15 NAMESTO UVODNIKA OB OBLETNICI USTANOVITVE OF: MEDALJA ZASLUGE ZA NAROD M pPSIh DDlIlICB ZBIHB Gasilskega doma na Ljubnem ob Sa­ vinji se tesno oklepa mala hišica. V njej so v letih NOB živeli trije tihi sta­ novalci: betežna starčka, oče in mati in nepokretna hčerka ZEFKA VO- DUSEK. V taki hišici bi človek pri­ čakoval, da je tudi med NOB vladala mrtvaška tišina, saj je edinemu živah­ nemu bitju — mali Zejki — težka bo­ lezen pred mnogimi leti spodnesla urne nožice, jih zverižila in nakazila tudi lepe roke. Mati je zajokala in odslej svojo nesrečno Zefko navadno prenašala na rokah iz sobe v sobo, ali na trato pred hišo. Dekletcu, ki je skoro ne­ vidno zraslo v mlado ženo, je na ble­ dem obrazu otrpnil otroški smehljaj ... Toda od nemile usode je nesrečna Zej- ka vendarle dobila dragoceno darilo: junaško srce in izredno prožen duh. Ker se ni mogla več igrati, ne poma­ gati materi pri delu, niti se izučiti ka­ kega poklica, se je z ljubeznijo vrgla na knjige. Toliko lepega, grozotnega, zabavnega in zanimivega je znala po­ vedati iz njih — pa so se sosede in nje­ ne sovrstnice začele zbirati okrog nje­ ne postelje in ji tako skoro nikoli ni bilo dolg čas. Pripovedovati in vaso- vati pa je znala nad vse zanimivo. Ko so se začeli zgrinjati temni oblaki nad našo domovino, je nepokretna Zef- ka že zaslutila nesrečo. Tako je mnoge obiskovalce v svoji mali hišici priprav­ ljala: »Bojte se sovražnika, ki stega roke po nas. Pripravite mu smrt — tu­ di jaz bom pomagala!« Zefke okupacija ni našla nepriprav­ ljene. Nebogljena je bila po telesu, to­ da njeno junaško srce je prevejal po­ gum, pomešan s silnim, močnim so­ vraštvom. Menda so jo kot tako poznali prvi ljubenski partizani, da so se za pomoč obrnili prav k njej. Ko se je julija leta 1941 zglasil pri njej doma­ čin Milko Brunet in ji povedal željo, da bi se pri njej sestajali prvi člani OF in razni aktivisti, je brez pomisleka resno prikimala. Morda sta stara oče in mati pomislila nekoliko trezneje: dva stara človeka in nepokretna hči — saj ne bomo mogli nikamor pobegniti, če nas dobe! In Zefko, to siroto, bodo na mestu pobili. Tudi Zefka je morda po­ mislila na to, ko je rekla svoj »da«. Pripravljena je bila na vse. Tudi zanjo je bilo to borno človeško življenje dra­ goceno, toda smrt je v horbi za svobo­ do — lepa in veličastna. Tajnikov Milko je kar dobro pogo­ dil, ko je izbral Zefkino hišo za se­ stanke pripadnikov OF in zbirališče vsakovrstnega materiala za partizane. Nemcem pač niti na misel ni prišlo, da bi se v mali hiši, s tako betežnimi ljud­ mi pletlo nekaj tako nevarnega zanje! Koliko domačinov niti danes ne ve, da so se okrog Zefkine bolniške postelje od vsega početka upora do osvoboditve zbirali aktivisti, kurirji in partizani. Kdo je takrat le slutil, da težka nepo­ kretna bolnica leži na partizanski lite­ raturi, denarju, dokumentih, ki so bili skriti pod slamnjačo njene postelje! In zgoraj, v »kasti« se je zbirala hrana za partizane. Oče ni vedel, kaj se je dogajalo v hiši, toda mati je vedela za vse. Saj je morala včasih nemudoma odnesti kako pošto na dogovorjeno mesto, ker Zefka tega ni mogla. Da, tudi mater je Zefka pridobila, da je z veseljem pomagala partizanom kjer je le mogla. Njene, od dnevnega dela izmučene roke so vse zime tiho predle volno za partizane. Pri Zefki se je tudi rada zbirala mla­ dina. To je bodrila za časten in pogu­ men upor in mnoge mladince je znala tako navdušiti, da so na vrat na nos hoteli k partizanom. (Nekaj jih je tudi odšlo). Menda so tudi Nemci smatrali to hi­ šo in to družino za varno zatočišče, saj so se pri Voduškovih leta 1944 nastanili SS-ovci. Tako so imeli v desni sobi se­ stanke SS, v levi sobi pod isto streho pa so se dnevno sestajali aktivisti in partizani. »Bridke ure so bile« — pripoveduje Zefka — ko smo morali tako skrivaj in napetih živcev delati. Narava je hotela, da smo često zatrepetali za svoja živ­ ljenja. Toda zdi se mi, da je bil ves naš trud poplačan, ko je bil izvršen drugi napad partizanov na Ljubno. Te­ ga veličastnega dne ne bom pozabila do smrti. Godba in bojna pesem me je predramila in mati me je morala že ob 4. uri zjutraj zapeljati na prag, da sem bila tako bliže ljudskemu veselju in zmagi.« Po osvoboditvi je Zefka čutila še eno dolžnost: ko je izšla knjiga »Mučeniška pot k svobodi«, so jo krvavi dokumenti tako pretresli, da je hotela zakričati v svet. V Ameriki je imela sorodnike, pa jim je poslala to knjigo. Tam jo je prebiralo tisoče rok in sorodnica ji je odgovorila, da ima ta knjiga mrliški duh in da se je nad barbarskim nem­ škim narodom zgražal slednji Slovenec, ki je čital te dokumente. Zefka želi, da bi bila ta knjiga prevedena v vse jezike. Za svoje aktivno sodelovanje v NOB je Zefka Vodušek leta 1951 prejela od­ likovanje — medaljo zasluge za narod. Ko gledam to odlikovanje na njenih šibkih grudih, si mislim: zakaj se te­ mu odlikovanju še ni pridružila »Spo­ menica 1941«? In tako si mislijo tudi drugi Ljubenci-domačini. (Iz gradiva za Zbornik o delu žena med NOB) SPOMIN na prvo srecanie s komunistom Prišla je jesen in edino kar je dobro obrodilo, je bil kostanj. Mi kostanjevega gozda nismo premogli. Zato sem stikal po tujih. Toda bogatini so stražili od jutra do večera in težko jim je bilo izmakniti kak mernik kostanja. Se najbolj varno se mi je zdelo v Resnikovi hosti. Kmetija je bila visoko gori v hribu, dobro uro hoda od naše koče. Upravljala jo je Resnikarica, vi­ soka, priletna in suha žena. Imela je več otrok, pa so ji pomrli. Moža je pobrala prva svetovna vojna. Ostal ji je samo še sin Jože. In še ta ji je delal pregla­ vice. Bil je pravo nasprotje svoje ma­ tere. Resnikarica je bila pobožna ženica. Zupnikova beseda ji je bila edina to­ lažba na tem svetu. O Jožetu, ki je prišel takrat od voja­ kov, pa so govorili, da se ukvarja s ko­ munizmom. Od župnika je zahteval, da ga zbriše iz katoliške vere. In zato ga je župnik proglasil za Antikrista. Na­ ravnost s prižnice je to povedal. Mati mu je očitala, da je upodobljen hudič, da je Lucifer. Ljudje, verni in pobožni so Jožeta vlačili po zobeh. Prišepetavali so si. «Si slišal? Resnikarjev Joža se je dal zapisati Luciferju! Uboga Resnikarcn. Pekleti Antikrist, še v grob jo bo spra­ vil! Izženimo ga!*< Mati ga je prosila, rotila in prigovar­ jala. »Jože, kaj si mi storil? Jože! Zakaj kličeš hudiča nad našo hišo, ko sam prerad pride? Ali ne slišiš, kako te vsa fara obtožuje? Župnik svarijo otroke: Resnikov Jože je komunist! Antikrist je in prijatelj Luciferja! Bojte se ga. bežite pred njegovimi nauki. Varujte otroke, da jih ne zastrupi. Si me slišal, Jože? Se je čas. Pojdi h gospodu žup­ niku, da ti vrnejo božji blagoslov.« Tudi moji starši so bili pobožni. »Izogibaj se Resnikove hiše! Tam je Jože, izogibaj se ga,« so dejali. Toda pri otroku je že tako: vse, kar je prepovedano, je mikavno. In neko jutro sem jo z mešanimi občutki mahnil naravnost v Resnikovo. Kakor strela z jasnega se je pred menoj pojavil Jože. »Se me bojiš?« Pokimal sem s kuštravo glavo. »Zelo. Ali me boste tepli, mi boste vzeli kostanj?« »Čigav si, da si tako cmerave sorte?*< me je hudomušno pogledal. »Gmajnarjev doli iz grabna ...« »Koliko si ga že letos znosil?« »Iz vašega?« sem ga boječe pogledal. »Mislim, koliko ga imaš doma na pod­ strešju?« »Morda ga je za kak mernik. Pa ga ni. Veste, ga jemo sproti.« »Ga tudi prodajate?« je rekel in se zagledal v dolino. »Ko pa ga še zase nimamo,« sem za­ vzdihnil. Nenadoma sem se okrenil, mu pogle­ dal naravnost v velike oči in prosil. »Ali mi ga boste vzeli? Prosim vas, ne mi ga vzeti! Krompir je pobrala mo­ ča in če ne bo kostanja, bomo lačni.. .•« Tedaj je napravil nenavadno ostro kretnjo, me prijel za roko in rekel: »Fant, z menoj pojdi!« Sla sva in stopila v veliko kmečko hišo. »Odloži,« je rekel in se mi prijazno nasmehnil. »Sedi za mizo in počakaj.« On je šel, jaz pa sem sedel za mizo in čakal. Gledal sem nabasano torbo in uhajalo mi je na jok. Jože se je vrnil s skodelico toplega mleka in velikim rženim kruhom. Odre­ zal mi ga je velik kos, porinil skodelico pred mene in dejal: »Jej — in nič se ne boj. Tudi kostanj je tvoj. In le kar pridno ga pobiraj. Sa­ mo pazi, da ne prideš materi v roke. Sicer pa tudi naša mati ni tako slaba. Le zaradi mene je zagrenjena. No, jej .,.« Srečanje z Resnikovim Jožetom ne bom nikoli pozabil. To je spomin, ki ga hranim globoko v srcu. In to še to­ liko bolj, ker je Jože tudi danes vzoren komunist. Drago Kumer Delavski svet v „Konusu" je razpravljal o proizvodnji Medtem ko sta bili prvi seji delavske­ ga sveta in upravnega odbora v usnjar­ skem kombinatu KONUS posvečeni pre­ daji poslov, sta bili drugi seji že popol­ noma delovni. To pa so seveda nareko­ vale tudi naloge in vprašanja, o katerih je bilo .potrebno sklepati. Druga seja delavskega sveta je /bila v celoti posve­ čena VII. kongresu ZKJ in so pred za­ četkom sprejeli tudi pozdravno pismo kongresu. Delavski svet je ob tej priliki postavil 12 različnih komisij kot svoje pomožne organe. V njih bo delovalo okoli 60 čla­ nov kolektiva. S tem bo v veliki meri dana možnost, da se bo vsak član orga­ nov upravljanja lahko že predhodno te­ meljito seznanil s problemi, ki jih bodo komisije reševale ter dajale svoje pred­ loge DS iz področja HTZ, tarifne politi­ ke, dopustov, norm, premijskega nagra­ jevanja itd. Zelo pomembna je bila odločitev DS o delnem znižanju letnega proizvodnega načrta za letošnje leto. Podlaga za tak sklep je v tem, ker je tovarna podobno kot druga tovrstna podjetja v veliki me­ ri navezana na uvoz kože. Prvotno je bilo sicer predvideno, da bo za letos odobrenih več deviznih sredstev za na­ bavo kož, vendar pa je ta vsota bila znižana za okoli 10%. To pomeni, da ne bo mogoče nabaviti toliko kož, kot je to določal i>rvotni letal načrt. Znižanje I>a ni zajelo ostalih obratov ix>djetja, jermenarne, pikerije in konita (oddelek umetnega usnja). Prav pri slednjem ar­ tiklu je opažati, da gre vedno .bolj v pro­ met. Skraja so v trgovinah in čevljarskih podjetjih menili, da se umetno usnje ne bo dalo uporabiti kot nadomestek pra­ vega usnja. Vsi poizkusi pa so pokazali, da je enakovredno in gre sedaj dokaj dobro v prodajo. Precejšnji del ga pre­ delajo že v podjetju samem, to je v od­ delku, kjer izdelujejo opetnice iz umet­ nega usnja. Volitve v delavske svete so za nami. Na njih so proizvajalci izvolili svoje predstavnike, ki bodo gospodarili v podjetjih, v korist kolektiva in. komunalne skupnosti. (Na sliki: volitve v Železarni Store). »Sedaj bom drugače delal s svojimi ljudmi" Okrog pol devete ure se je mojster Franc napotil iz Cinkarne proti pisarni sindikalne podružnice. Med potjo ga je srečal star in izkušen mojster iz ke­ mičnih obratov ki je šel v tovarno, na videz slabe volje, saj se mu je to videlo na obrazu. xrKako si Lojz? Kam pa Ti ob tej uri — ali nimaš prostega?« Lojz se je ustavil in nehote mu je po­ gled padel na ročni vrtalni stroj, ki ga je držal Franc v desni, v levi pa nekaj pol papirja. »Koga pa Ti greš vrtat s tem stro­ jem?« »Ne, ne bom vrtal, ampak bom na >PIV« metodi učil, kako se s strojem dela. Kaj ne veš, da imamo seminar, v katerem se vadimo, kako bomo učili naše ljudi delati. Veš, fletno se imamo, pa tudi ti boš dal to skozi!« Ko je Franc povedal staremu Lojzu, da se bo tudi slišal, kako govori in da se bo marsikaj dobrega naučil na se­ minarju, je ta nekam zaskrbljeno po­ vesil obraz. »Veš, jaz sem star in grem čez 4 leta že v pokoj.« »Ze, že« — ga prekine Franc — »toda ti boš potem znal učiti delavce bolje, kot jih sicer znaš sedaj.« Lojze je komaj čakal, kdaj ga bodo poklicali na seminar, kajti kljub temu ga je zanimalo, kaj se bo naučil, ko že »vse zna.« Na prvem sestanku se ni dosti ogla­ šal, vendar se je na naseldnjem sestan­ ku sprostil. Pozorno je sledil inštruk­ torju, dajal pripombe in izkušnje o delu z ljudmi. Po petem sestanku je vedrega obraza zapustil sobo, v kateri je 8 ljudi izmenjavalo svoje misli. »Sedaj bom pa drugače delal s svo­ jimi ljudmi,« je povedal soudeležencem tečaja pri vratih stari mojster. Navdušenja ni bilo kraja, kajti Lojz je imel priliko slišati na seminarju tudi svoj glas na magnetofonu in sedaj ve, kake napake dela pri govoru. Ob srečanju s Francem je stari Lojz pol v šali, pol zares povedal: »Skoda, da tak seminar nisem obiskoval pred 26 leti, pa bi bil najboljši mojster v to­ varni.« Uprava Cinkarne je omogočila vsem svojim vodilnim osebam do mojstrov, da so obiskali seminar pod imenom >>Praktična izobrazba vodilnega osebja«. To metodo je republiški center za pro­ duktivnost dela in organizacijo proiz­ vodnje posredoval mlademu tehniku, ki uspešno prenaša znanje o delu z ljudmi na obiskovalce seminarja. Do danes je seminar zaključilo 48 in­ ženirjev, tehnikov in mojstrov, ki se z novo metodo že uveljavljajo na svojih delovnih mestih. Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Celju ČESTITA VSEM SVOJIM ZAVAROVANCEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU 1. MAJA Upravni odbor podjetja »U N IV E R S A L E«, tovarne klobukov, slamnikov in konfekcije Domžale, razpisuje delovno mesto POSLOVODJE za svojo poslovalnico v Celju, Stanetova ulica 12 Po.goji: odgovarjajoča strokovna kvalifikacija in sposobnost samostojnega vodenja prodajalne.'— Interesenti naj vložijo pismene ponudbe na tovarno »UNIVERSALE« Domžale do 12. maja 1958. HIDROTEHNA ZAGREB — REGULACIJA SAVINJE CELJE, sprejme takoj več ZIDARJEV in POMOŽNIH DELAVCEV. Interesenti naj se javijo v baraki pri bivšem kapucinskem mostu. MLADINSKA KNJIGA CELJE KNJIGARNA IN PAPIRNICA, Stanetova, 3 telefon 26-79 Na drobno — Na debelo Šolske knjige in šolske potrebščine, tiskovine, pisarniške potrebščine. Velika izbira antikvaričnih knjig. Odkupujemo antikvarične knjige. Čestita vsem strankam in delovnim ljudem k Prazniku dela — 1. MAJU! KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDI DELOVNIH RAZMERIJ Tovarne organskih barvil Celje razpisuje mesto ŠEFA KOMERCIALNEGA ODDELKA Pogoji: Ekonomska fakulteta in 5 let prakse v komercialni službi ali ekonomska srednja šola z najmanj 10 let prakse v komercialni službi. — Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. — Prošnje s kratkim življenjepisom sprejemamo do 15. maja 1958.