jože Zidar vodi gradnjo rekreacijskega centra na Kresu — Večinoma prostovoljno delo in že lepi rezultati Krajevna skupnost Javornik-Koroška Bela je ena izmed največjih krajevnih skupnosti v jeseniški občini, vendar razen manjšega prostora ob domu TVD Partizan na Koroški Beli nima prostorov za rekreacijo in tudi ne otroških igrišč. Tudi gradnja nove hladne valjarne na Beli je skrčila prostor za sprehode in oddih v naravi, zato so se že leta 1963 odločili, da predvsem za zaposlene delavce v jeseniški Železarni začno graditi rekreacijski center na Kresu. Kres je prav primerno oddaljen od naselja, ima pa že lepo tradicijo, saj so na Kresu že pred leti zgradili smučarsko skakalnico in uredili nekaj Prog. Na Kresu so poskušali svoje prve korake na smučeh naši najboljši alpski smučarji, predvsem pa najboljši smučarski skakalci: Zidar, Smolej, Zaje. Kar 150 občanov se je pred dvanajstimi leti lotilo urejanja smučišč in prostora na Kresu. Delali so povsem udarniško, ob materialni pomoči jeseniške Železarne, ki je bila vedno pripravljena Pomagati. Zgradili so proge ob dvesto metrov dolgi vlečnici, ki so jo poslej v zimskem času tudi vedno uporabljali predvsem učenci osnovne šole na Koroški Beli in zaposleni delavci Železarne. Krajani pa so pod vodstvom zares kar neumornega Jožeta Zidarja svojo zamisel polagoma, iz leta v leto, naprej uresničevali. Vsako leto je bilo težje, kajti denarja ni bilo, samo s prostovoljnim delom pa niso mogli hitro napredovati. Letos, ko so že zgradili dostojno veliko spodnjo postajo vlečnice z okrepčevalnico, jim je jeseniška telesno kulturna skupnost namenila 30.000 dinarjev, ki pa jih bodo kar hitro porabili, saj nameravajo zgraditi še balinišče in otroško igrišče z gugalnicami. Tudi prototip snežnega topa že imajo, vlečnica je razsvetljena, okrepčevalnica lepo opremljena. Vlečnico nameravajo še podaljšati, postaviti igrišče za tenis, košarko in odbojko, tako da bo rekreacijski center na Kresu zaživel tako pozimi kot tudi poleti. Ko bi vse rekreacijske objekte postavili Samo le z naročili in denarjem, bi jih veljalo še nadaljnjih 930.000 dinarjev. Vendar pa so trdno prepričani, da bodo izdatna dela opravili s prostovoljno akcijo tistih, ki so dobre volje že sedaj sodelovali, in tudi drugih, ki pomoči ne bodo odrekli. Materialno jim je sindikalna organizacija Železarne vedno ustregla, prav tako pa so nekaj del zastonj opravili tudi delavci ljubljanskega Hudournika. Ta udarniška akcija, ki teče v jeseniški občini za rekreacijski objekt na Kresu, sredi gozda in zelenja, zasluži vso pohvalo in tudi vso nadaljnjo moralno in materialno podporo. Četudi Jožetu Zidarju, ki vsa leta akcijo vodi, ne bo prav, pa je vendarle nemogoče obiti dejstvo, da prav po njegovi zaslugi akcija ni zastala ali se kar prenehala. Ni samo meni jasno, da je bilo nešteto njegovih prostovoljnih poti, nešteto njegovih osebnih prepričevanj in prošenj na vse strani: do zasebnih obrtnikov, podjetij, do sodelavcev in drugih delavcev in celo do slikarja jeseniškega Dolika, ki je prispeval svojo krajino. Kres torej po zaslugi prizadevnih delavcev dobiva drugačno podobo, ki so jo krajani, do zdaj razpeti med delovnim mestom in domom, nadvse veseli. Daje jim obilo možnosti za zdravo, še kako zaželeno in potrebno rekreacijo, za sprostitev v kar najbolj svežem naravnem okolju. D. Sedej Skupina izletnikov iz okolice Škofje Loke nikov pri Stubici. — Foto: Fr. Planina ob spomeniku Matije Gubca in upor- Izlet loških kmetov Nejasen osnutek zakona Kdo bo uredil zelenico? Stanovalci bloka št. 11 v Valjavče-vi ulici v Kranju so pred štirimi leti i Prostovoljnim delom in prispevki uredili zelenico pred blokom, fllavo-zili so nekaj kamionov humusa, posejali travo,, posadtli vrtnice in drugo okrasno arevje. Izhoae na cesto so tlakovali s ploščami. Skratka, zelenico so uredili tako, da je bila v ponos stanovalcem in mimoidočim. Lani, ob rekonstrukciji ceste Kranj—Brdo, pa so zelenico uničili. Stroji so jo razkopali; kopali so jarke za vodovodne cevi. Stanovalci so razumeli, da so vsa ta dela potrebna, da je potrebna dobra cesta m dobro vodovodno omrežje. Boli Pa jih, da so delavci po končanih delih zemljo le na grobo poravnali. Zelenica je ostala neurejena, prav tako dohodi na cesto. Ce hočejo stanovalci priti na cesto, morajo gaziti Po blatu. 0 razmerah je hišni svet ie obvestil Cestno podjetje Kranj, občinsko skupščino, Vodovod Kranj in Republiški cestni sklad, ki je dela na cesti financiral. Vendar niso dobili niti odgovora. Odgovorni se kot kaže »požvižgajo« na takšne proble m.e> ki so zanje majhni, za občane, ki se z njimi srečujejo in so zaradi Na podlagi osnutka novega zakona že nekaj časa traja v Sloveniji javna razprava o novem predpisu o turistični taksi. Ze na začetku teh razprav v nekaterih turističnih krajih na Gorenjskem pa se je izkazalo, da je osnutek premalo natančen. V osnutku novega zakona je namreč predvideno, da je taksa še vedno dohodek občinskih proračunov in da višino le-te določajo občine. Za kaj pa se taksa lahko porabi, v osnutku m govoca. Torej naj bi javna razprava kot kaže opredelila to vprašanje. Ce pogledamo, kako je bilo s turistično takso doslej, ugotovimo, da je bila namenjena za različne dejavnosti. Na Gorenjskem jo praviloma povsod Posojilo za dokončanje drsališča Ljubljanska banka je odobrila štiri milijone dinarjev posojila interesni skupnosti za financiranje in gradnjo turistične infrastrukture Bleda. Znano je, da se je ta interesna skupnost, ki je bila ustanovljena pred dvema letoma, najprej lotila izgradnje umetnega drsališča na Bledu. Drsališče je letos v začetku leta že poskusno obratovalo in so na njem zabeležili v dokaj kratki sezoni prek 60.000 obiskovalcev. S sedanjim posojilom bodo na drsališču dokončno uredili garderobe in sanitarije. Sicer pa računajo, da bodo letos drsališče odprli v drugi polovici novembra. A. Z. pobirajo občine, ki jo nato delijo med turistična društva in krajevne skupnosti. Ponekod del takse tudi obdržijo, ponekod pa celotno odstopajo krajevnim skupnostim, le-te pa del turističnim društvom, del pa porabijo za komunalne in podobne namene. Dogaja se tudi, da je gospodarske organizacije sploh ne odvajajo in jo zadržujejo zase. Prav zaradi teh različnih kriterijev je doslej večkrat prihajalo do sporov. Ob sedanji razpravi pa turistična društva na Gorenjskem menijo, naj bi takso v prihodnje pobirale občine, ki imajo za to tudi možnosti, vračati pa bi jo morale kraju, kjer je bila ustvarjena. Vendar bi jo morali uporabiti samo za turistične namene oziroma za _potrebe gostov. Tako naj bi s takso financirali različne turistične prireditve in edicije (vendar ne turističnih prospektov in reklamnih oglasov), urejali sprehajalne poti, trim steze, parke in podobno kar pomaga k razširitvi turistične ponudbe. Vsekakor pa tega denarja ne bi smeli uporabljati za asfaltiranje občinskih in krajevnih cest, gradnjo vodovodov, kanalizacije in podobno. Kako bi v občinah vračali laKso v kraje, kjer je bila ustvarjena, še ni jasno. Nekateri menijo, da bi jo morali neposedno vračati turističnim društvom, nekateri pa so tudi za sporazumno rešitev, da bi del takse (ali v celoti) dobila krajevna skupnost, ki bi jo potem odstopila turističnemu društvu.ali pa sama porabila izključno za turistične namene. A. Z. Škofjeloški obrat kranjskega Gozdnega gospodarstva je organiziral v začetku septembra za svoje kooperante izlet v kraje velikega kmečkega upora iz leta 1573. Izlet ni imel le družabnega pomena, temveč je imel tudi poučen značaj. Strokovni vodnik je kmete sproti seznanjal s kraji, skozi katere so potovali, začenši pri Trojanah, Savinjski dolini, bogati s hmeljem, in Šempetru, kjer so se Ločani ustavili v antičnem parku z izkopanimi nagrobniki rimske Celeie, in obiskali jamo Pekel. Popotniki so se nato vozili skozi Celje, Teharje, Štore in Šentjur in Kozjansko. Spoznali so se s posledicami potresa in se ustavili v atomskih toplicah Podčetrtek. Sledil je ogled topliških objektov in velikega bazena, nato pa so v Imenem zavili prek Sotle in prišli v Kumrovec. Za vsakega je bil zanimiv ogled Titove rojstne hiše, Titovega kipa in spominskega doma borcev in mladine. Od tod je čudovit razgled na Bistrico ob Sotli, kjer so se kmečki uporniki Ilije Gregoriča spopadli z vojsko štajerske gospode in bili premagani. Videli so, kje je stal Cesargrad, ki so ga uporniki najprej napadli, Kunšperk, eden najstarejših gradov na Slovenskem in osovraženo poslopje kmetov, spomenik Antona Mihanoviča, ki je zložil himno Naša lepa domovina, in naselje Klanjec, kjer se je rodil umetnik Anton Augustinčič, avtor Titovega kipa v Kumrovcu in snomenika kmečkim uporom v Stubici. Kratek Obiščite novo odprto restavracijo na letališču v Lescah Otvoritev bo 18. oktobra 1975 ob 9. uri. Domače specialitete, solidna postrežba, zmerne cene. Sprejemam naročila tudi za skupine za zaključene družbe in poroke. Za obisk se priporoča restavracija KREK SLAVKO na letališču Lesce pri Bledu. postanek s Kosilom je bil planiran v Stubiških Toplicah. Škofjeloški kmetovalci so se nato vozili skozi Donjo Stubico, kjer je stal grad osovraženega Tahija (le-ta je bil pokopan v bližnji cerkvi, nagrobnik pa je sedaj v muzeju kmečkega upora) in se ustavili na griču na Gornjo Stubico. Na ploščadi pred kamnitim obzidjem stoji velikanski bronasti kip Matiji Gubcu. Voditelj stoji z razprostrtimi rokami, kot da bi vabil svet k boju za staro pravdo. V Gornji Stubici stoji ob cerkvi še vedno lipa, kjer so se voditelji upora z Gubcem na čelu dogovarjali o ukrepih. Muzej velikega upora pa je urejen v prenovljenem dvorcu grofa Oršiča na griču nad spomenikom. Izletniki so se vračali prek Zagreba, Podsuseda, Brežic in Čateža ter se ustavili v Kostanjevici na Krki. Za vsakega je bil zanimiv ogled Forme vive, nekdanjega cisterjanskega samostana z arkadnim dvoriščem, cerkve in slikarske galerije Toneta Gorjupa, Božidarja Jakca in Toneta Kralja. S po-kušnjo pravega cvička je bil izlet loških kmetov končan. Organizatorje izleta kaže pohvaliti. Kmečki človek ni potreben le družbe in razvedrila, temveč se mu na ta način tudi širi obzorje in dviga kulturna raven, obenem pa utrjuje samozavest in privrženost do slovenske zemlje. France Planina Mrliške vežice na Bledu Krajevna skupnost na Bledu je začela na pokopališču urejati mrliške vežice. Po daljših pripravah so sprejeli načrt, po katerem nameravajo preurediti sedanje poslopje na pokopališču in prizidati še dva prostora za vežice. Tako bodo vse pogrebne obrede lahko v prihodnje opravljali na pokopališču. Čeprav krajevna skupnost še nima zbranega vsega denarja, upajo, da bodo preostala sredstva zbrali pri blejskih delovnih organizacijah. Pri nakupu vam ZARJA nudi: izredni sejemski popust, dostavo na dom stro kovno montažo pohištva, kreditne ugodnosti in odlično postrežbo. Vabimo vas, da se oglasite v našem paviljonu v hali A 1 TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE "ii Z A R i A JESENICE Na VIII. mednarodnem sejmu obrti in opreme v Kranju razstav ljamo in prodajamo: • POHIŠTVO • GOSPODINJSKE A PA RAT K • AKUSTIKO • GRADBENI MAT KRI A L • PISARNIŠKO OPREMO o IN HI KO STROJ K • PRKPROGK •ZAVESE • POSTELJNINO • KONFEKCIJO • OBUTEV ^-----ti Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n.sol.o. Skladišče gradbenega materiala HRASTJE, tel.21-611 Graditelji! Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — stavbno pohištvo (okna, vrata) »Inles« — parket — cement — betonsko železo — hidrirano apno — strešnik »Novoteks« — betonske mešalce 100 I Pri nakupu stavbnega pohištva »Inles« vam nudimo 5 °o popusta. Izkoristite ugoden nakup. Mercator Obiskovalci obrtnega sejma! Mercator TOZD Preskrba Tržič vas vabi v svoj paviljon v hali A in C V paviljonu Mercatorja si lahko nabavite po konkurenčnih cenah pohištvo belo tehniko akustiko preproge lestence Posebno pa priporočamo ogled in nakup novega Meblovega programa »GORICA«, kateri je za ca. 30 °o cenejši od ostalih programov Mebla. Mercator pa ga razstavlja v svojem paviljonu v hali A. Ugodnosti pri nakupu so: posebni sejemski popust, prodaja na potrošniška posojila do 2 milijona S din s 15 0/° pologom brez porokov ter brezplačna dostava na dom. Mercator vas pričakuje! Na svidenje pri Mercatorju! r "1 KREDIT; PRODAJA ZA DEVIZE; DOBAVA NA DOM IZBIRA 1I0EL ISTli PROIZVODNJE Sejemska hala Savski log Kranj v času VIII. mednarodnega sejma obrti in opreme od 10. do 19. oktobra 1975 L J Do zdaj še niste vozili tako lahke samokolnice PRIHRANEK PRI ČASU IN DENARJU SAMOKOLNICA 6-901 Izdelana je iz jeklenih cevi in jeklene pločevine prostornina posode: 40 I nosilnost: 100 kg kolo: 0 400 x 100 pnevmatika ali 0 320 x 65 - polna guma teža: 15 kg BETONSKI MEŠALEC PRIHRANI VEC KOT STANE vsebina posode: 100 I in 130 1 kapacitete: 3,5 m' betona na uro pogon: enofazni ali trofazni elektromotor, bencinski motor Betonski mešalec lahko dobite v dveh izvedbah: z jeklenim zobniškim vencem z litoželeznim zobniškim vencem toilmko pui 1111 » POSTOJNA - SLOVENIJA tel. 21-232 ZAHVALA Ob nenadni in težki izgubi nenadomestljivega moža, očeta, starega očeta, strica Franca Kristanca Šuštarjevega ata s Kokrice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, društvu upokojencev, kolektivu SGP Projekt. Posebna zahvala za poslovilne besede izrekamo tov. Smuc Franciji«, Strniša Francu, Mali Francu in gospodu župniku ter vsem ostalim, ki ste ga spremili na zadnji poti. Žalujoča žena, sin, hčerka, sestri Metka, Zdenka in ostalo sorodstvo. Kokrica, 13. oktobra 1975 NAJCENEJŠI X* m SO BETONSKI MEŠALCI LIV V PAVILJONU W I BIjVOOVMCE FUŽINAR NA NOVOLETNEM »J I SEJMU, KJER LAHKO IZKORISTITE TOVARNIŠKO ZNIŽANJE. ZAHVALA Ob prehitri in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta in strica Karla Štiblja Lajbonovega ata se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Alplesa, Veletrgovine Loka, Iskre Kranj, KZ Sk. Loka in vsem ostalim za nudeno pomoč, izraženo sožalje, cvetje in za spremljanje na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sobolniku Dušanu Korenčanu iz Podbrezij za širokogrudno pomoč ob bolniški postelji in zdravstvenemu osebju Golnik. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku za pogrebno slovesnost in ganljive besede, pevskemu zboru za pesmi ob slovesu in Bobkovemu očetu in Kremplovemu Cirilu za globoko občutene poslovilne besede. Žalujoči: žena Ana, hčerka Mici, sinovi Jože, Niko in Karel z družinami, bratje Janez, Miha in Gašper z družinami ter ostalo sorodstvo Golica, 10. oktobra 1975 mali oglasi • mali oglasi Prodam Ugodno prodam DRVA. Gasilska 20, Šenčur Pričeli smo s prodajo OKRASNIH IGLAVCEV za parke, grobove, vrto-Ve» skalnjake itd. Odprto vsak dan fazen nedelje. DREVESNICA I. Tu-sek, Podbrezje 5505, Prodam dolgo belo italijansko POROČNO OBLEKO. Drulovka 13, telefon 21-616 5585 Prodam KOBILO, staro 7 let, spodobna za vsa kmečka dela in mirna. Anton Mezan, Partizanska 21/a, Bled 5610 Prodam namizni VRTALNI STROJ, 4 hitrosti ter SONCE. Poljče 23 5611 Poceni prodam neuporabno MOTORNO KOSILNICO. Potoče 9, Preddvor 5612 Prodam 9 let starega KONJA, JABOLKA — voščenke, ZELJE v glavah, SEMENSKI KROMPIR igor in desire ter KRMILNI KROMPIR. Ku-oelj Stane, Zapoge 33, Vodice 5613 Prodam PUNTE, BANKINE in DESKE. Marjanovič Slavko, Sp. Bitnje 40 5614 Prodam STISKALNICO za vrstne sPpnke. Zupan, Pangerščica 3, Golnik 5615 _ Prodam 9 mesecev brejo KRAVO ^g. Bitnie 67 5616 *-£?ceni prodam KAMIN emo 5, ŠTEDILNIK in PONY EKSPRESS se v garanciji. Ogled v popoldanskih urah. Goreniesavska 56, Kranj J 5617 Prodam PEC NA ŽAGANJE, primerna za delavnice. Cernilec Janko, Strahinj 23, Naklo 5618 . Prodam trajno ZARECO PEC za 1200 din. Ogled po 15. uri. Mesaric Alojz, Kranj, Begunjska 7 5619 Prodam skoraj novo DNEVNO fOBO po ugodni ceni. Stamenkovic M. Pijade 11, Kranj 5620 Stare kovance, obveznice, odlikovanja in medalje, slike na steklo, stare lesene kipe, skrinje, kozarce, porcelan in staro orožje vzamemo v komisijsko prodajo aH odkupimo. POSREDNIK LJUBLJANA, POSLOVALNICA ANTIKA, MESTNI TRG 19, LJUBLJANA Prodam KOSILNICO moty z OBRAČALNIKOM in TRAKTORSKO KOSILNICO (original) za traktor terrari. Povšin Ivanka, Blejska Dobrava 68, Jesenice 5621 »Prodam TERMO AKU MU LACIJ-bKO PEC 5kW. Babic Janez, Okorna 8, Kokrica 5622 Prodajam MAČEHE in RIGLCKE za grobove. štefetova 18, Šenčur 5623 Strešno opeko BOBROVEC ugodno prodam, Kranjc Ludvik, Kranj, Levstikova 3, telefon 23-738 5624 Prodam 3 BIKCE sirhentalce, sta re do 3 tedne. Podbrezje 25 562! KOVldam VCČ'° količino s"hih BlJ do 3 tedne. Podbrezje 25 5625 prodam večjo količino suhih BU-UVIH DRV. Letence 1, Golnik 5626 Prodam TELICO simentalko v de-u * mesecu brejosti. Zupan Ciril, Mo*nje 4, Radovljica 5627 Prodam 1500 kg CEMENTA. Lap parija, Komenska Dobrava 1, Komenda 5628 ,,Frodam PRAŠIČKE. Glinje 7, Cer-klJe 5629 , Prodam KRAVO po izbiri. Dragoma 13, Smlednik 5630 .Prodam dobro ohranjen OTRO-**J VOZIČEK, italijanski, kombiniran, rdeče barve, 2 PALMI, AGA-Pp/s In TERMOAKUMULAC1JSKO rtC 3.kW. Beleharjeva c. 33, Šenčur . Prodam težko KRAVO simentalko, g1 bo čez en mesec tretjič telet da Škofjeloška 25, Kranj 5632 Prodam 2 OVCI, ena stara 10 mesecev, druga 3 leta. Drulovka 30 5633 »Prodam ZIMSKA JABOLKA, hlebce 26 pri Lescah 5634 Malo rabljeno PEC na olie pro-£am. Stevčevski Duško, Mrakova 2 •vrani 5635 Prodam ZELJE v glavah in ZIMSKA JABOLKA. Žeje 16, Duplje 5636 Prodam BIKA za dopitanje. Sp. Bela 11, Preddvor 5637 Prodam LADIJSKI POD. Preddvor 24 5638 Zaradi vtesnjenosti v stanovanju prodajam novo, ročno izdelano SEDEŽNO GARNITURO: kavč, dvosed in fotelja. Hribernik, Stražiška 6, Kranj 5639 Prodam PRVOVRSTNA JABOLKA pod 400 din. Voglje 85, Šenčur 5640 Ugodno prodam nov ŽENSKI ZIMSKI PLAŠČ, št. 40. Stopar, Gradnikova 5 Kranj, tel. 23-92« Prodam mlado KRAVO, 8 mesecev brejo. Zg. Brnik 76, Cerklje 5665 Prodam SMUČKE in PANCAR-JE št. 43. Cerklje 58 5666 Po ugodni ceni prodam ZELJNA-TE GLAVE. Pšata 5, Cerklje 5667 Prodam 2 PRAŠIČA po 80 kg težka. Praprotna Polica 15, Cerklje 5668 Prodam PRAŠIČA za dopitanje, težkega okrog 100 kg. Zg. Brnik 93, Cerklje 5669 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 33, Cerklje 5670 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare, KRAVO, primerno za v skrinjo in SVINJO za dopitanje. Grad 43, Cerklje 5671 Prodam obrana JABOLKA voščenke. Pšata 17, Cerklje 5672 Prodam ZELJE v glavah. Češnje-vek 31, Cerklje 5673 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo. Pšen. Polica 6, Cerklje 5674 Prodam DESKE 20 mm, TELICO, 8 mesecev brejo, in GNOJNIČ-NI SOD. Jama 6, Kranj 5675 Prodam STEREO RADIO EI Niš tip HSR 48, in širokokotni OBJEKTIV 2,8/28 mm SOLIGOR za Prac-tico ali s konverterjem za CANON. Bizjak, Betonova 32, Kokrica, Kranj 5676 Prodam KRAVO z drugim teletom. Dobrin, Trstenik 10, Golnik 5677 Prodam novo nerabljeno ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH, 380 litrov, za 4.200.00 din. Mihelič Ivanka, Poljšica 19 a, Podnart 5678 Prodam STREŠNO OPEKO folc. Sr. Bela 42, Preddvor 5679 Prodam HLEVSKI GNOJ. Visoko 71 5680 Prodam NEMŠKI GRAMOFON in nekaj PLOŠČ. Jensterle Franc, C. JLA 6, Kranj 5681 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Jezerska c. 132, Kranj 5682 Prodam KONJA, 9 let starega, sposobnega za vsa dela. Trstenik 27, Golnik 5683 Prodam 2 PRAŠIČA po 120 kg težka. Sp. Bitnje 20, Zabnica 5684 Prodam 5 ton CEMENTA PO NIŽJI CENI in 3 ZIMSKE GUME za zastavo 750. Kerec, Suha 1, Šk. Loka 5685 V bližini Škofje Loke prodam BUKOVA DRVA - cepanice. Informacije: Škofja Loka, Groharjevo naselje 24 5686 Prodam mlade PSE VOLČJAKE. Alič, Pevno 9, Šk. Loka 5687 Prodam novo cementno STREŠNO OPEKO folc in špičak ter GAJ-BICE, nizke, za uskladiščen je sadja. Gortnar, Studeno 6, Železniki 5688 Prodam HLADILNO SKRINJO LTH, 450 litrov, v garanciji, ker je zame prevelika. Langerholc, Stara Loka 78, Šk. Loka 5689 Prodam STROJ - NOŽE za ribanje repe in zelja. Šipic Franc, Češ-njevek 22, Cerklje 5690 Prodam ROČNI VOZIČEK dirco, velikosti 200x94, in 9 FOČA PLOŠČ 305X122X1,3. Jezerska c. 8, Kranj 5691 Prodam 2 zimska AVTOPLAŠCA Michelin 165 x 13 x M + S in ZRAČNICE. Brinovec, Cankarjeva 7, Kranj 5647 Prodam R-12. Peternelj, Kuratova 8, Kokrica, telefon 25-042 5648 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, prevoženih 10.000 km. Ogled v petek in soboto popoldne. Kranj Gregorčičeva 32, Cirčiče 5649 Prodam STREHO in VRATA s STEKLI za VW, letnik 1964. Ogled popoldan. Naslov v oglasnem oddelku 5650 Prodam karamboliran avto ZASTAVO 750. Češnjevek 22, Cerklje 5692 Po zelo ugodni ceni nujno prodam STROJ, MENJALNIK z rezervnimi deli za NSU 1000. Justin Ivan, Pa-loviče 3, Tržič 5693 Prodam REZERVNE DELE za spačka, starejši letnik. Prebačevo 5, Kranj 5694 Prodam ZIMSKE GUME z obroči za zastavo 750. Pogačar Janko, Krnica 27, Zg. Gorje 5695 Poceni prodam VW 1600 TL, karamboliran, letnik 1968. Ogled možen vsak popoldan od 15. ure dalje. Rožič Jože, Loka 25, Tržič 5696 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, MOTORNO ŽAGO stihi 07 in EMO PEČ na olje in PEČ na trda goriva gorenje. Zalokar Marjan, Zi-ganja vas 22, Tržič 5697 Ugodno prodam popolnoma novo SPREDNJO STENO za osebni avto opel kadet. Krajnik, Groharjevo naselje 7, Šk. Loka 5698 Zamrzovalne skrinje pri j ateljicegospodinjstva Lth elektriko in vodo, takoj vseljiva, ob cesti v zgornjem delu Poljanske doline nad škofjo Loko. Ogled v soboto 25./10. 1975 med 10. in 13. uro. Naslov v oglasnem oddelku ali Turističnem društvu Šk. Loka 5657 DVOSOBNO STANOVANJE ca 78 kv. m prodam v Ljubljani. Za nedoločen čas je zasedeno. Poizve se Snedec, Britof 63 5658 kupim Kupim RABLJENO KOLO za deklico, staro 8 let. Lanišek Ana, Beleharjeva 49, Šenčur 5651 Kupim staro STILNO POHIŠTVO, tudi po kosih. Ponudbe pod »Stil« 5652 Kupim dobro TRAJNOŽAREČO PEČ. Grad 47, Cerklje 5699 Kupim OTROŠKO KOLO za do 10 let starega otroka. Kne, Cerkljanska Dobrava 5, Cerklje 5700 stanovanja Mlada tričlanska družina išče v Kranju ali bližnji okolici za dobo 2 let SOBO in KUHINJO. Vzamem tudi v najem. Ponudbe pod »Dogovor« 5605 ENOSOBNO STANOVANJE ali SOBO s souporabo kopalnice iščem v Kranju. Ponudbe pod »Plačam vnaprej« 5653 Tričlanska družina potrebuje MANJŠE STANOVANJE. Gremo tudi za SOSTANOVALCE k starejšim ljudem. Vičič, C. Staneta Žagarja 61, Kranj 5654 V Kranju iščem ENOSOBNO STANOVANJE. Možno je predplačilo. Pepur Joško, Hotel Jelen Kranj 5655 STANOVANJE ali GARSONJERO v Šk. Loki ali okolici iščeta zakonca. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pod »Uslužbenca« 5656 SOBO v Kranju oddam dvema študentoma nekadilcema. Naslov v oglasnem oddelku 5701 GARSONJERO ali SOBO iščeta zakonca za največ ŠEST MESECEV. Plačava vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku ali telefon 22-371, interno 3 od 7. do 12. ure ENOSOBNO STANOVANJE ali VEČJO SOBO iščem v Kranju ali okolici. Ferid Šupuk, PTT promet Kranj 5706 Cenjene stranke obveščam, da je ponovno odprt Modni salon KAVČIČ v Kranju, Tomšičeva 15 Ženske hlače in krila po meri izdelam v najkrajšem času, obleke, kostime in plašče pa v dogovorjenem roku. Priporočamo se! Mladinski aktiv PODBREZJE vabi vsako soboto ob 19. uri na PLES Igra skupina DAR, ki uspešno nastopa na prireditvah ROČK SELEKCIJE Slovenije 5663 Mladinski aktiv UTIK pri VODICAH prireja vsako soboto ob 20. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel OMEGA. Vabljeni! 5664 GD Bukovica priredi v nedeljo, 19. 10. 1975, ob 18. uri PLES. Igrajo MEHANIKI. Vljudno vabljeni 5702 PO PODLJUBELJ priredi v nedeljo, 19. 10. 1975, ob 17. uri PLES. Igrajo VIA TURISTI s pevko. Vabljeni 5703 ostalo Ušel je PAPAGAJ »Koki«, modre barve. Najditelj naj ga vrne proti nagradi na naslov: Krajnik, Groharjevo naselje 7, Šk. Loka 5704 Opozarjam vsakogar, ki bi še govoril ali razširjal neresnične vesti, da bo šel pred sodišče. Miklavc Marta, Na Kresu 14, Železniki 5705 zaposlitve Redno ali honorarno zaposlim ŠIVILJO — izučeno, vajeno tudi serijske izdelave. Kavčič, modni salon, Tomšičeva 15, Kranj 5659 Vzamem VAJENCA ali VAJENKO za keramično stroko, ki ima veselje do oblikovanja in barvanja. Nagrada 500.00 din. Konjedič Franc ml.. Delavska c. 39 a, Kranj 5660 Sprejmem ŽENSKO za pomoč na mali kmetiji v popoldanskih urah. Nudim hrano in stanovanje. Ponudbe pod »Lepa priložnost« 5661 loterija "O »Z. J, -£ ~0 * a .- N £ prireditve OO ZSMS Mavčiče prireja vsako nedeljo MLADINSKI PLES. Igra ansambel TIGRI. Vabljeni 5387 MLADINSKI PLES vsako nedeljo na Kokrici ob 17. uri. Igra ansambel Modrina. Vabijo hokejisti 5390 HOTEL POŠTA JESENICE prireja vsak petek in soboto PLES s pri-četkom ob 20. uri. Igra ansambel M. PRAPROTNIKA 5448 OO ZSMS LJUBNO prireja vsako soboto PLES. Igra ansambel TIGER s pevko IRENO. Vabljeni! 5662 T. U 0 28000 61490 56660 356180 388260 21 591 45861 81121 94271 102931 435451 457941 42 92 02 8152 04392 23 73 90183 14673 29163 26283 355773 324 07504 57084 95084 09574 300904 » 5 s. o 10 130755 600 600 36 800 86 5.000 516 10.000 28536 47786 20 286366 60 600 17 600 1977 800 0727 5.000 68237 5.000 03517 150.000 270777 20 8 20 50 29378 500 62738 1.000 80418 49138 20 40378 40 27148 600 174778 800 184768 800 1.000 29 5.000 39 709 100 509 800 09519 800 97319 1.000 48639 1.000 013669 10.000 492599 g •5 o, Z "S 2 c o te-O 5.000 20 30 80 600 800 5.000 30 200 300 600 800 10.000 10 600 800 800 1.000 1.000 1.000 5.000 10.000 30 40 60 80 600 600 1.000 5.000 10.000 Za čiščenje obraza uporabljajte LOTION DROGESAN za nege kože kamelično kremo DROGESAN Kozmetična obrt P. Šinkovec, Kranj, Prešernova ul. 19 belinka tovarna kemičnih izdelkov 61001 Ljubljana poštni predal 5-1 telefon h. c. 061/314177 telex 31 260 yu bel anj Jj.daJK Cl* OIhh, Kranj, Ulica M ose UL#a l" stavek: GP (lorenjuki Kranj, tlak: Združeno podjetje 'judska pravica, Ljubljana, kopi-»»•Jeva 2. _ Naalov uredništva in "Prava lista: Kranj, Moae Pijadcja \ - Tekoči račun pri SOK v Kra-'Ju številka !U500-601-12594 - Te-uJ 2* Klttvn» urednik, odgovorni iJjGnlk in uprava 21-190, uredni-2" 21-835, novinarji 21-880, malo-Kltuini in naročniški oddelek t>.Vi! 4 ~ Naročnina: letna 140 din, 1 Ra n" 70 din- <*>"" *• 1 »tevilko n,a" dinarja. - Oproščeno protnet-eRa davka po pristojnem mnenju 421-1/72. vozila Poceni prodam popolnoma nov stereo AVTO RADIO s kasetnim magnetofonom in MOPED tomos av-tomatic. Telefon 23-752 od 16. do 20. ure. 5601 Prodam R 8. Rudi Cater, C. Kokr-škega odreda 26, Kranj 5603 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, tovorno PRIKOLICO z ograjo in cerado, dvodelno OMARO, PEC na premog in POSTELJO. Zapuže 2, Begunje 5641 Prodam karambolirano KAROSERIJO za zastavo 101 in 4 SPAJK GUME s PLATIŠČI za NSU 1000. Praše 27 5642 Prodam ali zamenjam 125 cem MOTORNO KOLO za TOMOS AV TOMATIC pa tudi za PONY EKSPRES. Sitar Franc, Zaprice 4, Kam ni k 5643 Prodam FORD TAUNUS 17 M, ne-egistriran, letnik 1963. Hubat Filip, Delavska 55, Kranj 5644 Prodam novo SPORT JAVVO 175 ccm. Pcterman Janko, Zg. Gorje 24 5645 Prodam AMI 6, letnik 1969, 98.000 km. Telefon 60-079 5646 posesti Naprodaj ie ENOSTANOVANJ-SKA STAREJŠA HIŠA z vrtom. SadolinPX65 — Zahtevajte prospekte in navodila za uporabo uživa mednarodni sloves odlikuje ga bogata tradicija in novi tehnični dosežki najbolj iskano sredstvo za dolgoletno zaščito lesa uničuje plesen in zajedalce ter je odporen pred vremenskimi vplivi služi za osnovni ter končni premaz in ie izdelan v 13 barvah ZAHVALA Ob smrti naše ljube žene, mame in stare mame Angele Ogrin roj. Vidmar se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravnikom in sestram bolnišnice Golnik za pomoč med boleznijo. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem, ki so ji zapeli v slovo. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje in nam kakorkoli pomagali. Vsi njeni Kranj, 2. oktobra 1975 V križišču Jezerske ceste in Ceste Staneta Žagarja na Primskovem v Kranju takele slike zvite pločevine niso tako redke. V Kranju že nekaj časa razmišljajo, da bi bilo dobro to križišče preurediti. O tem je pred kratkim razpravljal tudi kranjski izvršni svet. — Foto: Perdan Zadel pešca V ponedeljek, 13. oktobra, nekaj pred 19. uro se je na Jezerski cesti v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Ovsenik (roj. 1949) je peljal po Jezerski cesti in pri hiši št. 24 v prekratki razdalji, da bi lahko še zaviral, zagledal pred seboj pešca Petra Fendeta (roj. 1942) iz Kranja. Avtomobil ga je zadel, tako da je obležal huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Sopotnik umrl V ponedeljek, 13. oktobra, ob 19.30 se je na magistralni cesti med Pod-ljubeljem in Podtaborom pripetila huda prometna nesreča. Voznica osebnega avtomobila Alenka Gašperšič (roj. 1948) iz Ljubljane je zaradi neprimerne hitrosti v ovinku na mokri cesti zapeljala na skrajni desni rob ceste in silovito trčila v betonsko ograjo na mostu. V trčenju je bil sopotnik Janez Klančar (roj. 1952) iz Ljubljane tako hudo ranjen, da je umrl na kraju nesreče. Škode na avtomobilu pa je za 20.000 din. Smrtna nezgoda Samo tri ure kasneje se je v ponedeljek na regionalni cesti na Visokem pri Kranju pripetila še druga smrtna prometna nesreča. Voznik pony ekspresa Alojz Pave (roj. 1926) iz Olševka je peljal skozi Visoko proti Preddvoru. Za njim ie pripeljal voznik osebnega avtomobila Peter Košnjek (roj. 1939) iz Olševka z neprimerno hitrostjo in voznika Pavca zadel z desnim blatnikom. Trčenje je bilo tako hudo, da je voznik Pavec obležal mrtev. Zbil kolesarko V torek, 14. oktobra, ob 5.40 se je na cesti drugega reda med Miljami in Britofom pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Zdravko Žagar (roj. 1955) z Visokega je peljal proti Kranju in dohiteval kolesarko Ano Maček (roj. 1920) iz Milj, ki je vozila pravilno po svoji desni. Ker je iz nasprotne smeri po izjavi voznika pripeljal neki tovornjak, je zaradi megle in delne zaslepljenosti kolesarko prepozno opazil in jo zato zbil. Mačkovo so huje ranjeno prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M. Požar V ponedeljek, 13. oktobra, nekaj pred 13. uro je začelo goreti v kuhinji stanovanja Hasibe Čehajiča (roj. 1934) z Jesenic. Zaradi zakurjenega štedilnika na drva se je tik ob njem vnela lesonitna plošča. Ogenj se je naglo razširil še na drugo kuhinjsko opremo, eksplodiral pa je zaradi vročine tudi televizijski sprejemnik. Škode je za okoli 80.000 din. Požar so lokalizirali gasilci jeseniške Železarne. ZAHVALA Mnogo prezgoda), v 66-letu starosti, nas je za vedno zapustil ljubi, dobri mož, oče, stari oče, brat in stric Franc Kopač Izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kolektivu Iskra Kranj, Gorenjska oblačila, CP Kranj in ostalim, ki so ga spremili na zadnji poti, mu poklonili cvetje in vence in nam izrazili sožaljc. Zahvaljujemo se tudi dr. Hri-berniku za pozornost med boleznijo in g. kaplanu ter pevcem za opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: žena, hčerka in sin z družinama in ostalo sorodstvo Kranj, dne 17. oktobra 1975 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Antona T revna se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu poklonili toliko vencev in cvetja.. Še posebno pa se zahvaljujemo sosedom, zlasti družini Špiček, dr. Bojanu Gregorčiču in sestri Pavli iz ZD Gorenja vas, ZB NOV Trebija ter družbenopolitičnim organizacijam iz Hotavelj za spremstvo in vence. Zahvaljujemo se tudi tovarišu Francu Galičiču za tople poslovilne besede ob grobu in gospodu župniku za obred in govor. Vsem še enkrat iskrena zahvala. Žalujoči: žena Frančiška, hčerka Francka in sin Jože z družinama in ostalo sorodstvo Stara Oselica, 30. septembra 1975 ZAHVALA Ostali smo sami, tihi z bolečo resnico, da nas je nenadoma in mnogo prezgodaj v 80. letu starosti za vedno zapustila naša ljuba skrbna, dobra mama, stara mama, prababica ter sestra in teta Katarina Pernuš — roj. Markun Jaklnova mama Izrekamo iskreno zahvalo vsem dobrim sosedom, botrom, sorodnikom. Vinku znancem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, ji darovali toliko lepega'cvetja ter jo .v velikem številu spremili na njeno zadnjo pot. • ,Vs?m', ki.ste nam izrekli sožalje iskrena hvala. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Zgajnarju. Najlepša hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem, ki so ji tako lepo zapeli v slovo, sodelavkam Tekstilindusa ter vsakemu posebej, ki ste jo spremili na njeno zadnjo pot. . . j h Žalujoči: hčerka Tončka Iz možem Lojzetom, Majda, Darinka, Francka, Micka, Ančka in Katka z družinami Sr. Bela, Zg. Bela, Ljubljana, Kranj, Bašelj, Suha ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega ljubljenega moža, brata, strica, svaka, Franca Črtanec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem. Posebno zahvalo sem dolžna družini Šinkovi, Petru Jenku, sestram Tomazin, Jeralovim, Križajevim, Jožetu Jarcu, družini Sajovic, gospema Jevnikar in Hafnar ter tovarišu govorniku iz Kranja za njegov lepi govor. Zahvaljujem se gospodu dr. Bajžlju za njegovo požrtvovalnost in nesebično pomoč, prav tako se zahvaljujem gospodu dr. Maverju in sestri Mariji Križnar za dolgoletno zdravljenje. Lepo se zahvaljujem podjetju SGP Tržič za lep venec, kranjski godbi ter pevcem upokojencem iz Kranja. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoča žena Marija v imenu vsega sorodstva. Naklo, 8. oktobra 1975 ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, pradeda, svaka in tasta Jakoba Piskernika se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na pokopališče Zg. Jezersko in mu darovali cvetje oziroma namesto cvetja dali prispevek za izgradnjo onkološkega inštituta. Posebno se zahvaljujemo pevcem, gasilskemu društvu Jezersko, Vodovodni skupnosti Jezersko, Turističnemu društvu Jezersko, Zvezi borcev Jezersko ter govorniku Krč Venci ju za tople poslovilne besede ob grobu ter g. župniku. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Mici, otroci Maruša, Breda, Majda, Rado, Ančka,Jože, Marjeta, Poldi. Zg. Jezersko, Kranj, Ljubljana, Šk. Loka, Železna Kapla, Jesenice, Borovnica ZAHVALA Nepričakovano nas je za vedno zapustil naš dragi sin, mož, oče, stari oče, brat, stric in tast Viktor Smole V preran, grob smoga položili 11. oktobra 1975 na pokopališče v Smledniku. Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in tola-zilne besede ter vso pomoč, ki sle nam jo nudili. Iskrena zahvala g. kaplanu, zvonarjem in pevcem. Prav tako se zahvaljujemo tudi vsem sodelujočim gasilskim društvom predvsem predstavniku Gasilskega društva Smlednik za poslovilni govor ob odprtem mobu članom ZB in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. i.li poti Žalujoči: mama, žena, sinova in ostalo sorodstvo. Smlednik, 11. oktobra 1975 ZAHVALA Nepričakovano nas |e za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, stric Janez Katrašnik V prerani grob smo ga položili 14. oktobra 1975. Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, tolažilne besede ter za obilno spremstvo na zadnji poti. Iskrena zahvala gospodu župniku Pavlinu, organizaciji ZB, upokojencem, pevcem, sodelavcem IZ Tekstilindusa ter družinam Sušnik, Stavrov in Modrijanovim. Žalujoča žena Marija in sin Marjan z družino Sp. Besnica, 15 oktobra 1975 gorenjska rokometna liga ^ _z-j Po pričakovanju loški Kroj .Škofjeloški Kroj je po pričakovanju osvojil najvišji naslov v drugi slovenski košarkarski ligi, saj je v vseh Štirinajstih kolih oddal le dve točki. V borbi za prvo mesto pa sta fnu dobro sekundirala tudi Kamnik kroparski Plamen, toda kljub dobrim igram Kroju nista mogla odvzeti igram Kroju ti prvega mesta. SAVA : KAMNIK 55:86 Kranj, igrišče ŠD Save v Straži-Sava : Kamnik 55:86 (30:38), sodnika Lazar, Lipovac (oba Kranj). Po pričakovanju bi se savčani v zadnjem kolu morali le bolj resno upirati gostom iz Kamnika. Kot pa kaže izid so srečanje vzeli dokaj neresno, saj so bili gostje le boljši nasprotnik. GORENJA VAS : TRŽIČ 78:69 Gorenja vas, telovadnica OŠ I. Tavčar, Gorenja vas : Tržič 78:69 (49:35), sodnika Čadež, Bogataj (oba Kranj). Tržičani tudi v Gorenji vasi niso rnogli osvojiti točk. Domači košarkar U so bili le boljši nasprotnik in zasluženo osvojili še zadnji dve točki. KRVAVEC : KROJ 63:71 Cerklje, telovadnica OŠ D. Jenka*, Krvavec : Kroj 63:71 (33:40), sodnika Prosen, Lazar (oba Kranj). Domačini so se dobro upirali novemu prvaku. V obeh delih so pokazali solidno igro, toda več kot častnemu porazu pa se niso mogli izogniti. ŠENČUR : PLAMEN 20:0 bb Šenčur, igrišče ŠD, Šenčur : Plamen 20:0 bb, sodnika Palovšnik, Ažman (oba Kranj). Kroparji so v zadnjem prvenstvenem kolu pokazali kaj slab odnos do tekmovanja, saj jih ni bilo na srečanje z domačo vrsto. Gorenjski sejem krepko sam v vodstvu Lestvica: Kroj Kamnik Plamen (-1) Sava Šenčur Gor. vas Krvavec Tržič 14 13 14 12 14 10 14 8 14 14 14 14 113 113 1 1148: 824 26 2 1124: 794 24 4 962: 88619 6 843: 93616 8 854: 866 12 9 949: 973 10 819:1067 2 772:1121 2 D. Humer Kranj 75 najboljši Košarkarji Kranja 75 so končno le osvojili gorenjski naslov v najvišjem gorenjskem košarkarskem tekmovanju. Čeprav so imeli v sredini prvenstva nekaj težav, so krizo uspešno prebrodili, zaigrali tako kot Je treba in naslov je ostal v njihovih rokah. V zadnjem kolu ni prišlo do presenečenj, saj so favoriti vsi po vrsti premagali svoje nasprotnike. Tako je Gumar dobil srečanje s Centrom, Triglav B je premagal Radovljico, Gotik pa drugo vrsto Gorenje vasi. Novi prvak je osvojil točki V igri z Naklanci, Kokrica pa z lesko Verigo. Pari zadnjega kola: Center : Gumar 45:50 (25:23), Radovljica : Inglav B 38:77 (20:32), Gotik : Gorenja vas B 77:73 (39:39), Kranj 75 : Naklo 63:40 (25 17), Kokrica : Veriga61:59 (28:22) ' L Lestvica Kranj 75 Gumar Center Gotik Naklo Radovlj. pokrića Verica j^ai kon. Triglav B yor. vas B (-1) 18 13 18 12 18 11 18 8 10 18 18 18 18 7 11 6 12 5 13 5 13 5 1114: 977 26 6 1081: 948 24 7 1021:1003 22 955:1008 16 968:1057 14 957: 968 12 908:1015 10 892:1017 10 Komu drugo mesto? 'Tekmovanje v košarki na področ- i'u Gorenjske se počasi bliža koncu, klanska in pionirska tekmovanja so se že končala, proti koncu pa gredo tudi nastopi mladinskih ekip, ki tekmujejo v II. slovenski mladinski ligi. Prvak je nedvomno že ekipa Trnovega iz Ljubljane, drugouvr-ščena ekipa pa bo znana šele po zadnjem kolu tekmovanja. Izidi: XV. kolo: Kamnik : Savsko naselje 62:61 (30:32), Domžale : Sava 20:0 b. b., Prule : Kroj 61:62 (22:27), Šenčur : Jesenice 84:63 (49:36), Kladivar : Trnovo 62:78 (30:36); XVI. kolo: Trnovo : Šenčur 20:0 b. b., Jesenice : Prule 64:81 (26:33), Kroj : Domžale 76:82 (37:36), Sava : Kamnik 58:39 (33:19); XVII. kolo: Sava : Savsko naselje 86:102 (30:51), Kamnik : Kroj 20:0 b. b., Domžale : Jesenice 75:51 (42:23), Prule : Trnovo 74:82 (36:39), Šenčur : Kladivar 63:81 (35:49); V tekmi XVI. kola med Savskim naseljem in Kladivarjem je prišlo do kršenja materialnih pravil igre, zato bosta ekipi odigrali ponovno tekmo. Po predzadnjem kolu je v vodstvu ekipa Trnovega iz Ljubljane pred Domžalami in žirovskim Kladivarjem, Kroj je peti, Jesenice, Šenčur in Sava pa so pristali na dnu lestvice. -bb- Rokometaši Gorenjskega sejma tudi po šestem kolu še ne poznajo poraza, saj so po dveh spodrsljajih Kranjske gore na čelu lestvice in zasledovalcem beže že kar za štiri točke. Torej v šestem kolu so bili doseženi v glavnem pričakovani rezultati, le Zabničani so v Železnikih presenetili drugo garnituro Alplesa. ALPLES B : ZABNICA 17:19 Železniki, igrišče OŠ Ratitovec, Alples B : Zabnica 17:19 (10:9), sodnika Kužel (Škofja Loka), Žun (Kranj). V prvem delu so povedli domačini, varovanci trenerja Arha pa so nato v drugem le izkoristili nekaj napak domačinov, ki je le-te stala zmage. GOR. SEJEM i RADOVLJICA 25:17 Kranj, igrišče ŠD Save v Stra-žišču, Gorenjski sejem : Radovljica 25:17 (13:10), sodnika Zupan, Šu-štaršič (oba Kranj). Le komu bo uspelo, da bo k zmagovitemu pohodu k osvojitvi prvega mesta zaustavil veterane kranjskega rokometa Gorenjski sejem. Tudi Radovljičani, ki so to pot zaigrali na vse ali nič, so morali prepustiti točki boljšemu nasprotniku. TRŽIČ B : KRANJSKA GORA 21:17 Tržič, igrišče TVD Partizan, Tržič B : Kranjska gora 21:17 (12:8), sodnika Hvasti, Bašar (oba Kranj). Mladi Tržičani igrajo s tekme v tekmo bolje. Tokrat so spravili na kolena favorizirane Kranjskogorce, ki so nekaj časa na lestvici uspešno držali korak z Gorenjskim sejmom. BESNICA : KRVAVEC 20:18 Besnica, igrišče TVD Partizana, Besnica : Krvavec 20:18 (12:10), sodnik Konjar (Duplje). Cerkljanci so si v Besnici nadejali več kot pa so dobili. Domačini se niso dali presenetiti in jim zadali že šesti zaporedni poraz. VETERANI : STORŽIČ 22:17 Kranj, stadion Stanka Mlakarja, Veterani : Storžič 22:17 (8:8), sodnika Pičulin (Kranj), Rakovec (Duplje). Golničani so se v prvem delu odlično upirali Veteranom. V nadaljevanju pa so Kranjčani le uredili svoje vrste in na koncu zasluženo osvojili že planirani točki. Lestvica: Gor. sejem Tržič B Kr. gora Veterani Zabnica Radovljica Storžič Alples B Besnica Krvavec 6 0 0 0 0 171:104 12 0 2 148:135 8 123:112 137:144 104: 95 141:138 122:132 136:152 122:156 119:155 SPOMINSKI ROKOMETNI TURNIR V STRAŽIŠČU Rokometni klub Sava bo organiziral v ponedeljek, 20. oktobra, ob 17. uri spominski moški rokometni turnir za prerano umrlima rokometašema Save Braneta Bregarja in Francija Nograška. Sodelovali bodo Tržič, Šešir in domača Sava. J. J. STADION : DUPLJE B 26:13 (14:9) V drugi gorenjski rokometni ligi z roko v roki vodita loški Šešir B in kranjski Stadion, ki sta tudi v tem kolu brez težav premagala svoja nasprotnika. Prvi je dobil srečanje s Hujanci, drugi pa z Dupljami B, medtem ko pa je Zabnica B v Železnikih presenetila Alples C. Izidi: Alples C : Zabnica B 14:24 (9:12), Šešir B : Huje 25:17 (10:9), Stadion : Duplje B 26:13 (14:9). V vodstvu sta Šešir B in Stadion z 10 točkami pred Križani B ter Savo B s 6, Radovljico B in Zabnico B z 4 ter Dupljami B in Alplesom C, ki sta brez točk. D. Humer Derbi Križam V Križah sta se v derbi srečanju 6. kola srečali še neporaženi ekipi Križ in Save. Zmagali pa so zasluženo ro-kometaši Križ in se povzpeli na prvo mesto. Rokometaši Dupelj so na Jesenicah premagali domačo vrsto z osmimi goli razlike, rokometaši Alplesa pa so v Železnikih klonili proti favoritom za prvo mesto ekipi Mo-kerca. Preddvorčani pa so doživeli že peti poraz, tokrat proti bolj izkušenim Kamničanom. Najzanimivejše srečanje sedmega kola bo Sava : Jesenice. Tekma bo v soboto zvečer. Rezultati: Preddvor : Kamnik 15:18 (7:9) Slovan B : Olimpija 19:29 (8:13) Škofljica : Prule 14:15 (6:8) Jesenice : Duplje 19:27 (11:13) Alples : Mokerc 11:19 (8:8) Križe : Sava 22:11(12:5) 18 16 2 1004: 793 32 18 7 11 1066:1030 13 D. Humer Prvi mesti za ekipi Radovljice in Kladivarja Kranjčani so navdušeni za strelstvo To so dokazali preteklo nedeljo z udeležbo na tekmovanju z vojaško puško, kl ga je pripravila občinska strelska zveza Kranj na strelišču v Struževem. Ni J*h motilo slabo vreme in pa tudi občasni nali-Vl niso predstavljali zanje nobene ovire. Tekmovali so 8taH in mladi. Najmlajši je "neJ komaj 12 let, najstarejši pa so že krepko zakorači* v osmo desetletje. Prišli so tudi taki, ki že 30 ali več jfct niso imeli puške v rokah. Vsi pa so imeli eno samo željo: pokazati in dokazati sebi in drugim svoje strelske sposobnosti. Premočena in prezebla tekmovalna komisija je »mela vseh sedem ur polne T°ke dela. saj se je na ležiščih zvrstilo kar 99 tekmovalcev. Vsekakor je treba Poudariti, da je bil pripravljalni odbor glede na vremenske razmere resnično Presenečen nad tako udeležbo občanov. Vse to daje slutiti, da je ljubiteljev strelstva med Kranjčani in okoličani izredno veliko in da bo treba podobna tekmovanja organizirati še v«čkrat. ..Vrstni red: 1. Vinko Fre-«h 90 krogov, 2. Alojz Lak-Sar 85, 3. Alfonz Kern 85, 4. Stane Toplišek 82, 5. Vlado Jmitek 80, 6. Jure Frelih 78, J? Tone Vidmar 74, 8. Jože Vsterman 74, 9. Vili Močnik .?» 10. Nikola Starčevič 73 ltd. B. Malovrh Končalo se je tudi tekmovanje v Gorenjski košarkarski ligi za pionirje. Tako v prvi kakor tudi v drugi skupini sta si prvi mesti zanesljivo priborili ekipi Radovljice in Kladivarja. Izidi zadnjega kola: skupina A: Krvavec : Triglav A 67:23 (34:6), Sava B : Jesenice 28:38 (7:16), Radovljica : Šenčur 61:33 (31:9); skupina B: Kroj B : Kladivar 27:68 (10:29), Sava A : Kroj A 41:45 (17:29), Triglav B : Triglav C 26:46 (6:17); Končni vrstni red: skupina A: 1. Radovljica, 2. Krvavec, 3. Jesenice, 4. Triglav A, 5. Sava B, 6. Šenčur; skupina B: 1. Kladivar, 2. Kroj A, 3. Sava A, 4. Triglav B, 5. Kroj B, 6. Triglav C; Štiri prvouvrščene ekipe iz obeh skupin pa so se pomerile v medsebojnih srečanjih na finalnem turnirju, ki so ga organizacijsko odlično pripravili prizadevni košarkarski delavci v Cerkljah Izidi: Krvavec (20:30), Kroj A : (18:26), Krvavec (21:23), Kladivar (24:18). : Kladivar 48:60 Radovljica 42:44 : Kroj A 50:40 Radovljica 60:36 Tudi pri pionirkah Kladivar Končano je tudi tekmovanje pionirk v GKL. Najboljšo igro sta skozi tekmovanje prikazali ekipi Jesenic in Kladivarja. Slednja je tudi osvojila naslov gorenjskega prvaka za leto Kladivar : Triglav 30:13 1975. Izidi zadnjega kola: Šenčur : Kroj 20:0 b.b., Jesenice : Sava 34:15 (14:6), (16:12). Lestvica: 1. Kladivar 2. Jesenice 3. Triglav 4. Sava 5. Kroj 6. Šenčur 10 9 1 418:200 18 10 9 1 285:207 18 10 5 5 210:251 10 10 4 6 245:244 8 10 2 8 139:243 4 10 19 156:317 2 -bb- Pionirski prvak za področje Gorenjske ie tako žirovski Kladivar pred Radovljico, Krvavcem in Krojem iz Škofje Loke. Prvouvrščeni ekipi pa sta si s tem priborili tudi pravico nastopa na zaključnem tekmovanju za najboljšo pionirsko košarkarsko vrsto v Sloveniji. -bb- Težka zmaga SLAVIJA : JESENICE 2:5 (0:0, 2:2,0:3) JESENICE: M. Zbontar, Makuc, S. Košir, Jug, R. Razinger, J. Razin- fer, Pipan, Sčap, Poljanšek, Hafner, '. Zbontar, M. Jan, Smolej, T. Košir, D. Hiti, Pristov, Pavlic, Klemene, Pirih. SLAVIJA: D. Lomovšek, F. Lo-movšek, Gruden, Grosman, Vergels, Kralj, B. Lomovšek, Lešnjak, S. Kvartuh, Bricelj, Erjavec, Mimik, Smolej, Grmovšek, F. Kvartuh, Drečnik, Kovač. STRELCI za Jesenice: Hafner 3, Poljanšek in Pristov po 1. V predzadnji tekmi četrtega kola državnega prvenstva v hokeju na ledu skupine A so hokejisti Jesenic go hudem boju premagali vevško lavijo s 5:2. Vse do zadnje tretjine je bil rezultat neodločen. Prva se je namreč končala brez golov, v drugi pa je bil rezultat 2:2. V teh dveh tretjinah so imeli več od igre igralci Slavije, vendar tega niso znali izraziti z zadetki. Med drugim so zastre-ljali celo kazenski strel, ki ga je odlični vratar M. Zbontar ubranil. V zadnji tretjini pa so Jeseničani igro prevzeli v svoje roke. Plod take igre so bili trije zadetki Hafnerja, ki je v dvorani Tivoli prikazal zelo dobro igro. Zadnje srečanje tega kola med Olimpijo in Kranjsko goro je bilo na sporedu šele v četrtek zvečer, zato bomo ta rezultat objavili v torkovi številki. Lestvica po 4. kolu: 1. Jesenice 4 4 0 0 27:10 2. Olimpija 3 1 1 1 17:13 3. Slavija 4 1 1 2 16:23 4. Medveščak 4 0 2 2 13:19 5. Kranjska gora 3 1 0 2 11:19 F. P. Lestvica: 1. Križe 2. Mokerc 3. Sava 4. Duplje 5. Kamnik 6. Olimpija 7. Alples 8. Jesenice 9. Prule 10. Slovan B 11. Preddvor 12. Škofljica 66 00 138: 98 12 6 5 01 156:108 10 6 501 142:106 10 64 0 2 148:128 8 64 0 2 123:110 8 63 12 164:163 6 62 12 114:112 5 6 2 13 140:148 5 6 2 13 104:124 5 6105 103:155 2 60 15 125:152 1 6006114:166 0 J. Kuhar Vaterpolska šola v Kranju Vaterpolski klub Triglav bo tudi letos organiziral za na-raščajnike novo vaterpolsko šolo. Pričela se bo že jutri, v soboto, in bo poslej vsako soboto in sredo od 7.30 do 9. ure oziroma od 13.30 do 15. ure. VK Triglav vpisuje v šolo mlade tekmovalce, rojene 1960 in mlajše, ki obvladajo plavalne veščine. Prijavijo se lahko pri vodji šole Matjažu Avscu. J. J. Preddvorčanke premagane V 6. kolu ljubljanske conske rokometne lige je bilo izredno zanimivo srečanje v Preddvoru med igralkami Preddvora in ETO iz Cerknega. Po izredno izenačeni igri so na koncu zmagale gostje iz Cerknega in prevzele tudi vodstvo. Tržičanke nadaljujejo s serijo zmag. Tokrat so brez težav premagale solidno ekipo Šentvida in se povzpele na drugo mesto. Škofjelo-čanke so izgubile srečanje na Igu, Alples B pa na Škofljici z istoimen- S Iv O i^rvljM) Rezultati: Preddvor : ETA 10:11 (5:6) Mokerc : Šešir 12:10 (6:6) Tržič : Šentvid 12:5 (5:3) Olimpija B : Sava B 17:13 (11:4) Škofljica : Alples B 23:18 (11:7) Vrstni red: ETA in Tržič 10 točk, Preddvor in Olimpija B 8, Šešir 6, Mokerc 5, Slovan B in Alples B 2 točki itd ... J. Kuhar Smisel športne rekreacije Človek je na najvišji stopnji v razvoju materialne resničnosti. V njem se prepleta, povezuje in združuje zdavnaj prirojena naravna dediščina z vso omiko preteklosti in izkušnjami osebnega življenja. Smisel in bistvo človeka je v delu, v vsestranskem razvoju v njegovih vrednotah in v tem, da v mejah možnosti, enkratnosti in nepovr-nljivosti preživi svoje življenje. Kaj je človeško življenje? Človeško življenje je kakor športno tekmovanje, ko tekmujemo drug z drugim, s samim seboj, s časom in skušamo premagovati težave. Le cilji športnega tekmovanja se ločijo od življenjskega. Cilji športnega tekmovanja niso tako dolgoročni, so prilagojeni športni formi, zasebnim in družbenim nagibom, a cilji življenja sc v njegovem smislu, v bogastvu njegove vsebine in humani odmevnosti. Človek je harmonično sestavljena celota. Temelj njegovega bivanja je v delovanju organizma in vseh organov, ki so usmerjeni po živčevju. Višja živčna — možganska dejavnost pa zagotavlja in vzdržuje zveze ter odnose z okoljem, in je temelj zavestnega doživljanja, ravnanja in spoznavanja. Človeka moramo pojmovati z vidika njegovega razvoja, skladnega delovanja vseh njegovih sestavin, kot so organizem, zavest in osebnost. A pojmovanje človeka je še vedno obremenjeno z zablodo preteklosti, z naziranjem o njegovi dvojnosti, t.j. telesnosti in duševnosti. V jeziku so utrjeni nazivi: telo, duša, telesne vaje, duhovne vaje, telesna vzgoja, duhovna vzgoja, telesno delo, duhovno delo, harmonija med telesom, duhom in podobno. Taki pojmi imajo družbene in razredne izvore, pa so še danes miselna usedlina preteklosti. Danes se vse bolj uveljavljajo pojmi šport, športna vzgoja in športna rekreacija kot sestavine kulture. Prav športna vzgoja najbolj učinkuje na oblikovanje osebnosti in je pristna vzgoja za življenje. Spoznanje znanosti o športni dejavnosti od medicine, psihologije, do sociologije danes koristijo vsem, ki se pripravljajo za vrhunske storitve in ki žele ohraniti zmogljivost v katerikoli dejavnosti. Športna vzgoja je oblikovalec osebnosti, krepi temeljne gibalne sposobnosti neogibne v športu in pri delu. Razvedrilni šport vrača človeku to, za kar ga je oropala civilizacija, za kar ga je oziromašil stroj in kar mu vsiljuje življenjska enoličnost. Športna rekreacija ni le telesna, pač pa je splošna gibalna, čustvena, miselna in zavestna. Pri rekreaciji gre za obnovo gibalnih moči, za razvedrilo, sprostitev ali pomiritev, za miselno osvežitev, za krepitev živčevja, volje in zavesti, gre torej za ohranitev človekovega osebnostnega in naravnega bistva. Jože Ažman Kokrica se popravlja V 7. kolu gorenjske nogometne lige člani I. razred je Kokrica zabeležila v gosteh visoko zmago, uspešni pa so bili tudi nogometaši Primsko-vega, ki so še vedno v vodstvu pred Kokrico. Rezultati: Grintavec Kokrica 2:8, Primskovo : Trboje 5:1, Reteče : Plamen 4:4, Jezero : Podbrezje 2:4, Kondor : Filmarji 2:0, Preddvor : Britof0:5. Mladinska liga — A skupina: Korotan : Lesce 4:2, Alples : Bled 3:1, Bohinj : Naklo 2:7, Tržič : Triglav 5:1. Vodi Naklo z 12 točkami B skupina: Medvode : Primskovo 3:2, Alpina : Šenčur 3:5, Trboje : Sava 1:3, Preddvor : Podbrezje 5:0. Vodi Sava z 10 točkami. Pionirska liga — A skupina: Medvode A : Bohinj 1:3, Jesenice : Alples 2:1, Lesce : LTH 0:1, Bled : Sava B 6:0, Medvode B : Šenčur 1:4. V vodstvuje LTH. ki ima 10 točk. B skupina: Preddvor : Sava 0:6, Korotan : Podbrezje 0:0, Alpina : Primskovo 4:1, Naklo : Kondor 16:0, Triglav : Tržič 4:1. Vodi Sava s 13 točkami. P. Novak Hokejska divja liga Lansko zimo je prvič startala hokejska divja liga, katero je organizirala ekipa Bangladeš s Kokricc. Postala je zelo priljubljena in popularna, zato kaže z nio nadaljevati. Organizatorji vabijo predstavnike ekip, ki so tekmovale lani, in pa tistih, ki želijo letos prvič resno sodelovati, naj se zglasijo v torek, 21. t. m., ob 19. uri v kulturnem domu na Kokrici, kjer bi se dogovorili o poteku tekmovanja. g Y Družbeni dogovor o solidarnosti Poziv za pomoč Kragujevcu Izvršni odbor kranjske občinske konference socialistične zveze je na {)onedeljkovi seji razpravljal o pred-ogu družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi sklada solidarnosti. Predlagani družbeni dogovor naj bi namreč v republiki uredil vprašanja uporabe in upravljanja s sredstvi, ki se zbira- Jaz, nesrečnik dezinformirani, sem oni dan napisal, da kani jeseniško srenjo nasmejati kabaret Metla s programom, spisanim od Tofa. »Bezljam in bezljam po Jesenicah, plakatov pa nikjer,« me svojenožno obrca lastna Jeievka, ki je ie od sile mahnjena na kulturo in se nasploh ie dobro leto žre, gos neumna, ker na Jesenicah ni kdove koliko kulturnih predstav, za katere ta trapa pravi, da so nujna duševna hrana. Potiskal sem jo v Kinu gostujoči cirkus — za takšne zabavne spektakle imajo na Jesenicah odprto srce — pa me je tako nekulturno lopnila, da sem pri priči pristal v naročju neke tovarišice. Le-ta pa se je nemudoma zame zavzela, saj je rekla, da je v Kranju ob spotaklji-vih prizorih kabareta »Želeli niste, poslušajte« skoraj omedlela in je potem takem doiivljenjsko pohuj-šana. Že sem surovi soprogi delal »šlek šlek« in ji molil jezik, češ, takšna je torej tvoja duševna hrana, u ji je neki hudobec pomolil pod nos cajtenge, v katerih je pisalo: da so vse druge gorenjske Z K PO kabaret odkupile (bože, celo v okviru kulturne akcije, nakar bi pohujšana občanka lahko spet omedlela, če se ne bi ie tisti hip ravno dren jala v cirkus), da se ljudje pulijo za karte, da zahtevajo ponovitve v domala vseh gorenjskih krajih. »Trajdl bodičasti,« je zarohnelo moje kulturno iivljenjsko sopotništvo, »ti in tvoja jeseniška cirkuška kultura!« Pretepen in osramočen sem šel do jeseniške ZKPO in tam izvedel, da za omenjeni kabaret ni bilo zanimanja. Kje? Jaaa, povsod. Kje povsod? Ja, pri sindikalnih organizacijah, ki smo jim predstavo ponudili. Katerim? Savi, Gradisu itd. Mi smo se raje odločili za gostovanje iz Prijedora. Žal moja raztogotena (slabša!) polovica ni našla v tem odgovoru nobene logike in mi je porinila v roke telefon, da konkretno rešim stvar od konkretnih predsednikov sindikatov oziroma njih kulturtuh animatorjev. Baral sem jih, če jim je ZKPO ponudila predstavo v odkup, izbirajoč satne največje kolektive (njih odgovore si je beležila!). »Halo, tukaj SGP Sava, ne, o kabaretu se nismo menili.« »Halo, tukaj SGP Gradiš, ne, o predstavi nas niso obvestili.« Halo, tukaj Carinarnica, ne ustno ne pismeno nič.« »Halo, tukaj Gorenjka, nismo bili seznanjeni.« »Halo, tukaj Zarja, ne, o ponudbi nismo govorili.« Zdaj pa največji hec vseh hecov, kajti po naslednjem klicu je Jeievka padla v nezavest: »Halo, tukaj sindikat Železarne. Mi prvič slišimo!« Ne, nisem še pustil obupu, da mi vzame vso razsodnost. Možno je bilo, da se je ZKPO dogovarjala po drugih kanalih: klical sem nekaj slučajno izbranih individualnih sa-moupravljavcev, od šefov do čistilk, pa so vsi začudeno zijali v slušalke. Nisem ravno zelo bistre glave, pa mi je bilo vseeno jasno, da ZKPO misli, da se lahko samoupravno dogovarja kar sama s seboj. Ob nezavestni družici mi je postalo ie vseeno za ta nesrečni »jeseniški« kabaret, ker ga greva itak gledat v Radovljico, kjer so očit)io veseli polnih dvoran in smejočih se ljudi. Zadeva je dobila mnogo resnejši prizvok, kajti upravičeno sumim o nekem samoupravnem dogovarjanju. Da se sam sebi ne zdim ena bedna, lainiva kreatura — doslej sem namreč z vso zagnanostjo pisal predvsem o novih razmerah jeseniške kulture in jih bil osebno vesel — in $a mi poslej ne bo teiko pisati (lagati?) 0 samoupravnem dogovarjanju v kulturi na Jesenicah, mi prosim, dajte odgovor, ki naj dokazano zanika te vrstice ali naj sporoča, da je šlo zgolj za qnkratm spodrsljaj. V naslednji številki vam odstopim prostor! jo na podlagi zakona za odpravljanje posledic naravnih nesreč v Sloveniji. O tej je že razpravljal tudi izvršni odbor republiške konference socialistične zveze in predlaga, da vse občinske skupščine o predlogu razpravljajo in nato dogovor podpišejo. Izvršni odbor kranjske občinske konference socialistične zveze se s predlaganim družbenim dogovorom strinja in je že predlagal kranjski občinski skupščini, da tudi v občini ustanovi odbor za odpravljanje posledic elementarnih nesreč in da ustanovi poseben fond za zbiranje finančnih sredstev. Predlagal pa je tudi, da Splošna vodna skupnost Gorenjske še naprej skrbi za preventivne ukrepe proti poplavam. Nazadnje so člani razpravljali še o posledicah nedavnih poplav v Kragujevcu. Strinjali so se s stališčem izvršnega odbora republiške konference socialistične zveze, da se morajo delovni ljudje in občani Jugoslavije solidarnostno vključiti v pomoč (če je potrebna) pri sleherni elementarni nesreči, ne glede na to, ODČinslce konference SZDL Kranj Podelili so jih na VIII. mednarodnem sejmu obrti poziva vse delovne in druge organizacije ter občane kranjske občine, da se odzovejo solidarnostni akciji in priskočijo na pomoč prizadetim na poplavljenem področju Kragujevca s prostovoljnimi denarnimi prispevki, z gradbenim, instalacijskim in drugim materialom. Nosilec in organizator te akcije v Sloveniji je republiški odbor rdečega križa. A. Z. Lesnina Ljubljana — poslovalnica Les v Kranju je na letošnjem osmem mednarodnem sejmu obrti in opreme v Kranju dobila posebno pohvalo Gorenjskega sejma in strokovnega odbora za obrt za Gorenjsko pri republiški gospodarski zbornici za najbolje aranžiran paviljon na sejmu. A. Ž. - Foto: F. Perdan Priznanja za kvaliteto in estetsko izdelavo in opreme v Kranju V sredo popoldne so na osmem mednarodnem sejmu obrti in opreme v Kranju podelili razstavljavcem priznanja za kvaliteto in izdelavo. Ta priznanja sta delovna skupnost Gorenjskega sejma in Strokovni odbor za obrt za Gorenjsko pri republiški gospodarski zbornici podelila že tretjič. Priznanja so dobili Alojz Zvone Labura predsednik medobčinskega sveta zveze sindikatov za Gorenjsko V sredo, 15. oktobra, se je v Radovljici sestal na svoji 4. seji medobčinski svet zveze sindikatov za Gorenjsko. Člani so po letu dni delovanja sveta za predsednika soglasno izvolili dosedanjega sekretarja Zvo-neta Laburo. Podpredsednik bo dosedanji začasni predsednik Viktor Eržen, predsednik Občinskega sindikalnega sveta Kranj, sekretarske posle pa bo opravljal Neme Franc iz BPT Tržič, ki je obenem tudi predsednik Občinskega sindikalnega sveta v Tržiču. Novo izvoljeni predsednik sveta je predlagal, da bi se svet do konca letošnjega leta posvetil le štirim ključnim problemom, in to: — da bi vsebinsko in časovno uskladili dogovore in naloge v koordinacijskih odborih v okviru občin in regije; — da bi uskladili samoupravne sporazume o delitvi dohodka teritorialno, področno in branžno; — izvesti ustavne spremembe na področju organiziranosti delegatskega sistema. Potrebno je dogovarjanje in analiza posameznih sporazumov. — Pri izgradnji delavskih stanovanj se moramo zavzeti, da bodo Dneva prosvetnih delavcev ne bo Zaradi znanih varčevalnih ukrepov v šolstvu in zato, da bi tudi šolniki prispevali k stabilizaciji, so se odločili, da letos ne bodo praznovali dneva prosvetnih delavcev. Denar, ki bi ga porabili v te namene, sa namenili drugim, po njihovem mnenju bolj nujnim problemom v kranjskem šolstvu. To odločitev so potrdili tudi na sredini seji izvršnega odbora izobraževalne skupnosti. Na seji pa so se dogovorili, da bodo dan prosvetnih delavcev vsekakor praznovali drugo leto spomladi. Praznik namreč nima le zabavnega dela, temveč je namenjen predvsem seznanjanju učiteljev z najnovejšimi dosežki na področju vzgoje in izobra-h \anja in pa raznim predavanjem ter pogovorom o problemih, ki se pojavljajo ob njihovem delu. Ker ob dnevu prosvetnih delavcev vsako leto podelijo tudi nagrade najbolj prizadevnim šolnikom, so sklenili, da jih bodo letos podelili na skupščini izobraževalne skupnosti. Izvršni odbor je sprejel predlog posebne komisije, ki je pregledala vse predloge za nagrade, m odloČil, da podelijo pet nagrad. Dobili jih bodo učitelji, ki se odlikujejo na pedagoškem področju in so aktivni tudi zunaj šole. -Ib Novo vodstvo stanov? lja v vseh občinah enako opremljena, ne pa kot se je dogajalo, da so bila ponekod zelo pomanjkljiva. Vse te probleme in naloge pa bo treba reševati v vseh občinah istočasno, kajti le tako bo akcija imela uspeh. Tesnejše pa naj bi bilo tudi sodelovanje s SDK. D. D. Ovsenik iz Kranja za kvalitetno in estet^'.o izdelavo stavbnega pohi-štv po naročilu, inž. Jože Hočevar, Elektromehanika Ločica — Polzela, za kvalitetno izdelavo varilnih aparatov, Milivoj Vrabec iz Ljubljane za kvalitetne in estetske izdelke Mil-lux, podjetje Elmont Bled za svoje izdelke in mizar Alojz Smolej iz Kovorja pri Tržiču za kvalitetne in estetske izdelke. Pohvalo za najboljše aranžiranje razstavnega paviljona so podelili Lesnini Ljubljana — poslovalnica Les Kranj, priznanja za sodelovanje pa Gobarski družini Kranj ter Brivsko-frizerskemu podjetju Kranj in Trgovskemu podjetju Elita Kranj za sodelovanje na modni reviji. Priznanja sta podelila direktor Gorenjskega sejma Alojz Okorn in predsednik strokovnega odbora za obrt za Gorenjsko pri republiški gospodarski zbornici Jakob Pisker-nik. A. Ž. Najmanjši prispevek 100 din Z lanskim drugim polletjem je Predosljah pri Kranju začela delati ce lodnevna šola. Ker otroci v šoli dobi vajo tudi kosilo, starši prispevajo del stroškov za prehrano. Po lestvici, ki so jo sestavili lani in sta jo potrdili krajevna skupnost in temeljna izobraževalna skupnost, je bilo več kot sto otrok oproščenih plačevanja prehrane. To pa je med starši povzročalo nejevoljo in so zahtevali, da naj za vsakega posameznega otroka posebna komisij3 krajevne skupnosti odloči, če starš' lahko plačujejo stroške prehrane oziroma, če naj bodo oproščeni. Da bi plačevanje letos potekalo nemoteno, so konec preteklega meseca sklicali zbor staršev, na katerem so predlagali naslednjo lestvico za dife-renčno plačevanje prehrane v celodnevni šoli. Starši, ki imajo manj k°l 800 din na družinskega člana, bi za prehrano prispevali 100 dinarjev, tisti, ki imajo do 1000 din dohodka, 150 dinarjev, starši, katerih dohodek na družinskega člana se giblje v višini od 1000 do 1200 dinarjev, bodo prispevali po 200 din, če se giblje dohodek od 1200 do 1400 dinarjev, po 250 dinarjev in če imajo nad 1400 dinarjev dohodka na družinskega člana, 300 dinarjev mesečno. Starši, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, naj bi prispevali po '50 dinarjev mesečno. Po tem predlogu, ki so ga izdelali na zboru staršev, potrditi pa ga r"01"3 še skupščina izobraževalne skupnosti, bi 100 dinarjev prispevalo 43 otrok,-Sj skupnosti, otrok otrok oziroma njihovih staršev po dinarjev, po 200 dinarjev 37 otrok, P 250 dinarjev 67 otrok in po 300 dinarjev 216 otrok. Ko so na sredini seji izvršnega ra izobraževalne skupnosti Kranj ^ vorili o prispevkih staršev, so krajevnim organizacijam SZDL in Jl. jevnim skupnostim Predoslej in, tof, da imenujejo posebne kornisu^' ki bodo imele nalogo pregledati ni terialno stanje vseh družin, ki b° prosile za olajšave pri plačevanju- L. t> Izvršni svet skupščine občine Skotja Loka je imenoval M novega ravnatelja osnovne sole Ivana Tavčarja Gorenja vas Borisa Klemenčiča, /.a ravnatelja osnovne sok' Cvetka Golarja v škof ji Loki Polonco Jeseničnik in za ravnatelja osnovne šole Padli prvoborci Žiri ponovno Slobodana Poljanska. Ponov* no je imenoval tudi Ivana hi/anla za direktorja Centra /a rehabilitacijo in varstvo slupih in slabovidnih v Skolji Loki ib l^^^l^aji gozdarstvo in l\7wl IG lesna industrija slovenj gradeč o. sol. o. S SVOJIMI TOZD VAM NUDI vse VRSTE gozdarskih sorti m p] n tov turistične usluge prevozne usluge Žagan les iglavcev ladijski pod i verne PLOŠČE: navadne in oplemenitene oblazinjeno pohištvo - STAVBNO pohištvo SUMO VRATA introokna (ZOLIR okna IZOLACIJSK e ŠIPE ROLETE ZA okna KLASIČNA okna stenske in STROPNE OBLOGE OGRODJA ZA KAVČE IZVAJAMO: GOJITVENA DELA GRADBENA DELA IZGRADNJA CEST lesna gozdarstvo in lesna industrija slovenj gradeč o. sol. o. Na Gorenjskem lahko kupite nćiše izdelke v Lesnini — poslovalnica Kranj Primskovo in Slovenijalesu — poslovalnica Vižmarje Oglejte si razstavo na sejmu obrti in opreme od 10. do 19. oktobra v Kraniu ■