22. Štev.
 v Murski Soboti, dne 14. avgusta 1921.
  Poštnina plačana v gotovini.
  11. leto.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO v MURSKI SOBOTI, Aleksandrova cesta 67.
OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE IN 80 mm ŠIRINE K 1·
 Izhaja vsako nedeljo.
Posamezna številka velja 2 kroni.
NAROČNINA: ZA  CELO LETO — 80 K
ZA POL LETA —  —  — — 40      K
ZA ČETRT LETA  — —   —   — 20 K
ZA 1 MESEC — —  — — 7 K        
Pozdravljen !
      Pozdravljamo Vas, Kraljevski namestnik gospod minister Ivan Hribar v naši sredini ob drugi obletnici našega osvobojenja, Ravno pred dvemi leti na današnji dan, zgodaj zjutraj, počelo je izhajati naše solnce svobode! Priplulo je visoko na nebo in nas po tisočletnem suženjstvu obsijalo s svojimi zlatimi žarki, polnimi svobode, v katerih se kopljemo še danes ko Vas visoki gost sprejemamo z ljubeznijo v srcu in odprtimi rokami, polni želje, da odnesete iz tega dela mile nam domovine najbolje vtise. Nismo bogati na prosvetnem blagu, pa Vam ne moremo nudili sijaja in razkošnosti, a zato pa sprejmite naš odkritosrčni Pozdrav s katerim Vam stopamo nasproti in Vam kličemo:
DOBRO DOŠEL !
    Ministerski obisk. 
Minister za socijálno skrb gospod
    dr. Kukovec v Prekmurji.
    Prvikrat, kak je Prekmurje osvobojeno, je obiskao nás naš minister. Rejč „naš“ moremo poudárjati, ár gospod minister dr. Kukovec so v nedelo 7. augusta tl. pokázali, da so resan naši.
    Ár so g. minister pristaš Jugoslovanske demokratske stránke, je krajevna organizácija J. D. S. za 7. augusta narédila pred hotelom Krona shod, na šterom se je udeležilo ogromno število lüdstva, da čüje iz ust žámega ministra reči, štere je to lüdstvo selelo čüti.
    Že ob pol 10 vöri predpoldne pripelala se je z automobilom ministrova gospa soproga i hčerka v spremstvi gospoda notarja Kodra v M. Soboto. Okoli 11 vöre so se pa pripelali v spremstvi g. vládnega tajnika Lipovšeka g. minister v M. Soboto, štera je ob tej priliki bila vsa okrášena z národnimi zástavami. Pred hotelom Dobray se je medtem zbrala ogromna množica našega lüdstva, a pred govorniškim odrom pozdrevila so gospoda ministra deputacije, med njimi kak prva ona sestojéča iz dr. Škeriaka, inž. Wolfarta, polit, urad. Šerüga i šolskega vodja Preiningera, šteri so v lejpi rečáj pozdravili g. ministra v iméni domáčega lüdstva. Kak so se pozdravi končali je stopo na govorniški oder g. notar Koder, šteri je z lepimi i primernimi rečmi otvoro shod, te je nato dao rejč gospodu ministru. Što je vido i čüo g. ministra, tisti je včasi spoznao, da so g. minister naš Človik, šteri vse stori, naj se samo stánje v Prekmurji zbogša tak, kak si to prekmurski národ želi. Pravli so nam pa tüdi g. minister, da moremo držati vküp i pomágati našoj vládi, ka de mogla napraviti to, ka si samo Želemo. Či mo samo delali proti vládi i pomágali našim nepriátelom, da hujskajo proti našoj držávi,
te je tüdi vsakše uspešno delo nemogoče.
     Gospod minister so nam oblübili, ka do po svoji moči prav celo vse storili, da naš národ v Prekmurji nede meo vzroka se tožiti proti vládi i, da njemi nede Žao, da je pod Jugoslávijo spadno. Kak so g. minister končali svoj guč, so povábili deputacije vsej slojev i korporacij, náj se oglásijo pri komisarijáti, kam so se gosp. minister odpelali. Tá so prišle potem razne deputacije kak : deputácija kmetov, deputacija invalidov, uradnikov, občinski tájnikov i ešče več drügih, štere so naš minister lübezno sprejeli i si notirali njihove želje i pritožbe, da do potem, kak pridejo nazaj v Beográd, vse potrebno uredili. Popoldne so se odpelali g. minister na Cankovo, gde se je vse lüdstvo zbrálo pri župani Gutmani, gde so gospod minister pálek z lüdmi razprávlali, kak predpoudnéva v M. Soboti. Kam so samo prišli, je jih lüdstvo z veseljem pozdravilo. Ob 7 vöri zvečer pa so se g. minister s soprogo in hčerko vrnili čez Radenci proti Maribori.
     S tem smo Prekmurci vidli prvoga našega ministra, šteri je prišao slüžbeno, da vidi na lastne oči, ka vse potribüjemo. Mi smo pa vidli njega, a v njemi sina našega národa, šteri nájbole pozna naše boli i nájbole zná nam pomágati. Prepričani smo, da vse stori i naprávi, ka je v njegovoj moči, da pomore svojemi národi iz šteroga je tüdi on potekao. Nej je prišao med nás, kak so prihájali svoječasno ministri, on je prišao med nás, kak naš brat, kak naš dober priáteo. Pogovárjali smo se tüdi z njim kak z bratom i prijátelom, záto smo tüdi prepričani, da ukrenejo vse, da zasliši vláda v Beográdi vse naše prošnjé i želje. Za njihov obisk njim se pa tem potom nájsrdčnejše zahválimo i mu kličemo : Na svidenje !
Prekmurski Glasnik naj ne manjka v nobeni hiši v Prekmurju.
Drüga obletnica.
     Gnes pred dvemi leti, zgodaj zjutraj, prestopile so Jugoslovenske čete nekdanjo Austrijsko Ogrsko mejo. 12. augusta 1919 ostáne za to Zgodovinski dén, nej samo za celo Jugoslávijo, nego posébno ešče za nás Prekmurce. Od tega dnéva dalje smo svobodni držávljani. Zavedamo -se tega v polnoj meri a vendar se moremo pitati : ali se pa tüdi zavedamo svojih držávljanskih dužnosti ? Razmere, štere so zavedale po naši osvoboditvi izpod tujega jarma nam govorijo, da se ne zavedamo. Komaj osvobodjeni počeli smo rovati eden proti drugomi in celo tak daleč smo se spozábili, da so počeli nekateri naši prekmurski bratje celo sanjati o lastni županiji, s posebnimi pravicami.
     Gda smo bili lačni svobode in smo si to od vsega srca želeli, nam take neumnosti niso prišle na pamet. Te smo hodili v trumah, po noči in po dnévi, po vodi in snegu prositi naše brate onostran Mure za pomoč. Što od poštenih in zavednih prekmurskih Slovencev se ne spominja od onih časov v početku leta 1919 pa do dnéva, gda nam je zasijalo solnce svobode. A komaj smo se v teh žarkih svobode malo zgreli, postali so nekateri ošabni in zahotelo se njim je lastne županije s posebnimi pravicami kakeršna na celemu svetu ne obstoji, v šteroj bi potem samovoljno gospodárili in nás s tem spravili ešče na hujše stálišče, kak smo bili v početku leta 1919. Ti naši bratje spozábili so se celo tak daleč, da so počeli paktirati z našimi sovražniki Madžarji in madžaroni, ki komaj čákajo, da bi nás spravili pálek pod svoje gospodárstvo in z nami ešče grje ravnali, kak so ravnali pred našo osvoboditvijo, 12. augustom leta 1919. Hvála Bogi, da pa tem ljüdem, ki so hoteli naše zopetne sužnosti ni darovalo mnogo naših prekmurskih bratov poslüha in mi smo rešeni in svobodni — za vekomaj.
     Svéta dužnost vsega prekmurskega národa, ki li količkáj ljübi svojo domovino Jugoslávijo, da, kak Veriga sklenjen dela v blagor in korist naše domovine, ár s tem dela li v lastno in svojih otrok korist. Svoboda je ena glávnih življenskih pogojev za vsak národ. In, ár smo tüdi mi národ, šteri má po božji volji rávno tak pravico za živeti na sveti, kak Madžarski, Nemški in vsaki drügi národ, hočemo tüdi, da bodemo na lastni zemlji samisvoji gospodárji. Spoštovati hočemo vsakega in njemu dati pravico do življenja med nami, pa naj bode to Madžar ali Nemec, če bodo tüdi oni nás spoštovali s priznanjm, da na naši zemlji moremo biti li mi sami gospodárji. Svobode ne odrekamo nikomi, kak si tüdi lastne svobode na našoj zemlji od nikoga ne püstimo vzeti, pa naj bi bil to Peter ali Pavel. Zavedamo se svojega slovenskega pokoljenja ; zavedamo se, da sme národ, ki ima pravico do svobodnega življenja. Pri tem pa ne pozabimo na onega, ki je naš národ, naše pradede dávo in gnjávo z vso silo tisoč
Stran 2.
PREKMURSKI GLASNIK
14. avgusta 1921.
let, in, ki ešče gnes ruje proti naši svobodi. Proti njemu in njegovim željam bodimo trdi in jekleni a medseboj se ljübimo, kak bratje in posvetimo vse sile napredku našega národa in naše Jugoslovenske držáve.
       12. august naj nam pa vzbüja vsako leto spomine na oni srečni dén, kak smo z veseljem v srci in od veseljá rosnimi očmi sprejeli naše brate, ki so sinovi istega národa kak mi, ki so nam prinesli té dén ono za čemur nismo samo mi hrepeneli, nego tüdi že naši stári očetje in naše stare mamice, kak tüdi naši pradedje, to je : Zláto svobodo. Denéšnji dén naj nás spodbüja k novemu deli, k vstrajnemi deli v korist in blagor držáve a s tem v glávnem v lastno korist.
   POLITIČNI PREGLÉD.
       Pomen oficijelnega obiska gosp. ministra dr. Kukovca v Prekmurju. Gospod minister dr. Kukovec so se že do sedaj zelo interesirali za Prekmurje in njega prebivalce ter vkrenili, da so dobili naši siromáki fal melo, da se bode počelo že v krátkem časi trasirati železnico, štera de vodila iz Murske Sobote preko Ljutomera ali Križevcév v Ormož, a od tam dalje po celi Jugoslaviji. S tem zvezano bode Prekmurje z vsemi kraji, ka je velikega pomena posebno za našega kmeta, ki de svoje pridelke lahko prodajao gde de šteo in küpüvao potrebščine tam, gde jih dobi ceneje. Trgovina in obrt se bode razvila in s tem prenehalo bode vsako pomanjkanje. Kak smo čüli na shodi v nedeljo, 7. augusta t. l. v Murski Soboti je to tüdi glávna želja našega ljüdstva. Gospod minister dr. Kukovec so človek, šteri če kaj obljübijo, tüdi storijo, ár se zavedajo, da jih je ljüdstvo záto poslalo na vládo, da bodo tüdi v korist tega ljüdstva delali. Oni niso, kak so bili prejšni ministri, kak dr. Korošec, ki je pač vsigdár obljübljao ljüdem vse dobrote, a storo za ljüdstvo ni drügoga, kak povišao voznino na železnicah, davke in drügo. Naš g. minister dr. Kukovec so demokrát, ka so tüdi dejansko v nedeljo v Prekmurji dokázali s tem, da so govorili z vsakim človekom in jih ni bilo sram dati roko vsakšemi, pa naj je bio to kmet, delavec ali pa invalid. Takši lüdjé spádajo na našo vláda, záto bomo pa tüdi mi Prekmurci v bodoče samo takše
lüdi poslali v Belgrád in samo za takše, ki so pristáši jugoslovanske demokratične stranke, kak so gospod minister dr. Kukovec, volili in njim dáli naš glás. Tisti pa, ki Ščéjo špilati samo gospode, naj pa to delajo na svoj račun domá, a nej na naš račun v Belgrádi. S tem, da so prišli gospod minister k nam in sprejeli naše želje in pritožbe na znánje, so dokázali, da se za nás in naše razmere interesirajo, pa smo lahko prepričani, da se bode našim željam tüdi vgodilo. Vsekakor je pa pa to velikoga pomeno za nás, ár zdaj bodo g. minister pri vládi v Belgrádi tüdi lahko točno poročali o našem stánji, ár so se o tem osebno osvedočili in čüli vse iz ust samega lüdstva.
NOVICE
    Na znánje. Da se zvrši narodna svečanost dne 14. t. m., odebráni je bio pred pár dnévi tanáč, šteri je imeo za kotrige vse partáje kak tüdi ništerne gospode iz M. Sobote. Na sestanki toga tanáča 10. t. m. pa se je vöpokázalo, ka na národni svečanosti nemrejo sodelovati gospodje, prvle odebráni, ár so se pokázali náčiši cili pri toj svečanosti kak pa je bilo obečano. Záto se je tanáč 'razpüsto in vse partáje so vöpovedale, ka nedo sodelovali. Brezi sakšega sküpnoga poguča pa so se odločili gg. dr. Škerlak fiškáliš, Šerüga, Stare iz dávčenega urada in Budin od okrajnega glavárstva, ka do oni národno svečanost sami vöspelali. Dámo to na znánje, ka nede što mislo, ka vse partáje sodelüjejo pri národni svečanosti.
    Pozvánje. Kam ideš v nedelo popoldne? V Martjance k Vezéri, gde de se obdržala velika veselica »Ogengasnega drüštva“ Za jed in pijačo ter izvrstno zabávo je poskrbleno. Za Sobočáne je to trnok lejpi izlet, záto ze računamo na velko udeležbo.
    Popravek. V številki 21. »Prekmurskega Glasnika« vrinila se je pod naslovom »Uboj zavolo teleta« neljuba pomota. Ubijen je bil Ivan Vogrinčič ne Josip, kakor je bilo pomotoma javljeno, kar se s tem popravlja.
       Vsem prijateljem in znancem od katerih se nisem mogel osebno posloviti ob mojem odhodu iz Murske Sobote, kličem tem potom krepak Zdravo !                     Kapetan Pero.
       Smrtne nesreče. Pri Petanjcih vtonile so tri osebe v Muri, a na ogrski meji je vstrelila obmejna straža nekega krošnarja, ki je bil takoj mrtev. V obeh slučajih igra, baje, nesreča glavno vlogo. — V Ljubljanici je otonila pri kopanju v Murski Soboti nastavljena učiteljica gospa Olga Rant.
       Sporedna carinarnica. V Rogačevcih postaje od 1. augusta t. l. naprej »Sporedna carinarnica«, kar se daje onim, ki imajo pri carinarnicah opraviti, na znanje.
       Invalidi pozor ! Gospod minister dr. Kukovec, ki so bili v nedeljo v Murski Soboti so se tudi interesirali za prekmurske invalide, za žene in otroke padli in umrlih vojakov, so sprejeli deputacijo invalidov in obljubili, da bodo takoj vse potrebno vkrenili, da se bedno stanje teh naših sirot zboljša. Ker se še veliko število invalidov ni priglasilo, pozivam danes šeenkrat vse vojne invalide, da takoj sporočijo na naslov : »Podružnica vojnih invalidov za Prekmurje« v Murki Soboti, svoj točen naslov. Ker je prišlo vprašanje, če se naj priglasi tudi sirote po padlih, in umrlih vojakih, javljam, da se naj tudi od teh pošlje imena, stanovanje in posel, katerega obavljajo in število nedoraslih otrok. Za P. V. I. v Prekmurju : Tone Vahtar, tajnik. Jugoslovenske demokratične stranke v Murski Soboti.
       Prekmurskim dobrovoljcem v vednost. Okrožni klub jug. dobr. za Prekmurje je zbral vse podatke o delovanju prekmurskih dobrovoljcev in jih poslal društvu v Ljubljano s prošnjo, da jih odpošlje na kompetentna mesta, da se prizna prek. dobrovoljce.
       Avstrijska valuta. Avstijska krona leži v agoniji. 15.575 do 15.625 nemško-avstriskih kron je treba plačati na Dunaju za 100 švicarskih frankov, za 1 funt 3400, za eden dolar 960 kron. Denarni trg se nahaja v znamenju najbližje panike in katastralne špekulacije, katere vzroki ležijo v prevaranih nadali antante kreditne akcije. Zdi se, da je avstrijsko krono Umetno držalo pokonci samo upanje na kreditno sanacijo. Stotič prevarano je povzročilo, da je že itak najslabša valuta na svetu (z izjemo poljske marke) v zadnjih treh dni izgübila na svoji vrednosti še 50 %.
LISTEK.
O priliki drugoletne prosláve osvobojenja Prekmurja.
Dopis — Okrožnega Kluba jugosl. dobr. za Prekmurje v Murski Soboti.
      Po razpadu Austro-Ogrske se je širilo med prekmurskimi Slovenci gibanje, štero je melo cil — priklopitev Prekmurja Jugosláviji. Dobrovoljno so se jávljali Prekmurci k »Národni stráži« v Ljutomeru in se organizirali v rázni legijaj.
      Meseca novembra 1918. je priredo general Maister v Radgoni shod. šteroga se je udeležilo mnogo lüdi iz Prekmurja, eden celo iz Monoštra, da manifestirajo za ujedinenje z Jugoslávijo.
      Istega meseca je izdao župnik v pok, gosp. Josip Klekl, deklaracijo, s štero je zahtevao samostojno Prekmurje pod ogrsko nadvládo. Medtem, ko je on ostao na stárem držávnem stališču, so iskali prekmurski dobrovoljci najožje zveze z Jugoslávijo.
      Prve bitke so se udeležili prekmurski dobrovoljci za časa Jurešičevega napada pri Dolnji Bistrici dne 28. dec. 1918. V tej bitki je bilo pár prekmurski dobrovoljcev ranjenih i zgráblenih.
      Kak so Madžari napádli prve dni januarja 1919. Jurešiča in pa ga vjeli, je pribežalo mnogo
Prekmurcev v Ljutomer, kjer so vstopili kak pomožni Orožniki na različnih postajaj ljutomerskega okrája.
      Iz Ljutomera so hodili prekmurski dobrovoljci neštetokrát v nájvékšoj zimi tajno črez Muro, da vrede zveze, poizvedo moč sovrážnika in dájo upanje svojcem na skoro osvoboditev.
      Od 5. do 16. februarjv so se udeležili prekmurski dobrovoljci skupnega napáda na Radgono. 
      V teh bojih, kak je izjavil vojaški strokovnják so se oblikovali prekm. dobrovoljci z veliko hrabnostjo i vztrajnostjo. Ne zima, ne glád jih ni | strašila :— vodila jih je le ljübezén do rodne grüde.
      Nato je prišla vest iz Pariza : Prekmurje zgübleno. Kot glávni vzrok se je navájalo novembersko deklaracijo.
      A prekmurski dobrovoljci niso izgübili upanja polovali so v Ljubljano, Beográd, samo da bi dosegli svoj cilj. Končno jih je obvestil gen. Maister, da pride 12. marca ententna komisija v Ljutomer ki želi govoriti s Prekmurcimi. Vzrok prihoda ententne komisije v Ljutomer je bilo brezobzirno preganjanje zavednih Prekmurcev od stráni podivjanih Madžarov, ki so pretepali in ubijali vsakega, le malo osumljenega.
      Prekmurski dobrovoljci so v najhujši zimi deloma prebredli, deloma se prepeljali na majhnih čolnih črez Muro v Prekmurje, da zbero zastopnike za ta shod.
      V  Ljutomer je prišlo nad 100 zastopnikov iz
vseh krajev Prekmurja, ter so s svojo žilavostjo, energijo in odločnim nastopom opozirili ententno komisijo na potrebo zdrüženja Prekmurja z Jugoslávijo.
      O priliki tega sestanka v Ljutomeru sta ententna zastopnika major Reverdu (francoz) in kapitan Bayerlein (anglež) priznala Prekmurce kot legijonarje. Ti pa so razodeli obupno stanje v svojoj domovini in zahtevali municije, da bi sami zasedli Prekmurje. Major Reverdu je odgovoro, da antenta ne dovoli zasedbe, ár se bo prekmursko pitanje rešilo 
      v pár dnevih, ko zasedijo ententne čete Budapešt.
      Medtem je nastopila boljševiška vláda s svojimi grozotami. Prekmurci preganjani radi národnosti in radi nesoglasja z boljševizmom, a iz Pariza nikakše odločitve.
      Prekmurski dobrovoljci preprosijo sami gen. Maistra, da organizira in pripravi za pobuno v Prekmurji. Zbralo se je nad 400 Prekmurcev. Tada to akcijo je uničo napad Nemcev na Koroško.
      Ešče težji časi nastopijo za dobrovoljce. Naša deželna vláda je pokázala s svojo pasivnostjo, da ji ni do teh krajev. Ni skrbela za hráno, ne za stán, ne obleko, nego celo zahtevala, da se prekmurski dobrovoljci izčeno črez Muro. A dobrovoljci ? ! Eni so vstopili v sokolsko legijo v Štrigovi, drügi ostali pri narodnih stražah, eni zopet odišli v Slavonijo, samo domou nej šo nieden, ár tam jih je čakala smrt.
14. avgusta 1921.
PREKMURSKI GLASNIK
Stran 3.
                                                                        RAZNE VESTI.
      *       Koliko kvadratnih kilometrov obsega naša držáva ? Jugoslavija obsega 270 jezer kvadratnih kilometrov in se deli na 391 jezerov hektarjev njiv in vrtov, 358 jezerov vinogradov, 2 milijona 39 jezer hektarov travnikov, 3 milijone 437 jezerov pašnikov in 7 milijonov 275 jezero gozdov. Od poljskih pridelkov, ki se jih pridela v naši državi, porabimo sami 15 milijonov kvintalov a 21 milijonov 570 jezerov kvintalov se pa izvozi. Krompirja se pa izdela v celi Jugoslaviji okoli 15 milijonov 137 jezerov kvintalov. Tobaka pridelata samo Bosna in Hercegovina 36 jezer kvintalov. To vse nam dokazuje, da smo bogati in nebode nam šlo slabo, če bodemo imeli pamet v glavi a ne v peti.
      * Madžarski dolgovi. Madžarski notranji dolgovi znašajo 12 milijard, zunanji pa 140. Finančni minister Hegedüs bo odpotoval tekom polena v Pariz, London in Berlin, da se bo posvetoval glede madžarskih dolgov.
      * Avstro-madžarska razmejitev. Razmejitveni odsek za Avstrijo in Madžarsko (polkovnik Graven za Anglijo, major Jocard za Francijo, major Caalma za Italijo in polkovnik Jamaguči za Japansko) se je danes ob prisotnosti avstriskega delegata, ministerijalnega svetnika Neugebaura in madžarskega delegata polkovnika Keresztesa sestal k ustavni seji v Gradcu.
      * Nodkritosrčnost Madžarske. Iz Beograda poročajo, da ima naša vlada v rokah zanesljive podatke, po katerih se madžarska vlada prav nič ne briga za predhodna izvrševanja trianonske mirovne pogodbe. Tako mora madžarska znižati efektivno stanje svoje vojske na 35.000 mož. V polni vojaški pripravljenosti ima danes madžarska svojih 7 kompletnih divizij z veliko artlierijo in ostalimi tehničnimi četami. Samo žandermerijska rezerva, ki pa je ob jednem redna madžarska vojska, šteje 12.000 mož. Te podatke, ki so popolnoma avtentični, predloži naša vlada vrhovnemu svetu, da mu dokaže, kako malo se briga Madžarska za izvrševanje določb mirovne pogodbe.
      * Sprejem žandarmerijskih oficirjev. Kakor se nam poroča se v svrho popolnitve žandermerijskega oficirskega kadra sprejme približno 50 oficirjev. Kandidati, ki bi se želeli posvetiti žandermerijski službi, morajo biti rezervni oficirji v činu poročnika, popolnoma sposobni za četno službo v miru in vojni ter ne smejo biti stari 35 let.
Prednost imajo oni, ki so dovršili Vsaj šest razredov gimnazije ali kake druge Srednje šole. Prošnje je vložiti do 25. avgusta. Izbrani kandidati se vpokličejo na enoletno pripravljalno službo v žandermeriji. V tem času bodo obiskovali informativni kurz za žandermerijske oficirje ter bodo po enoletnem službovanju morali napraviti izpit za premeščenje v žandermerijo.
                                                                                                              ŠPORT
                                                                                                 Mura — DSC 1:0 (0:0).
       V nedelo, 7, augusta v gojdno ob 5. vöri smo se na glásno, vesélo rabuko prebüdili, štero so napravili naši mladéniči. Té so se zbérali pred Kemény-ovov kavárnov na pot v Dolnjo Lendavo isti igralci Football Kluba »Mure«, ki so lendavčane zbili . . . Gizdávi smo lehko — mi prijáteli športa — na naše mláde dečke, ki so oprvim špilali na tühinskoj tekmi z starejšov i močnejšov grupov, pa so dönok že z zmáganjom nazáj prišli. V nedelo zadvečera, ki smo domá ostali i nej smo mogli navzoči biti te lejpe igre, smo jáko radovedni bili, kak se oponáša naša »Mura« proti lendavskom šport klubi; mi smo se samo to bojali, či dosta golov prineséjo domo. Večér okoli 8. vöre smo že preveč nepokorni bili od radovednosti, obečali so nam, ka do telefonirali ali telegrafirali domo, samo ka so to nej mogli za volo pokvarjenosti telefonske proge. Mi bi pa nej mogli spati, či bi brezi kakšega glása domo odišli, záto smo nekáki sedeli na »terasi« (ali ka je ?) pred kavárnov Keménya, pa smo čakali, či što pride iz D. Lendave i tüdi v tom smo se nej vkanili. Okoli 10. vöre se pritira prvi kurir, v osebi Junkunc Béci, včasi ga gorzastávimo i pitamo : no, ka je ? kak se skončalo ? On pa od veseljá i opešanja komaj k rejči prišo siromák, ednok samo práv med velkim lecanjom : győ-győztünk ! i na kráo nam razložo cejlo tekmo. Včasi stao ležejši grátali i potem smo odišli spát. Na ütro, v pondelel so že domá bili igrálci, vsakši človek jih pozdrávlo i čestito, po celoj Soboti pa so si samo od športa zgučávali, mi smo z toga konštatirali, da je naš publikum že nej tak indolentni, kak je bio dozdaj vsakom amatőričnem ali diletántnem vpoglédi, to
bi pa jáko lepo bilo, či bi se ozdravili z te nekdašnje bolezni. Ka se pa kluba tiče, se vüpamo v njem, da nadale tüdi de tak lepo špilao z drügimi grupami, kak 7. augusta v D. Lendavi, té si ešče správi dobro reputácijo. Želejmo samo malo vékši disciplin med izvrševálni článi, ár je to tüdi edna važnost. Na tréningo pa naj skrbno hodijo i naj se ne štükajo vsigdár.
      Poročilo od nedelske tekme je sledéče :
      7. t. m. je obdržao naš football klub v D. Lendavi s tamošnjim klubom svoj revanche tekmo. Točno ob ½ 6. vöri pod vodstvom g. Gregoroviča kak sodnika se je začnola igra. V prvi 10 minutaj lendavčarje so močno napádali i močno stiskávali naše nazáj. Tistoj máloj murskoj koloniji, štera je pri igri navzoča bila, je že pred očmi lebdalo tisto bitje, štero so naši ob prvi priliki zadobili. Ali mali-pomali je naše moštvo tüdi na moč prišlo i je prilično napádalo. V cejloj polovici igre rezultat je bio 0:0.
      V drügoj polovici igre, ali kak da bi naše igrálce vözpremenili. Napád za napáda, lendavčarje komaj pridejo do reči, i prek naše izvrstne half-vrste nikak nemrejo priti. Rezultat intenzivne igre je bio v drügoj polovici igre v 17. minuti od Spa-siča streljan gol. Korner 9:2 v prid Mure. Viharno navdüšenje je proizváo iz murske kolanije te gol. V dalnjem teku igre so naši zdaj že vsigdár gospodári položája. Glávna moč moštva je bila half-vrsta z Györy, Keresztury i Haužerjem. Nájbogši je bio Györy. Izvrstno je igrao center Spasič, nadale Janža, Kardoš I. i Simon na stráni. Vratar Kleinrat je prema pričakovánji dober bio. Edino Norčič je nej izigrao svojo redno formo. Istotak je nej igrao kak smo pričakovali bek Vaš.
                                                                                      *
      Football klub Müra je 9. augusta tl. večér ob 7. vöri v »Kino«-ji obdržao svojo volilno sejo, pa so sledéči článi bili izvoljeni v odbor, oziroma v Vodstvo : Predsednik : Plaskan, podpredsednik ; Gregorovič, tájnik : Rengjeo, blagajnik : Kleinrath), odborniki : Lipič i Arvai, skladišnik : Junkunc, football-upravitelj : Hirschl. — Po seji je v Keményovoj kavárni banket bio, gdé zvün vsej članov ešče z nikáki gostami so do noči jáko vesélo zabávljali i mnogokrát práznili kupice pa burno živio kričali na te mládi klub i na njegove voditelje.
      21. augusta t. l. pride v M. Soboto čakovski Šport Klub. Tékrát instinsko z močnov grupov de špiiala naša „Müra“, štero jáko interesántna i lejpa tekma bode.
      In včákali so v svoji vztrajnosti, v svojem trpljenju, delu in ljübezni do rodne grude — včákali so dén rešitve.
      12. avgusta 1919. so vkorakali prekmurski dobrovoljci z jugoslovenskimi četami v Prekmurje.
 Mi vsi Slovenci.
Spisa1 v proslavo osvoboditve prekmurski dobrovoljec Ferdinand Brunec.
         Mi vsi Slovenci, ene prave majke-Slave ! Tu v Prekmurju, reki Muri, sije solnce v gostoljubne duri.
         Le naprej slovenski rod, naprej za krepki tvoj zarod.
         Naprej, naprej, mladina, te kliče domovina.
         Nas domovina kliče, kot zveste, žive priče, da damo srčno kri, zato živimo mi !
         In tebe pridobiti —
         Želimo kri preliti Mi vsi Slovenci !
         Mi vsi Slovenci, ene prave majke-Slave !
         Kot sužnji smo živeli,
veliko pretrpeli.
A zdaj ! nam sreča vstaja, v Prekmurje se podaja. Zato naprej, mladina, te kliče domovina.
Groze, preté sovragi zdaj domovini dragi.
Srdito kažimo srce, ne maramo mi več za nje, se čemo odsloviti, ter z brati se združiti mi vsi Slovenci !
Mi vsi Slovenci, ene prave majke-Slave ! Pred nami b’lo zidovje, zastraženo domovje.
Zdaj se zidovje ruši, Slovene spet vse združi. Zato naprej, mladina, te kliče domovina.
Že se zidovje maje, ni treba nam ograje.
Naj solnce blagodejno gre črez zidovje mejno. Tako naj vedno sije, dokler nam srce bije, nam vsem Slovencem.
GOSPODARSTVO.
Veliki semenj v Ljubljani 3. do 12. sept. 1921.
    Trgovski, industrijski in obrtni krogi Slovenije hočejo, s tem semnjem stike, ki so se izza osnove naše države tako ojačili z drugimi deli naše kraljevine, kar najbolj poglobiti, nuditi čim hitrejši, čim popolnejši in čim udobnejši vpogled v produkcijo Slovenije in dati kar najboljšo priliko za sklepanje kupčij.
    Ali Slovenija noče samo prodajati v druge dele države, temveč tudi od njih kupovati, zato Ljubljanski semenj ni omejen na proizvode Slovenije, ampak bodo na njem izloženi vzorci proizvodov iz cele države. Naša težnja mora biti, da se čim bolj spoznajo vsi deli države med seboj, da si prodajajo drug drugemu in kupujejo drug od drugega.
    Ljubljana pa je radi svoje obkrajne lege proti zapadni Evropi in radi bližine morja tudi za blago inozemskega izvora, ki ga ne izdelujemo v naši državi in ga treba importirati jako ugodno sejemsko mesto. Zategadelj je, četudi je Ljubljanski semenj namenjen v prvi vrsti za blago, ki se proizvaja v naši državi, na njem dana tudi priložnost za sklepanje kupčij tudi z inozemskim blagom,  
Stran 4.
PREKMURSKI GLASNIK
14. avgusta 1921.
ki bodo njega vzorci izloženi ali v posebnih zgradbah, ali pa v trgovinskem oddelku semnja.
       Ljubljanski veliki semenj bo na prostoru, obsegajočem okroglo 25·000 m2, nudili blágo vsake vrste v veliki izberi, tako posebno poljedelske stroje, poljedelsko in obrtniško orodje vsake vrste, usnje vsake vrste, čevlje in druge usnjarske izdelke, les in raznovrstne izdelke iz njega, pohištvo, hišno in kuhinjsko opravo in posodo, šivalne stroje, papir, kartonažne izdelke, elektrotehnične priprave, pljuge, brane, okove, ključavnice, kose, srpe, sekire, motike, lopate, pile in drugo železninsko blago, raznovrstno kovinsko blago, stroje za obdelovanje železa in lesa, razno galanterijsko blago, manufakturno blago, obleko, slamnike in klobuke, perilo čipke, milo, sveče, voščila in čistila, barve in druge kemične izdelke, steklo itd. itd.
       Z raznimi umetniškimi zabavnimi in drugimi prireditvami, se posetnikom semnja naredi bivanje v Ljubljani kolikor mogoče prijetno. Posetniki bodo s posetom semnja, lahko združili tudi izlete v letoviščne in gorske kraje Slovenije, ki slove po svojí veliki krasoti.
Vsa pojasnila daje urad »Ljubljanskega velikega semnja« v Ljubljani. Na naročila preskrbi tudi stanovanje v hotelu ali zasebno.
       Sejmski znak in legitimacija, ki se dobe proti predplačilu Dinarjev 25., pri sejmskih zastopnikih v vseh večjih mestih naše države in neposredno pri sejmskem uradu v Ljubljani, upravičuje do prostega vstopa v vse sejmske prostore in polovične voznine v Ljubljano in za povratek.
Pošta uredništva.
      Gospodom dopisnikom, katerih poslano, vsled obilega gradiva še ni prišlo do sedaj na réd, sporočamo, da pride to v eni bodočih številk lista na red. Prosimo obenem še za nadaljno naklonjenost.
Avtomobilni promet med M. Soboto in D. Lendavo.
Od danes dalje vozi med Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo avtomobil družbe „Promet“ iz Ljubljane po sledéčem voznem redu :
GONILNI JERMENI
za fabrike, mline, žage in poljedelske stroje v vsaki širini v zalogi pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta štev. 13.
EDEN PRIMA
koncertni klavir in 1 harmonium
se proda. Pojasnila se dobe v j kavarni pri „Kroni“, M. Sobota.
Leder, kože in poplati.
Küpüjem vsefelé kože, tüdi vzemem v delo vsefelé sirove kože, štere se izdelüjejo v fabriki I. Sinigoj, prvléj štere v Ljutomeri. V zálogi mam vsefelé ledra, poplate in tüdi vse šusterske potrebščine. Poglednite v zálogo.
                                           ALBIN SAGADIN
                                               trgovina z ledrom
                                          v BELTINCI, (Prekmurje).
POSESTVO
NA PRODAJ!
Proda se posestvo v L u m a nuših pri Gornji Radgoni v obsegu okrog 4 in pol oralov s hišnim in gospodarskim poslopjem in posestvo na Ščavnici v obsegu okrog 15 oralov, bodisi skupno ali pa vsako posebej. Naslovi astnika se izve v odvetniški pisarni dr. Boezio, v G. Radgoni.
Cerkveni zvoni
právi iz bronca, jamstvo na desét let. V magazini okoli 50 falátov, rázne velikosti pri: METALLUM D. D., Zagreb liica 134.       Telef1—98.
Zahtevajte cenovnike !
Franc Pogačnik
trgovina
v LJUTOMERU št. 3
podružnica v VERŽEJU št. 11
                                              na novo odpreto.
Priporoča svojo veliko zálogo manufakturnoga novega blága po novih nizkih cenah. Vsaki dén nove pošiljke iz prvih Čehoslovaških továrn. — Novi češki barhenti in drügo zimsko blágo med potjo. — Špecerijsko blágo zmiraj sveže v zálogi — Vsakomi se izpláča, da se ogleda in küpi svoje potrebščine v mojih trgovinah.
Tüdi tam se išče eden Učenec.
SAMO EDNOK
Probajte pri meni küpüvati leder, poplate pa drüge čevljárske potrebščine, nigdár nete šli v drügo trgovino. Franc Cőr trgovec v Murski Soboti.
Fal cesta !
Dobro blágo !
  Na znánje dámo, ka seje 22. junija 1921.
 ODPRLA
PREKMURSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z omejeno zavezo
v MURSKI SOBOTI
CERKVENA ULICA ŠTEV. 191.
          Cil novoga peneznoga zavoda je
                                          POMOČ
          vsem potrebnim. Za najmanjše interesiranje brezi drügih stroškov, kak intereši, šteri do dosta manjši, kak vsej drügih bankaj, de dávala kredit na menice in intabulácijo. Za notri dáne peneze de dávala nájvékše intereše.
Slüžbeni dnévi: pondejlek, srejda i Sobota od 8—12.
Odgovorni urednik : Tone Vahtar. Tisk: „Prekmurska Tiskarna“ v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Prekm. Glasnika“.