Lelo IV., štev. 30. V Celju, loreR due 14. marca 1922. PoStnlna plačana v iitoilu. Stane letno 48 Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi za mm višine stolpca 40 p. Reklame med tckstom, osmrtnice in zahvalc 50 p. Posamezna številka stane 50 p. Izhafa vsak lorek, cetrfek in soboto. .•^w--«ciniini Str^mäjerj^va ujjf St. 1,1. nadstr. Telefon St. 53. Upravnittv» Strossrnajeti&^öl. št. l pritličje. Telefon št. 65. Racuti^ri-^tjßtne.ga.'.Cejpövnega urada 5tev. 10.066. Pomozimo stradajoči Rusiji! Žc nckaj meseeev sem se odigrava v Rusiji uajstrašnejša tragedija, kar jih Pozna zgodovina. Sedemintrideset mili- jonov Rusov iiniira. vslcd itladu. Satno ponioč od zunaj jih more še rcšiti. Sve- tovna vojna, najveeje krvoprelitje vse*i easov, je zahtevala ogromno žrtev nr. raznih bojišeih, toda padlo iih je vet>- darlc samo šest milijonov. Mnoj^o $tm- hot je doživela Rusija zadniih osetn let. Vsa izerpana od neštetih boiev, mora izpiti eašo peklcnskih inuk. do diu«. Vz- dolž Volsce in Crnega moria earuje Oma lakota s snirtnitn dihom. Pet milijonov življenj je y.c pokosila. ostali umirajo dan na da». ;i^l^M Prvi glas o strašni katas-trofi je pro- drl do nas 12. julija preteklevra leta, ko je Maksim üorkij v svojem pismu (.ier- liardu Hauptmannu, apeliral na vse po- štenc ljudi, naj priskoeijo na poiuoe ze- mlji Tolstoia in Dostojevskeura- Sledilo je še več obupnih klieev. med njimi zua- ni Nauzenov apel na evronske vlade. Tüda oficijclna Evropa je ostala gluha. Hotela je izrabiti stisko ruskega naro- da in .izsiliti svoje fiuančiie tiriatve. Od- mev pa so nasli ti pozivi pri intelcktiial- cih eele^a sveta. Združeui dnševni de- la vei brez ozira na stranke in politiOiic boje so opetovano pozvaij naroue k skupni akciii za pomoč gladni Rusiii. Urski iritelektnalci so izddali lei> muft- 't>st v katcrem so uajflašuli med dru- gim: »Nočcmo razpravliati n teju. kaj se je tain z^odito in ali so tamoSnji cio- godki odobravanja vredni all ne. Suvj- rcna zgouovina bo o tem izrckla svojo sodbo — razpravljati o tem v momentu. ko se vüe minio nas sprevotl smrti, bi bit zloein. Zato spošiujemo bol Riisije. Tudi mi, !or Rnde- ccjfii^ križa in zbirajo neumorno denar, živež, zdravila in obleko ter odposiljajo !adjo za ladjo, da rešijo vsai rusko de- co. Arnsterdamska sindikalna orsani- zaeija, ki sicer politidio pobiia Moskvo, je zbrala že skoraj 100 miliionov mark; samo tfladno avstrijsko delavstvo je k temii prispevalo 30 milionov avstr. K. Lc|> vzjiled elovekoljubja nam nudijo revni bol^arski seljaki. Pomožni odbor v Hol.^ars'ki se do svojih roiakov seija- kov niti ni obrnil, pa so vseeno zbr.ill žita in krompirja, ki >j;a pošiliajo v Ba- tum, ter so sklenili sprejeti nad 20.000 Kladnö ruske deee pod svoie okrilje- Pod pritiskom javne^a nmenia so mora- le končno kapitnlirati evropske vlade in se dejanski pridrtižiti rešilni nkeiji. -1. de- cembra se je vršila v Berlinu internaci- jonalna. konferenca vseh orjianizaeij za pomoč stradajoei Riisi.ii. Knodušno so sklenili pomozno akeijo kar najbolj raz- širiti. A mi Jujfosloveni? Z veeio liladno- krvnostjo ne bi mojili slediti razvoju ruske tiesreee. !>oeim so naši Iisti po- sveeali celc kolone in hlastali za najno- vejsimi poročili o poteku itfere. je od- rr.erjeno ^ladni Rusiji prav malo prosto- ra. Poizkns .icospoda kraljeve^a name- stnika hribarja, ki se je za ßoziO obrni} do naše deee, je ostal -osamlicii. Mar so nam vse in res otrpni/i živei. da nas ne ^fanc več nobeno xorlc Doeim suiatraTo drugi narodi za splošno človečansko dolžnost, pomagati stradaioCi Rusi.ii, tin še nismo icanili z mezinceiu. Lakota je y Rusiji izmed vseh eJe- mentarnih nesreO naJvcCia. Tu sc vrača i glad perijüdieno, zdaj v veeiii!, zda.i v liianjšili dimenzijah. Toda v tolikem ob- s-esfu ka.kor danes. se še ni uojavij. l)a- uašnji «lad v Rusiji je naiveeia elemen- tarna nesreea, ki je keda.i zadela elovc- štvo i po svojeni obse.üfu i no svojih strahotah. Susa prcteklejsa leta ie mnOiJa ud v50 miüjonov desjatin ruskih niiv 20 mi- lijonov dvsjatin. S tem je izročenih 15 jiubernij ali- 37 milijonov üudi poginu. Strada torej vee netio tret.iirm ruskega miroda, več nej?o trikrat loliko ljudi, kot je nas Jujcoslovnnov. Ljudjc so potrosili vsa živihi v iinšerr; sinislir. ooiedji slcil- iijetfa konja. (Ilaviia uiHiova Iirana je suliQ listje, slama in drevesna skorjff. Albert Coteriil. šcf nüsije ansrleških kvc- kerjev, je ^ovoril v Berlinu. da je videl jesti ljudi zmleta koniska ko-oita, ponm- šana z drevesno skor.io. Da ie mera tr- pljcnja polna, razsajajo najhuiše epiüc- mije: erne kozc, kolera, peeasti le^ar'. skrlatica, difterija, «roznica. dizenten- ja i. dr. Narod umira v tnasah, tako u'a pOKosto ne morejo sproti odstnmiti im- ličev; po cestali in ulicah leže trupia, ki jih žro podjfane. Najstrašneiši so b'ili prošli zimski dnevi, ko je toDlonier ka- zal 30—40 stopinj C pod nielo. a niso imeli s eim kuriti. Oozdovi so daleč, a živino so poklali. Da bi imeli vsaj po- trebno obleko! Na dnevnem redn so pre- rresljivi prizori. Roditelji morijo deco, deca ubijii stariše, ker ne morejo gledati ¦daije neznosnih muk. Cele rodbine vr5c iz obupa samomor. Kdo se bo še eucTil antropologiji v naJKrozovite.isih oblikah! Ali ni to poeasno, a tem strašnejse u- miranje? Olad v Rusiji ne bo ;ponehal tako dolgokmalu, vsaj tako doljro ne, dokier ne poseje sania. Treba torci izdatne po- moei. JiiRosloveni, ki bi morali bili med prvimi na delu, storimo vsaj zad:V]5 svojo dolžnost. Narodno je potrebna tu privatna inieijativa. Državi tie niore- mo naprtiti vseh brenien. Mesean dcla- vee in kmet naj se strne Dotoin svojih organizacij in društev v enotno karita- tivno falango. Gotovo se naide povsotf dovolj pozrtvoval'nih, res ideialnih ljuu*:, zlasti žena, ki bi se z vnemo posvetitr pomožni akeiji. Vsak naj da po svojih «rnoceh. Kamen do kamna palaea, bodi uaše scslo. Kadar nabiraino v dobro- delne nameue, raz.polov.inu> •Drispevefc, pa obrnimo polovico \r prid erjadn» Ru- siji. 27. dee. 1921 se je v Zasrrcbu kon- srituiral »Odbor za pomoe eladnima u Rusiji«, ki je med drujjim stopil v stIK > slovenskim ženstvom. Prcd kratkim vs,1 zasionj zuložila zaKrebška Tipoy,Ta- fija 10.000 propagandnih brosur »Rusija linrira. od Rladi«, ker bi tvor.ili prvo iilavnico za pomožno akeijo. Sledimo knialu temu vzgledu. Zlasti Celjani, Kl smo že dali marsikatero dobro pobutlo, gotovo ne boino tudi to not. zaostnii. PoniO'zimo torej strauaioei Rusiji! Na eni straui boino koristili sebi — za- kaj v aplikaciji huwanosti ie jjotovo korak k moralneniu preporodu -~- na drugi strani pa bomo lajsali bedo brai- skega ruske.tr;' iip'(hT-i. i; m,i iolikan] Uoljfujemo. C. EM. LILEK: 0 zabrani alkoholnih pijac Združene ameriške državc si> dale s svojo antialkohohio refonno eclenm svetu dozdaj še nedoživiien primeT vztrainosti in skupne energije. Ali revo- lueijonarna refornia še ni celo osigii- rana, ker ameriski visoki krogi,, posebno pa finaneijska aristokraeüa, a.^itirajo za povratek alkohola. Svojo zahtevo do odpMvi alkoholne zabrane ODraviČujejo s sledeeimi razlogi: z zapiranjem Rostiln se ubija društvenost, ki porninuje druSt- vene sloje; korist -gostilne obsteji v tem, da delavee v raju pijanosti pozabi na pekel življenja; da se v vinu potapljajo drustvena sovraštva in da bo delavee, ee ostane sam in trezen, začel razmi- šljevati o slabih življenskih razmerali ter vslcd tega postal anarhistt Ali no- beden teh kapitalistov še dozdaj ni po- vedal prave resnicc. namrec: naroune pijaviee se redijo samo na pijanem, nc- umnem in nenaobraženem narodu. in da se s treznim narodom in z narodom. ki misli. nc more vsak tako lahko igratT.ft Gornje statistiene številke nam na!- bolje dokazujejo dobre poslediee alko- holne zabrane v Zj. 1). S. A-: zdravstve- no stanje stanovnižtva se .ie znatno iz- boljšalo, vzdignila se je morala dece m odraslih ter s tem zmanjšalo zločinstvo (krimiualiteta), zavladalo je blagostanje v delavskih hišah, v katerih je poprej vladala beda! Tudi hrvaški list »Priroda« prinesel ie v 2. st. tl. u^odno noroeilo o zabrani alkohola v Zjed. 1). S. A., ki se glasi: Zabrana alkohola v Zj. I). S. A. razširila je svoj bsagoslov nad celim narodom. V državi Massachusetts bilo ie prej 26 kaznilnie popolnoma napolnienih z üe- linkveuti, danes pa so kaznjenci zaprtl samo v 5 kaznilnicah. PopravilišOe v Cineinnati ima namesto 350 voznikov samo 75 in prištcUi s tem državi 40.00D dolariev na leto. V državi Ohio je vlo- ženo po alkoholnt zabrani 6%- milj. do- larjev vee v hranilnice kakor popre> v jstem easu. Ljudje zahtevajo zdaj dobre knjige in easopise, trgovine tudi dosti boljše prodajajo, glodalisea so polna, žKanjarnc in pivovarne tudi' niso pro- padle, ampak so svojo obrt spremenlle in razširile; mno«e od niih napravljajo zdaj sirup iz slada in zaposlajejo 10 krat vee delavcev, kakor prod1 alkohohio za- brano. ne proizvaiajoc vee strup svoilm someše.jnom ampak krepko hrano.u (Konec prih.) P^liiißne vesti. Nesoglasje v vladi odstraajeno. Na posvetovanjih glavnega odbora demo- kratske stranke 10. tm. so bila odstra- njena vsa nesoglasia, ki so nastala o vprašanju taktike med notranjim mirti- strom Vojo Marinkovičem in neko sku- pino demokratskih poslancev. Marinko- vič je zato svojo demisijo umaknil. Zahtcva po izplačanjju voine odškod- nine. Nasi delcgati pri reparaeijski ko- misiji v Parizu so zahtevali, da se za na- EMILE ZOLA: Nantas. (Iz francošeine.) (Konec.) Ta veeer je odslovila Plavija zgodaj sobarico. Motela je ostati sania. Do poi- noči je ostala v nialeni salonu, pred nje- no spainieo. Naslonüa se je v naslonjaču. a vsakokrat ko je hotela brati, ji je knjiffa padla iz rok in sanjala je. Njctj ribraz je dobil inil izraz, semintja ji je zaigral smchljaj na ustnicali. Naenkrat je skoeila po koncu, n&- d'O je potrkal. »Kdo je?« »Odprite,« je odgovoril Nantas. Bila je tako preseneeena, da je takoj odprla vrata. Nikdar jo ni prišel njen soprog na tak naein obiskat. Vstopil je zmeden, jeza ga k1 zgrabila že na stop- nieah. Gospodiena Chuin, ki gn jo sre- Oala na hodniku, nm je zasepetala na uho, da je des Fondettes ze dve uri v s-obi. Zato ni poznal nobenih ozirov. »Gospa.« je dejat, »neki možki je skrit v vašii sobi.« Flavija ni odgovorila takoj, tako so bile njene misli oddaljene. Konečno je razumela. »Vi ste znoreli.« je zamrmrala. Ne da bi prenehal govoriti, je hotel stopiti v sobo. Flavija se je pa postavila med vrata in zakričala: »Vi ne vstopite-.. Tu ie moie sta- novanjc in vam ne dovolim. da vsto- pite!« Jezna se je vspela in euvaia \raia. Nekaj easa sta stala tako neprcmiciio, ne da bi kaj gov-orila ter se yfledala dru.^ drugemu v oči. Nantas je sklonil vraf, stegnil roke in se pognal: van;o, da bi siopil v sobo. »Zgubite se od tu,« je zagod'rnjal s liripavim glasom. Jaz sein moenejši od vas, liočem vstopiti.« «Ne, ne böte vstopili, jaz ne ma- ram.« Noro je ponavlial: — »Neki moški je tu, neki moški je tu ...« Ni mu ugovariala, privzdignila je ramc in ko sc je prestopil še en korak, je rekla: «Dobro reeimo, da je neki, moški tu, kaj bi vas to bricralo? Nisem-li nro- sta?<- Pri ich be>L-tlaii, ki s-> n\u zazvene- le kakor.klofuta, se je uniakni). Res je. prosta je bila. Mraz mu je sei po pieeih, eutil je, - slečega otroka. Ni držai pogodbe, nje- g-ova nespametna strast ga ie privcdla do tega. Zakaj ni rajše osta! v pisarm in tarn naprej dclal? Kri mu je zginila z lie in silica nepopisne muke mu je po- biedela obraz. Ko je zapazila Flavija preobrat, ki se je vršil v njem je odsto- pila od vrat in ncka sladkost je omilifa njene .oči. »Poglcjte,« je jednostavno prista- vila. Stopila je v sobo, vzela v roko sve- tüko, med tem ko je Nantas stal ^e na pragu. Odkimal je z glavo h.otee reči, da je to nepotrebno, ker ne niara videtl. Ona pa je silila, prisla je do postelje oo- gmila zagrinjalo in des Fondettes, ki je bil zadaj skrit, se je prikazaU »Res je,« je osupla zujeeljala, res je, ta elovek je tukaj... Nisern vedela. ()! Pri mojem življenju vam prisegam.« Pornirila se je in obžalovala svojo prvotno razburjenost ki ?o je dovcdla. da se je brau Ha. »Prav irnate, sospod, oprostite ml,« je rekla Nantasu ter skusala govoriti r mrzlim glasom. Gospod des Fondettes se k zdel saniernu sebi smesen. Naredil je neumen obraz, veli.ko bi dal, da bi se soprog je- >;il. Nantas je bil pa tiho, samo zelo bled je bil. iPogledal ie najprvo des Fondettc- sa. nato pa Flavijo, kateri se je priklonil rekoe: »Oprostite. gospa, vi ste prosti.« Obrnil jima je hrbet in odšel. Cutfl je. da je nekaj počilo v njem. Ie mcha- niZ'Cin mišič in kosti je še deloval. Ko se je vrnil v svojo pisarno. ie šel narav^- nost k predalu, kjer je imel spravljen samokres. Ko je pregledal orožje, je ghisno rekel: »Sedaj je dovolj, takoj se bodem u- moril.« Privil je svetilko. ki je slabo svetüa, vsedel se k pisalni mizi in mirno nadaljevaj svoje delo. Nie ni hitel, sreöi _Stran 2.__ * ft OVA. D Q K A « Stev. 30. ^ Ljudsko vseučSSišče v Ceiju. Danes v pondeljek toc'no ob pol 8. uri zvečer predava gdč. Ana ZupanČič „o socijalnem delowanju armade reševanja v Londonu". so dr/.avo odpadajoči del voinc ociškod- Tjinc plača iz zneskov, ki jih ie do scdaj plačala Ncmčija v te svrhc. Indijska kriza. Iz Bombaya .iavljajo, da je hi I vodja indijski.li vstažev Ghandi 11. tin- aretiran. »lntrasiKeam< oznaeuje arciacijo Ohandija kot zelo resno odlb- čitev v tem vprašanjn ter u.ijotavja, da. se je Lloyd George o'.lloci! za rn-iik.nuo metodo. Fašisti pobijajo na Reki našc ijuüi. Na Reki se je na poziv učbora /a uariK*- no obiambo sestalo prod občinsko liiSo okro.c; 1500 ljudi, večinoma tujeev, fta- lijanov. Predsednik Prodan jc otvon-f skupščino in predlaga] v imenu faši- stovske, republikanske. nacioiialistieuc. demokratsko-nacionalistiene in Ijudskfc strankc. naj sc povcri vlada fašistov- skciiui poslancu Giurattiju, do cigar pri- j hoda iz Rinia bo vršil vladnc poslc ocl- bor narodnc obrambc. Za Prodanom Je govoril tudi fašistovski poslancc Sie*:i- no, ki jc prebivalstvo pozival k slogi. Avtonomaški zaiicllijanci in avtonom'iblike daljnc- ga vzhoda je s tem konec. Celjske mmwmm» Pogreb s. Atitona Kotemca, ki sc Je vrsil v nedeljo 12. tin. ob štirih popoldnc, ic bil velicastna priča priliubljenosti in uffleda. ki ga je užival pokojnik v vseh | slojih naroda v Cclju in vseh krajili Slovcnije. Vse ^ospodarske in kulturnc org'anizacijc ter vsi uradi Celja so bifl polnoštevilno zastopani. Velika je biTa ; udelcžba od znnaj. onienjamo ri;. o'r. Trillerja, podpredscdnika Ljubli. kredit- ! ne banke, predsednika RTeniija tr^ovcev v Ljubljana, Ivo Jelačina. predsednifra | •družbe »Sladkor •• v Liubljani. J. Sarabo- \ na, ravnatelja Ljn'blj. kreditno bailee i Krofta. prvi drž. pravdnik dr. Duinenicct ! ________________________________________________________________________________________________________________________ j J iz Ljtibljunc, zastopstvo akadcniske o- niladJne iz Ljubljanc, žnpan mesta Brc- žicc dr. Zdolšck, predscdnik JDS Ma- ribor dr. Lipold. zastopnik Maribors'.:c tiskarnc ravnatelj Knific. s«;. Petovnr j Vcsclic iz Ormoža, Pinter iz Slov. I*i- strice, ravnatelj kmetijske sole Belle iz St. Jnrja z krojenci. vla'dni tajnik Ivo iJoljancc iz Maribora. dijaska dep'uacija ptujskc ^iinnazije in Dijaškc-ra doma iz Ptuja pod vodstvoni $. ravnatelja. Iz Celja so sc potfrcba udeležili oficijclno višji razredi osnovnc sole in sole šolskiM scster, zastopstvo profesorske^a zbora gimnazije in v-odstva vseh drntfih §oi. Dvorni svetnik S. tlr. Kotnik, vlaonJ svetnik dr. Žužck. drž. pravdnik dr. Po- žar. fin. svetnik Sedlar, üostni ravnatelj Mirnik, polkovnika Tosič in KcchelicK. obč. od'bor celjski z zupanoni dr. Hra- šovccni. okr. orsanizaciia JOS s lirecl- scdnikom dr. Kalanom. d'cputacija Zdra- vstvene.«:a odseka in .lavnc bolnišnicc v Celin. Dijaška kuhinja v Cclin. preds. ^reniija trsoveev v Celju R. Stermecki. predsedstvo tr.y;. drnstva v Celju: ^. 'Plahuta, Videnšek, preds. notarske zbor- niee v Cclju g. notar Has in nesteta vrsta stanovskih tovarisev in nrijateljcv j)okojnikovih i/, vseh kraiev Slovenije. Celjskopevsko društvo ic pelo pred lit- šo in na pokopali.šču pod vodstvoni rav- •natelja Serajnika zalostinkc. Celjski So- kol z zastavo mu jc dal častno sprenT- stvo na zadnji poti. Na srobn se jc po- slovi! od pokojne^a prijatelja, y j>-inlji\tii in lepih bescdah tr. dr. Kalan. irnenoin akad. omladine jj .irovoril jurist L. Mejak tcr |)okojnikov trji'f>vski prijatclj intffl- strijalec Kckie, ki jc slavil spomin pokoi- nc.cra Antoua Kolenca. ob čcgar prera- ricni tfrobu jc plakala poko.inikova matl in (jsfali sorodniki. 'Coplo pomladansko solnce jc pošl- Ijalo svojc nielike pozdravc na nas, ki snio zapuščau i-crob vclikerja dobrotnika slovenskcjja Celja. V našili sreih in v sr- cih mladine. V-v; ••¦•• ^v-':1 ....(;«.„ 1,..-...„ roko \r poii;.- . večno! Pevske vaje «Celjskes,a pevskega društva«. Vsem cenj. pevkam in pev- ccm CPD naznanjamo, da se vršc od srede, dne 15. tm. naprci zooct vsako sredo in pctck ob 20. uri zvečer v mali dvorani Nar. doma redue pevske vaje. Pri prvih dveh vaiah se bodo sprejemati tudi uovi elani. vsled cesar vabiino tern potom vsc pevke in pevce k sodelovn- nju. Novi člani naj se javijo takoi ob za- čctkn prve oziroma drille vaie pri pe- vovodii .t;'. ravnatel.'u Beno Serajnikti. Podrobnu. pojasni'a ustnicno pri vaii. Podružnica JurosIov. Alatice v Ce- lju razpošilja v svrho sestavc točne sta- tistikc vsakemu uradii ir. podjetju vpra- salno polo ter prosi. da se ta toeno iz- polni event, popravi. ako ic krivo izpol- njena. Ob isti priliki se bo pobirala tudi elanarina. Ker pa jc nemo^oce po!>ira?i članarino meseč-no. sc prosi. da se pla- ča po moznosti na.iman.ie za kvartal, kdor pa more, pa naj plača za celo teto naenkrat. Da se olaiša pobiranje, naj bl pobral v vsakem uradu po cden čian Olanarino od vscli icv jo sknrmo izročil \ --------------— - ________ t inaticiK'inii puoblašC:ci.-,.: .. ; v";: :- '•;;) i pobere pole. Odbor. i Odbor ovdašnje pravoslavne crkve- ne opštlne zaključio jc, da zabavn, koja je zakazana za 17. aprila odtfodi zbo,^ Uskršnjili praznika — na 22. aprila o. ?,. Razveljavljenie pasjie^a kontum«'ica za mesto Celje. Mestni ma^istrat ra?:- slasa: Vsled dovoljenja pokrajinske n- j prave za Slovenijo v Ljubljani z dnc 2i. ! febr. tl. št. 628 se razveljavi pasji kon- tumac za mesto Celjc. 'Predpisi glcdc pasjih znamk in pasjih katastrov pa o- j stanejo še nadalji" v veljavi. Mesto venca pok. s« A. Kolenca st:i ; darovala ü- Anton P. Arzcnsek 200 K m sicer za mestne ubosc 100 K, za uboxe *okolica Celje 50 K, za planinsko društvo ¦50 K in L• Zander 100 Din in sicer za mestne ubotcc 50 1) in za di.i. kuhiujo 50 •Din. Denar se nahaja v iipravnišvvu. Kino Gaberje. Danes v pondeljek m iutri v torek »Mala kavarnn«. V jrlavn' vlogi francoski komiker h\:\k Linder. V sredo 15., cetrtek \C. in petek 17. mar- ča velika drama v 5 de.i. «Niejrova iz- poved«. V j^lavni vIoa'- Arnold SchuncI- Celjska porota. Umor orožnika Petra Maver. Zadiija porotua razj)rava v tem v.:\- scdauju jc tnijala dva dni, 10. in 11. t. ni. Senat: Predscdnik nadsv. dr. Bračič, votanta nadsv. dr. Flerin in okr. sodnfK dr. Lenard. Državni pravdnik c'r. Rus. za^ovoniiki: dr. Juro in Milko Hraso- wc, dr. O'srri/.ek, dr. Srebre. dr. Sernoc Gvidon, zastopnik A^avcr.icvc vdove: dr. Oro/.cn. Martin Varlcc, posestnik v Blarnein št. 1. občina Globoko. sodni okrai Brc- žice, iina več siijov. nied n.iimi Franca Varlcca, 21-letne^a x'ojaskc^a nbczni- ka. katere.tca jc skupno z druffim-i sorod- niki dolso časa skrivai pri sebi in mu dajal potuho, iako da sa orožniki vkljub vestnemi! iskanju niso moKÜ prijeti. 7. 1. 1922 se jc orožniški narcdnik Peter Ma- ver iz Brcžic zopet Podal službeno v Hlatno in uaiprej v hiši Franca Ciz!a v Dedjivasi vprašai. Aiarijo Varlcc, če ji f'rancu Varlecu. Med tem sl\i vstopila \ sobo (udi Josi'p Levstik iz Pod.^orja in Andrej Križančič iz Starevasi, ki sta na lastna liscsa süsala. izjavo orožnikovo, čes cTa sre iskat Franca Varlcca. — Ko jc-orož- nik nadaljeval svojo pot v Blatno, sta Ra Josi]) Levstik in Andrej Križančič skrbno opazovala. — Res se je orožnl- ku posreCMlo zvedeti pri Katarini Varlcc v Blatnem St. 8. -da seka ubežnik Franc Varlcc v saju svojcjia očeta kolk za vi- nOK'rad. Brat Jožef Varlcc. Jožef Ko- stanjsek in Martin Cerjak., ki so tudi brti pri istem delu, pa so ubežnika opozo- rili, da-se bliža orožnik, vsled česar jc Franc Varlcc tudi takoi zbežal, a na n- rožnikov poziv «stoj« počakal in sc dal okleniti. Nato ga je jrnal orožnik prori očetovi liiši, med potom pa srečal očc- ta Martina Varleca, .Jožefa Varicca II. iz Pod^orja in O'cvijarja Koprivca. Ker jc oklcnjeni Franc Varlcc prosil oe'eta šc za južino in nckaj d'L'narja. so šli vsi siav pai na ubcžnikov d-nni. kjer so prcpro- sili orožnika. naj Francu Varlecu dovoM jesti in ga v to svrho razrcši verijec. Orožnik Maver jc prošnji li.wdil, nje- ^ova dobrota pa. je bila pozneje popln- Oaua z njcM'ovo nasilno smrtjo. — Ubc- žiiikov brat Jožef Varlec I. ie namreč takoj šel po vino v bližnio sorco. Isto- časno pa poklical domu Jožefa Kostanj- seka in Martina Cerjaka, kater;i dva Je pozval, naj bi orožnika ubili. Res so pr>- šli vsi trijc .s svojimi težkimi vinjeki v sobo, kjer je čakal orožnik na Franca Varleca. da se yz najeciel. na dvorisču pa so se poprcj sestali z Jožcfom Lev- stikorn in Andrejem Križančičem ter sc na ti'hem po^ovarjali. — Ko sta pri.šla v sobo tudi Levstik in Križančič, je oroX- nik še začudeno vprašal: »Vidva pa du- nes najbrž za rncnoj hodita.« Vsi so sc zaceli na to spofflcdovati, orožnik pa sc jc, ni'e slabcj?a sluteč, pojrovarjal. s sta- rim Martinuni Varlecom, vsi obloženci pa so si med tem dajali za orožnikovim hrbtom z ocnii in rokami znamenja, ka- tL'ra jc Franc Varlcc dobro razumel; saj mu jc še eden na skrivaj povcdal, da bodo orožnika umorili, on pa Ka naj pk- vi prime od vzadi, na kar jra bodo po- tem naskočili. — Ko jc orožnik vo po- teku ene ure pozval Franca Varleca na odhod, .c;a jc ta neprieakovano zgrabil od vzadi za roke, puško in prsi ter ga tako trdna držal, da se orožnik ni moffe? več ganiti, pač pa je šc vprašal: »Kaj pa pravzaprav mislite?« ¦— Med tem pa sta priskočila Francu Varlecu na pomoft brat Jožef Varlcc I. in Jožef Kostanjsek ter začehi. neusmiljeno sekati z vinjeki Po njeffovi. siavi. - Temu nasilju sc je pridružil še Martin Cerjak. ki jc pot em pomagal potegnitv še živeira oro/.nika v vežo. poprcj pa Se iztrsal .ložefu Varle- cu I. viniek iz rok in trcščil hropečo žr- tev po slavi., — na kar je orožnik v ve- ži v vclikili mukah ves razmesarjen !z- dihnil. — Zavlekli so .«:a potem za svi- ii]ak in pokrili s koruznico, zvečer pa slekli in odpeljali1 v ciobrovski «ozd in skušali s tem ustvariti domnevo, kakor da je bil orožnik tu oropan in umorjen. Martin Cerjak je pa še na domu Martina Varleca zagrozil vs-cm: »zdaj vestc, kaj snio uaredili; če kdo izda. sre pflava zu ijlavo! « Ker pa so orožnika že druffi dan naSli in ker sc je vedelo. kje je lio- T1 čakal na orožnika med napadom pri vc- velike ti'sine ie nadaljeval začeti sta- ; vek. Cez.dV'i uri, ko jc spodila Flavtja des Fondettesa. je šla bosonoffa ter po- | slusaia pri vratih pisarne, a ni slišaia | dru^eRa kakor praskanie peresa po pa- pirju. Sklonila sc je in pogledala pri Iuk- Tijici kliučavnicc notri. Nanta$ ie še ve«- j no pisal z isto mjrnostjo, v njegoveiTi j obrazu se je zrcalil mir in zadovoljnost I nad delom. med tem ko .je žarek InCf-* razsvetljeval cov snmokrcs.'i. ki it1 leJ'al pred njim. V. Hiša. ki se je dotikala vrto palaCe, je bila sedaj Nantasova last, kupil jo je od svok.^a tasta. Ni hotel dati v najem •ozke sobice. v kateri se je dva meseca, ko je prišel v Pariz.. bojeval z revščino. Ko je.oboRatel in okušal toliko srcnKo- sti in razočaranj, je sklenil, da sre v to sobico in se tarn zaprc. Kjer je trpel, ho- ce obhaiat? zrnasoslavie. $ele okrog osme ure ziutrai ie kon- čal Nantas svoje ogromno delo. Boječ se. da bi ga ne premaffala utrujenost, se je umil z vodo, potem ie poklical no vr- sti več uradnikov ter iim da! ukaze. Ko ic ^'zal na mizi. Sedaj se mu ni mudilo. jc prišel njegov tajnik, ic inicl ž njim daljši po.^ovor: tajnik .ie nesel zakonsko osnovo bud-žcta cesarju, dal mu je pa sc potrebna navodila, če bi cesar hotel kaj izpremeniti. Nautas je mislil, da ie storil dovolj. Vse je pustil v najlepsem reclu. ni hotel oditi kakor kak nori bankrotirce. Ura je bila devet. Sedaj je bilo car?. Ravno je hotel zapustiti pisarno vzcmS'r s seboj samokres. ko je moral izpiti 5e zadnjo kapljo ^renkosli. (jospodična Chuin je prišla, da bi dobila deset tisoc frankov. Plačal jih ji jc. Kazala mu Jc svoje matennsko sree in ijovorila ž njim kakor s kakim učciicem. Hitro je Sei .cjori, a v naglici je pustil kjuč v vratih. Nič se ni tu spremenilo. Stene so bi- le ravno tako raztr.icane, oosteija. miza in stol na istem prostoru. Duh nekdanjc revščine je vladal v sobici. Vsrkaval je ta duh. ki ga je spominial na nekdanji boj. .Približai sc je ok mi. odnrl se mu je isti razgled po Parizu kakor nckdaj, videl jc drevje na vrtu palace. S*^"., na- brežja, ulice. Samokres, ki ga jo prinesei s üeboj. ker je bil proprican, da nc bo nihec pri- scl ter se bo usmrtil, kadar .ua bo volja. SanJLil je ter rckcl samemu sebi, da je v tem trenuiku v isiun« položaiu kakor nekdaj, ko se je tudi hotel umorili. Ne- keffa večera je hotel skočiti skozi okno in si razbiti .vjiavo, oil je • tedai preveč reven, da bi si moffe! kupiti samokres. Icdaj mu je bil na rdzpolaff-.) samo uličiii tlak. a smrt je bi!:i cüj. Da. samo smrt ne Koljufa. kažc se \edno koIovo in pri- pravljeno. Samo njo je smatral za po- steno. Obcutil jc kos, da jc zivel deset let preveč. Skušuja, ki io jc imel iz živ- .lje'nja, ko je prise! do bogastva in do moči, sc mu je zdela otročia. Ccnni do- bro zapravljati voljo, Cemu dobro pora- biti toliko enersije ii: nioči, ko volja in moč nista bile vsc? Zadostnvala ie sa- mo ena želja, da jih uniči, Ie neizmcr^o hrepenenjc liubiti Fiavijo. Stavba, ki jo je sezidal, se je podila, padla je na kup, kakor papirnat Krad, v katerejca pihne otrok. Zivljenje je bilo ueunmo. Liudic višjih stanov so taki, kakor navadni zc- müani. N^nl!^ I(' :"-''V -.....me, in xn j>o- časi nape!. Se eno kesanjc j?a je oblažilo /.a tremitek, v tej uscdepolni uri. Koliko i vclikili reči bi še uresriičil, ce bi ga Fla- i vija razumela! Dan. katere.^a hi se mn Fkivija oklenila ¦okro.u: vratn in inn rekla »Jaz tc ljubim!« ta dan bi bil zanj vzvod. s katerini bi prcmakni! celi svet. Njego- va zadnjn misel je bila veliko zaniceva- nje nioči, ker mu moč. ki bi mi; morala dati vsc. ni niogla dati Flavi.ic. Vzdignil jc orožje. Juiro je bilo kra- sno. Skozi odprto okno je siialo- solnce. hi mu je vzbujalo spomiuc mladosti ¦-.• sobi. Pariz se je začel tribati v vsak- danjem življenju. Nantas ic nastavil ccv na sence. Naenkrat .»o sc vrata silomä odprla. Flavija je vstopila, üdarila z ro- ko po samokresu in krogla je zletcla v strop. Oba sta se spo.^ledala. Bila je ta- ko zasopla in spchana, da ni m'ogla ffo- voriti. Tikala je prvjč Nantasa, izgovo- rila je besede. ki jih je deset let pričafto- val, besede, ki so mu dale zivljenje nr,- zaj: »Jaz tc ljubim!« je zakneaia. vrgi-i se okrojj vratn, j?a objemala in močiia s salzami, »ja-/ te ljubim. ker si močan!« „Sfey, 30 :*ü ¦ - •¦ ...¦ .' ii Ai Stran 3. ''-'. Nihčc iii rnogel potrditi. cla hi ga bii vide] s sckiro v roki, čeravno je pri vratih stal, — me da bi bil kaj storii. ST- °er je tudi on sunil orožnika v veži /. noxo, ne vc sc pa, ali ie bil orožnik ia- krat še živ ali mrtev. — Franc VarTcc ie orožnikoin rclvcl: »Cc bi te svinje — Levstika ne bilo,.bi bilo vse izostalot« Porotniki so su posvetovali cole 4 nre. Njih prvomestnik g. Fran.io RobleK h Žalca ie naznanil pravorek. s kafe- rim se potrjnje glede Franca Varleca, Jožefa Varleca I. in Jožcfa Kostanjšefta vpfašan.ie P° obtožbi na umor, gletre Martina Cerjaka Ie na nboj. glede Jofcc- fa Levstika pa /aradi sokrivde na ubo- ju. na kar Je Predsednik sodncga dvora Po tajnem posvctovanju razjrlasil nb pol n. uri ponoei sodbo, ki se glasi: Franc Varlec: snirt na vegalili, Jožei Kosranjšek: sntrt na vešalifc, ložef Varlec I.: 15 let težke ječe. (kev so ni star 20 let). Martin Cerjak: 8 let težke jjcče, .fosip Levstik: 0 let tcžke ječe. Jožef Varlec II. in Andrei Križančle se oprostita. ker so norotniki vsa vpra- •šimja krivdo glede njijii zanikali. Tako jc maščevan dogovorjen r.mor na sluzbo izvršujočega orožnika v brcF.J- skem okrajn, kjer veje že precej Racii- čevega duha in kjer se vrše neprestano nasilja zoper orožništvo. --- Tz teli ozi- rov hi bilo skrajno potrebno, da se uve- Ijavi zopet enkrat vsa strogost kazeit- skega zakona in smrtna ka/.en tudi izvr- si. Pntem iitegnc nastati rešpekt prod postavo in — mir. S ten1, jc prvo nomtno /iisedanje končano. Mestno gledališče v Oeiju. V torek M. marca ob 8. uri zveeer gostovnnje članov ljublj. narodn. gleda- lišca. Aboneinent predstav:.t *>Vraz"Ja ženska«. Turistika in sport. Celiski šahovskj klub se jako lcpo razvija. Šteje danes že krog 50 člauov. fci se veeinoina prav pridno posveeajo tej kraljevski j^-j. y klubovem lokaiu. jc! 5c nahaja v okriljn fcavanie »Evropn«, se vrši baš seda.i glavni klubov turnir. koiega sc ud'elezuje nad 20 el:mov. Po- leg hlubovega mojstra, prof. Vagaja. M bo brez dvoma ponovno odnese] prven- stvu. se borijo za šaiiovske lovorifce klnbov Ijubljencc dr. Schwab, častitljivi patriiarh Oajšek, zaslnžni učenjak sver- nik Lilek. in drugi. Kot zanimivost bcle- žimo še. da se je prvikrat spnstila v t;i boj na 64 šahovskih poljih ga. v.r. Bnmč- kova ivot doslej edina.dama. Tuniir jc pokazal žo doscdaj razna preseneeuijn ill veliko nadebndnili sil. Srccü mod ro Žil-ivo resno borbo sc Je vršij s. tn;. sViViiostni sestanek klnbašev. na katc- rem jo na predict odbora bil eno.^lasno ter z" tuivdiišenjein izvoljen dr. Schwab za prvejra k!iibove.e:a častncRTi cinna. predsednik dr. Brunčko je oslikal zashi- ffe. ki si jih jc zaüobil dr. Schwab za khib kot njegov ustanovitel] in dosetla- nji vodja tcr za sah sploh s turn, da jc . sestavi! kroff 70 jako lepih. izvirnih in večinoma naravnost genijalnih šahov- skih probiernov. Ne samo kot kultunii narodni delavec. ne samo na polju glas- beiie mnetnosti, v koje priznanje n:n 1e bi! kii.ib dne 4. tm. pri konccrtu v Nar. ¦doniu poklonil lovorjev venec, teniveč tudi kot komponist šahovskih probie- m.o\' je pokazal dr. Schwab izrazito sa- monlkiost. — V kratkem se vrši v Celju match med ljnbljanskim in mariboi'skim sahovskitn klnbom. teoretskj turnir do- inaOe';a klnba in izlet iste.ija v Maribor. Otvoritcv no«of«etne sczone v I^u- b!.iani. SK Ilirija i.^ni v nedeljo 19. tm. otvoritveno teknio z Gradjanskim SK '7. Za^reba. Oradjanski potnje na to v Spa- niio, kjer nastopi dvakrat nroti znanic- niteiii SK Harcelona. Rokoborba. Lev, is (Amerika) je prc- ma.^al 3. tm. v Cansasn v Ameriki Po- ljaka Stan. Ciffanicv/icza v boju za sve- J tovno prvetistvo. Obrtni vestnik- »Sija.ino.« Taku so presodili /adnji obrtniški sestanek razni neprizadeti. in prav iinajo; tudi jaz pravim: »SijajnoJ« Poročali so o novih zakonih, protestiralt a se bo v tujini navzela še večjcga spoznanja *n ljubezni do domovine. Tri smrtne obsodbe pred maribor- sko poroto. 10. tm. eel dan od '6. naprej pa do pol 2. popolnoči se je vršila preti tukajšnjo poroto obravnava proti treni morilcem preužitkarja Košaria. Ta jc stanoval na posestvu Mari.ie PcrSa, ki je nagovarjala iz pohlepnosti po Ko- sarjevem premoženju svojega ljubimco Muhiča, naj Košarja umori. Oba skupaj sta nasovarjala nato svojega pajdatfa Hojnika, ki sta ga naposled tudi res PH- pravila k temu, da k zločin izvršil m Košarja dne 1. avgusta 1. 1. zavratuo umoril. Pred poToto so bili nocoj po na- porni in napeti razpravi vsi triie spozna- ni krivim in na podlagi porotniskega krivdoreka vsi trije obsojeni na smrt na vcsalah. Aretacija komunista v Sarajevu. Komunist Milan Jokič je bil te dni v Sa- rajevu aretiran in prcpeljan v Beograö. Povod aretaeiji so neka pisma, ki jih jc Jokič pisal komunističnima poslanocm?. 1'iči Kacleroviču in Kosti Novakovicu. Velika tatvina v Zagrebu. V četrtek ponoči so udrli doslej neznani zločinci -v trgovino z usnjem Allmann <5t Dlouhy v Zagrebu ter odnesli usnja v vrednosft 400.000 krön. Sin umoril lastnega očeta. V sredo se je v istrski vasici (iabrovica odigral strasen umor. ki je vzbudil med vaščaM veliko ogorčenje. V enonadstropni hisi je bival kniet Ivan Križmančič. njcgov sin Josip in njegova nilada žena Ana. Križmančič je bil v kuhinji v pogovoru z nckim sosedom. Nenadoma jc planil v kuhinjo Križmančičev sin ter z zeleziilm drogoin udaril očeta po glavi, ki se je z. razbito črepinjo zgnidil mrtev na tla. O- rožnikom je inorile;; izjavil. da se je že davno odločil iimoriti očcta. ki k' na^- legoval njegovo ženo. Mladcga Krl7- mančiča so odpeljali v zapor. Zagoneteii umor. V fp.rhinskcm '1 r- žišču se je te dni odigral v trafiki neke- ga Marcassija zagoneten umor. V trafiki so mišli lastnika s preklano glavo. Mar- cassi je bil premozen. Zato se domnevs, da je bil umarjen zaradi denarja. Potopi uaših Ijudi v Ameriki. V err- žavi Colorado je voda uničila jugoslo- vansko vas Pueblo. Uničeni so domovi, sole, cerkve in posestva. Potopljene^a je bilo tudi imiogo našega ljudstva. Prc- bivalci te vasi so bili večinonvi delavc:, ki so delali v topilnieah. Pones'receiio izsiljevanie. Lj.istuik pogorclega paromlina v Mariboru, dr. Franz. je prejel zadnje dni od nekega neznanca dve pismi, v katerih niu jav- Ija. da je za 800.000 Din pripravljen iz- dati požigalca. Dr. Franz je o zadevi ta- ko j obvesti! poücijo, ki je prisin kmalu izsiljevalcu na sied. V neki trafiki, fca- mor bi moral bili poslan d'cnar, je nant- reč tletektiv aretiral uatakarico Šteiico Kieler, ki je priznala, da jo je poslal po denar njen Ijubcek Karl Lorber. Parcefc je že pod kljnčem. JVliliionsk?. izguba v tarl. \; Novcm Sadu je aretirala policija v kavarni »Je- lisaveta« neko kvartopirsko družbo. v kateri sta bila tudi dva beograjska tr- govca. Hum je nzgubil v igri uad 111III- jon dinarjev. Aniiseptionol, čisteče, osvežujoče, oživljajoče iu krepčujoče deluje lekar- naria Fellerja prijetno dišeči »Osailuiclx, mnogo močnejši in boljši kakor frarico- sko žganje za drgnerije rok, nog, lirbta in celega telesa, kakor tudi kot kosmeti-i kum za negovanje kože, las in list, sko- 7.1 25 let priljubljen. 3 dvojaate steklcnr- ce nli 1 špecijalna s^cklcniea /. zaniotoni in požtnino za 48 K pošilja: E. V. Feller. Stubica donja, Flsatrg st. 3.~i.. Hrvat- sko. de Narodno gospodarstvo. Hmeljarsko društvo v Žalcu javi vs.crn svojim udom in dnigini hmeljai- jem, kateri bi ho^e'i pristooiti kot udje, da se bo letnina za 1922 določila še le Povodom glavne skupsčhie, katera se bo vršila dne 25. tm. kakor običajno v Žalcu. Ker pride med druffimi važnimi točkami tudi izprememba pravil na duc- vni red, za kar je pa treba navzočnosti dve ti'ctjinc vseh udov tj. 12S, se opo- zarjaji) in uaprosajo vsi hmeljarji, da s! določijo naveden dan za /talec. l-'oseb- na vabila se prideio. Knieüjsk« učrii tečaji se ua drž. vt- narski in sad'jarski soli v Mariboru ue , morejo redno vršiti radi pomanjkania j sredstev za to. Da bi se'pa vseeno kar mogoce zadostilo najnujneišim zadev- nim potrebam naših kmetovalcev, zlastf vinogradnikov in sad.iariev, dovoljuje ravnateljstvo pravim zanimancem (knicr- tom, kmetskim sinovom, viničarjem itd.) obisk sole ob najvažne.iših nraktičnih delih v zavodovih nasadih (v vinogra- du, trsnici, sadonosnikih. drevesnicah, na vrtu itd.), za kar zadostuje prijavj z ¦dopisnico, na kateri se naznani stroka, za kojo se dotičnik zanima. in njega toeni naslov. Na primer: sedai se vrST- jo ob ugodnem vrememi trtna rez, gro- banje y starcjih nasadih za izpoluitev praznih inest, snaženje in oomlajevanje sadnih dreves, oskrba drev-jsnice, na- prava gnojakov i. dr. K ßozneje sc vr- Sečim delom se priglasenci pazovejo pv smeno. S seboj morajo prinesti potreb- no orodje (škarje, nož, po mo/.nosti ža- gico). Stanovanje in hrano si niora vsak- do sam preskrbeti izven zavoda. V nino- gih slučajih bo koristno že tudi samo enodnevno praktično sodelo poü stro- kovnim vodstvom. kojeniu se mora gle- de reda in dela vsakido Podvreci brez- pogojno. Razne vesti. Novo ogrevno sredstvo. Ncki go- spod Rado Nipič v Mariboru je iznaSel ogiwno sredstvo »toplodar<, katero baje ogreje vsak prostor brez peči in kurjave. Nicgov izum bi pomenil vellk prihranek glede preinoga in drv. Nip?C je dai svoj izum patenlirati in bo menda v kratkem pričel z njegovo eksploa- taeijo. o „i. Nova prestolica Avstralije. Mestni arhitekti v Evropi se morajo zadovolje- vati z načrti za razsiwnje že obstoje- čih mest. Srečnejši so graditelji inest v Avstraliji. Kakor se poroča iz Londona, nameravajo tamkaj zgraditi novo roesto. Pred desetimi leti je bil razpisan mecJ- narodni konkurz za izgradnio tega me- sta, ki se bo imenovalo Camberza In postane glavno mesto Avstralije. Kom!- sija je priznala prvo nagrado Ameri- kancu Griff in 11. Načrt pred vide va po a- meriškem tipu trge in numerirane ulice in se na morebitno gričevnato ozemlje sploh ne ozira. Sredi mesta bo »Kapitol«, okoli katerega se bodo gnipirala redna poslopja. Lastnica in izdajateljica: Zvezna tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šininic. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Hazglas. Dne 27. marca tl. se bo vršil v mestu Celju živinski in kramarski sejem. Ta sejem se po navadi vrši vsako leto prvo soboto po sredi posta; ker je pa letos ta dan praznik in drugi dan nedelja, se mora sejem proložiti na pondeljek 27. marca 1922. Mestni magistrat celjski, dne 8. III. 1922. oženjen, 31 let star, želi stalne službe k poljarmeniku (Vollgatter) če mogoče s stanovanjem. VpraSa se v upravni- ätvu lista. 261 1 Szjava« Podpisani izjavljamo, da nismo plačniki dolg-ov, katere bi naredila Margaroia Sedmšstek iz Vrbja (Žalec). 259 . Terezija Sedminek - Hoznep Išče SB stanovanje za takoj z vsaj eno sobo ter kuhinjo. Sprejme pa se tudi večje stanovanje. Za oddajo stanovanja se plača vsaka zahtevana vsota. Naslov v upravi. 270 1-1 Tropski ucenec z dobro šolsko izobrazbo in iz poštene hiše se sprejme pri tvrdki 260 Rudolf Simonišei;, Hrastnih. Sprejmeta se takoj dva pridna itčeMca ki imata veselje do '-'leparske obrti pri Joaip Cilenzeky kSeparstwo v Laskem. 4—1 Leqitimacije za Dunafski velesejm 19. — 25. marca 1922. se dobijo v pisarni »Javnega skladišča in prevozne družbe d. d. v Celju« ob Savinji (carinarna). 269 3-1 Stran A. »NOVA D O B A« Stev. 30. Registoov. kreditna in stavbena xadpugazom.zav. ¦¦***¦ ¦¦¦ Pi-eiei-now« u2. 15 ** «©IJli "LÄSTNI DOM" Sprejema hranilne vloge in |»jj Obi»&«tuje po 41/2% Ä*is-i in pol * od sto, ppoti odpovede (5%) pet od sto. Kuhinisho oprava in več drugih stvari se po ceni proda. Izve se v Mlekarni za farno cerkvijo. Proda se 24231 po nizki ceni krasna moderna oprava za spalnico in jedilnico. Naslov v upravi »Nove Dobe« Boston I? kupuje po dnevnih cenah naj- višje izvozna trgovina Ernest Marine, Celje, Kapucinska ul. 3y enako tudi druge vrste lesa, 243 posebno fesan les» 3-2 Kot vodja za večje podjetje se išče in- tel.} energičen, zmo- žen in izprašan 3-1 tesarski ijster, jug. državljan. Ponudbe na: Ljubljana, p. predal 127. Posojilnica na Vranskem vabi svoje zadružnike k rednemu občnemu zboru na 25. marca 1922 ob 3. pop. v svojo pisarno na Vranskem 91. Spored: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računa za leto 1921. 4. Poraba čistega dobička. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Prosti nasveti. Občni zbor sklepa, če je zastopan vsaj deseti del deležev; ako tega ni, se vr5i eno uro pozneje drugi občni zbor, ki skiepa brezpogojno. Nacelstvo. Kot vodja za večje strojno mizarstvo se išče intel., energičen 265 3-1 in zmožen imzarski moisfer jug. državljan. Ponudbe na : Ljubljana, p. predal 127. Vabilo no redni občni zbor togroirslce zadpuge „SLOGÄ" tt Celju r. z. z 0. p., kateri se vrši v torek dne 29. marca 1922 ob pol 9. uri dop. v dvorani gostilne Žumer v Celju na Glavnem trgu. DISTEVMI RED: 1. Poročilo 0 dosedanjem delovanju. 2. Čitanje zapisnika rednega obenega zbora z dne 10. V. 1921. 3. Poročilo revizorjev 0 rezultalu pregledovanja knjig in računov. 4. Poročilo načelstva o računskem zaključku za leto 1921 in nasvet glede vporabe čistega dobička. 5. Sklep 0 odobritvi računskega zaključka in bilance za leto 1921 ter 0 razdelitvi čistega dobička. 6. Spremembe pravil v celem obsegu. 7. Volitev a) predsednika ter 15 članov načelstva, b) 6 članov nadzorstva. 8. Slučajnosti. Hranilnica in posojilnica ^t. Pavel pri Preboldu ima 25. marca tl. ob treh popoldne svoj obcui zbor s sledečim DNEVN1M REDOM : 1. Čltanje revizijskega poročila. 2. Poročilo nadzorstva in načelstva. 3. Računski zaključek za leto 1921. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Razglas. Vsi mladeniči rojeni leta 1902, ki bivajo v obmocju mestne občine celjske, ne glede na pristojnost, se pozivajo k osebni zglasitvi pri mestnem magistratu soba St. 9 v času od 17. do 27. marca 1922 med uradnimi urami to je od 9. do 12. ure dopoldne. Seboj prinesti je treba: Lastni krstni list in domovnico, rodbinsko polo in če je kdo od družinskih članov služil pri vojakih tudi »Vojaško ispravo«. Odsotne mladeniče morajo priglasiti stariši ali njih za- stopniki, oziroma najbližji sorodniki. Opozarja se na člen 10 in 11 zakona 0 ustrojstvu voj- ske, na podlagi katerih se bo proti vsakemu, ki bi se pravo- časno ne prijavil, najstrožje postopalo. Iste posledice zadenejo tudi družino, ki bi ne prijavila v navedenem roku svojega odsotnega sina. Mestni magistral ceBjski, dne 7. marca 1922. Župan; dr. Hrasovec 1. r' 99 104-21 mannfakturnc trgovino «T. KUDISZ Celje - Qaberje 16, nasproti vojašnici kralja Aleksandra Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in debelo. Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za rnoške in ženske obleke, cefir, Šifon in raznovrstno manufakturno blago. jadranjlia banlja Delniška glavnica: Din 3o,ooo.ooo*— Bcoorad Rezerva: Bin 15,000,000» Podruznice : Celje, Cawtat, Dubrovtiik, Ercegnowi, Jelsa, Korčula, Kotoi», Kt*anjf Ljubljana, Mariloor, Nletkovic, Sarajevo, Split, Šibenik in Zagreb. Naslov za brzojavke: ^»Äii^öurnslx;»* Äfiliir>aix zavod Frank Sakser State Bank 82 Cortlandl Street 26-6 New York City.