Č r n i š k Dragi Marijini otroci! Ta mesec godujejo naši dobri prijatelji a n g e 1 i Varuhi. Dne 2. t. m. se jih spomiiija sveta Cerkev pri sveti maši in pri drugih molitvah. Letos bo to ravno prvi petek v mesecu. Gotovo vas pojde ta dan nmogo k sveti maši in k svetemu obhajilu. Zalivalite se tedaj prav lepo presvetemu Srcu Jezusovemu za tako dobre spreznljevalce, ki vam jih je dal na pot skozi življenje. Več svetuikov je bilo tako srečnib, da so videli svoje angele varuhe v raznih prikaznih. Nekaj takega beremo v življenjepisu svete Frančiške. To je bila pobožna gospa v Rimu. Eden izmed njenih otrok, dobri Evangelist, ji je umrl še kot otrok. Leto po njegovi smrti je pa imela Frančiška čudno prikazen. Videla je dva dečka pred seboj. Eden je bil obdan s takim bleskom, da se je svetil kakor solnce. Spoznala ga je — bil je njen umrl sinček. Drugi je bil pa še lepši in še bolj bleščeč. Vprašala je sina, kje je sedaj, kaj dela, kako mu gre in kdo da je njegov spremljevalec ? Evangelist ji je pa odgovoril: »V nebesih sem. Tam molimo iu častinio ljubega Boga. Ža-losti in bolečin ne poznamo. Vsi sino srečni. Moj sprem-Ijevalec — lepši od mene — je pa tvoj angel varuh. Noč in dan je pri tebi. Tolaži te in varuje.« Evaugelist je potem izginil. Angel varuh je pa ostal viden pri Fran-čiški. Stal ji je ob strani. Oči je iniel navadno uprte v nebo, roke pa prekrižane na prsih. Svetil se ja pa tako, da ga je mogla sv. Frančiška le nekaj trenutkov gledatL 31 Duhovuik Autoiiio — Frančiškin spovednik — je vprašal Frančiško, kakšen je sngel, ki ga vidi. Od-. govorila je: >Je kakor otrok devetih let. Blišči se pa kakor solnce iu še bolj. Njegovo čelo je vedno jasno. Nje-govi lasje so kakor najfinejše zlate nitke, v lepih kodrih mu valovijo na rame. Njegove oči so bistre. Odet je v snežnobelo dolgo haljo. Vrhu te pa ima barvano obleko, ki izpreminja svojo barvo. Zdaj je bela ko lilija, zdaj rdeča ko vrtnica, zdaj spet modra kakor uebo. Kadar ga gledatn, z grozo opazim, kako nas je greh izpačil.« Sveta Frančiška je morala prestati veliko zalezovanj hudobnega duha. Pa vsakokrat se je zatekla k svojemu angelu varuhu in videla je, kako se njen angel bojuje zoper njenega sovražnika in kako ga vsakrat spodi v beg. Pa Še drugače ji je dobri angel pomagal do sve-tosti. Če je napravila iz nepazljivosti kak pregrešek, tedaj je njen angel izginil. Frančiška je to opazila in premišlje-vala, kaj ga je moralo užalostiti. Skesala se je pred Bogom in sklenila, poboljšati se. Spovedala se je ponižno in skesano — in angel se je spet prikazal. Srečna sv. Frančiška, — kaj ne? — kije videla angela varuha! Še bolj srečna pa, ker ga je lepo ča-stila in ubogala! To poslednje, otroci božji, mo-ramo tudi mi narediti. »Sveti angel, varuh moj...« te molitvice ne smemo noben dan izpustiti. Ne pozabimo ni-koli, da je naš angel varuh vedno in povsod pri nas» Poslušajmo njegove opomine! V skušnjavah ga kličimo na pomočl Kako pa kaj z našo molitvijo, otroci? Poslušajte, kaj se mi je pred leti zgodilo. Ob glavni cesti na samoti je stala lepa hiša, poleg nje pa se je igral otrok kakih 4—5 let. Ko grem mimo, ga vprašam, kako mu je ime. Od-govori mi: >Anica.« Jaz dalje: >Znaš že kaj moliti?< Anica: »Nič.« — >Pa te mama ne uči?< — >Ne.< — Zasmilila se mi je uboga Anica. Poiskal sem v listnici podobo njene patrone, sv. Ane. Pokazal sem ji jo in jo vprašal, ali ji je všeč. Rekla mi je, da ne. Mislil sem si, ta ji ni všeč, ker ni barvana. Pokažem ji torej več lepo barvanih podobic. Deklica jih hitro pregleda in mi reče, da ji tudi te niso všeč. 32 Čudna ta Anica! Kajneda? Podobic ni marala in mo-lila tudi ni nič. — Da pa iniate vi podobice radi, o tera prav nič ne dvomim. Kako je pa kaj z vašo m o 1 i t v i j o ? Jo imate radi, jo visoko cenite? Ni vedno lahko lepo pobožno moliti. Marsikdaj se mora človek zelo pre-magovati in truditi. Zato se nioramo zavedati, kako i m e -n i t n o delo je molitev. Saj je molitev pogovarjanje z Bogom. Kaka čast za nas, da smemo z Njim govoriti! Ko bi se do dobra zavedali, kaj je Bog, potem bi tudi cenili molitev tako, kakor so jo svetniki. In kako nam je mo-litev potrebna! Kakor ne poznamo dobro Boga, tako tudi ne sainih sebe. Ne vemo, kaki revčki smo, kako nam vsega manjka in da vse to dosežemo le po' molitvi. »Pro-site in boste prejeli,« je rekel Gospod. Otroci božji, izprosimo si ta mesec od Boga d u h a m o 1 i t v e — to namreč, da bomo globoko prepričani, kako imenitna in krasua, pa tndi kako potrebna nam je molitev. Poleg tega si pa izprosimo tudi veliko zaupanja y molitev. Priporočajmo to zadevo svojim angelom varnhom, Mariji, kraljici angelov in kraljici svetega rožnega venca! (Ta mesec je njej posvečen.) Pa ne molimo vsak sanio zase, marveč vsak za vso > Augelčkovo« družiao. Otroci Marijini! Le pogiimno z molitvijo k Bogu! — Na svidenje! Z ljubim Sinom vas blagoslovi — devica Marija! 1. Hinje na Doleujskem. Leto je že minilo, kar obstoja naš Marijin vrtec. Po-glejmo malo nazaj, kaj smo storili dobrega! V prvi vrsti pač ne smemo pozabiti, da je vrtec napredoval s tem, da ima 25 novih udov (13 dečkov in 12 deklic), nekaj se jih pa šele pripravlja, čaka sprejema. Ome-njeni so bili dne 25. marca t. 1. sprejeti. Shode imamo redno vsak mesec v cerkvi, na prekrasni shod dne 25. marca pa gotovo ne bomo pozabili. Po govoru, spre-jemu in petih litanijah Matere božje v cerkvi smo se šli raz\-eselit v društveni dom. Nastopili smo na odru sanii otroci Marijinega vrtca. Pred lepo ozaljšanim kipom Matere božje so se vršile tri deklamacije in petje. Za- 33 tem smo igrali igrico, vzeto iz našega lista »Angeleek« 1924: A. Čadež »Uguanr ueugnankac. Tako smo še dru-ge vneli za Marijin vrtec. Le preberite to igrico, otroci, morda jo tudi še drugod lahko uprizorite! Polno nabita dvoraua ljudi je gledalo nas malčke in veselih obrazov so z nami odšli po končani igri. — Meseea majnika smo pa roniali na božjo pot na Vrbovc v bližnji polomski fari. Slovesno pritrkavanje zvonov, procesija, ki nam je prišla naproti, govor našega gospoda kateheta in pete litanije v cerkvi, pri katerih smo sami odpevali — vse to nam je dalo novega ognja, nove spodbude za vse dobro, ko-ristno in dušno potrebno. Devica Marija, naša Mati, varuj nas, podpiraj nas; ini pa ostanemo tvoji zvesti otroci. _ , ...... . Šolarji hinjske fare. 2. Radeče pri Zidanem mostu. Tudi pri nas imamo že več let Marijin vrtec. Zbe-remo se vsak mesec enkrat. Najprej molimo, potem ne-kateri deklamujejo. Gospod kaplan vzamejo v roke >Au-gelček« Ln bero Marijin zvonček. Nazadnje nam še pri-povedujejo lepe povesti. Po Marijinem vrtcu gremo vsi v cerkev, kjer molimo in pojenio lepe Marijine pesmi. ImaiMO tudi obhajilno zvezo. Iz Marijinega vrtca pa ntr kateri tudi pojemo v soboto pri večernicah. Samo to je v Radečah žalostno, da je le malo naročnikov >Angelčka«. Upamo, da se v bodoče število naročnikov lista poveča. Dane Perenič, učenec VI. razr.