Emilu Adamiču so odkrili spomenik V soboto, 11. t. m., je Glasbena Matica odkrila v parku pred svojim poslopjem spomenik pokojnemu skladatelju Emilu Adamiču. Zalne svečanosti se je udeležilo veliko število pokojnikovih častilcev in mnogo njegovih prijateljev. Gospoda bana je zastopal prosvetni načelnik dr. Lovro Sušnik, škofijski ordinariat kanonik dr. Kimovec, mestno občino podžupan dr. Ravnihar; navzoči so bili tudi češkoslovaški konzul Minovski, pevska društva, skladatelji in bolgarski. trgovci, ki so posetili trgovski kongres v Ljubljani. Zastopstvo je poslala tudi sekcija JUU za dravsko banovino v Ljubljani in Učiteljski pevski zbor, ki je položil pred spomenik lep venec. Žalna svečanost se je pričela s slavnostno predigro, ki jo je izvajala godba Sloge. Spomenik je odkril predsednik Glasbene Matice dr. Ravnihar, ki je v lepih besedah opisal pokojnikovc zasluge za slovensko glasbo. Prav tako je predsednik Hubadove pevske župe dr. Švigelj proslavljal pokojnikovo delo, ki bo slovelo toliko časa, dokler bo živel slovenski rod. Učiteljski pevski zbor ni mogel povabiti k tej žalni svečanosti celokupnega svojega članstva, ker ima učiteljstvo ob koncu šolskega leta v šoli največ dela. Pred spomenikom svojega pokrovitelja se bo poklonil meseca julija, ko bo priredil v Ljubljani večdnevni pevski tečaj. Tajnik UPZ je pri odkritju imel sledeč nagovor: Spoštovana gospoda! Pred velikim duhom slovenskega guslarja se klanja tudi Učiteljski pevski zbor — Emil Adamič. Tesna povezanost med pokojnim Adamičem in učiteljskim stanom je dala učiteljem-pevcem najboljšega vodnika in sveto- valca, a slovenski glasbi najplodovitejšega skladatelja. Ker je bil pokojnik prvotno sam učitelj, je razumel potrcbe učiteljskega stanu. Vse njcgovo vzgojno prizadevanje na učiteljišču je stremelo za ciljem, dati narodu res dobre pevce in pevske organizatorje. Na stotine in stotine slovenskih učiteljev dela danes na polju glasbe po njcgovih nasvetih in z isto ljubeznijo, kakor jo je poznal on sam. S tem je pripravljal UPZ dober naraščaj in danes lahko trdimo, da so vsi sedanji člani in članice UPZ njegovi učenci. Svojim učencem je kazal na pevskih turnejah narod, njegovo življenje in njegovo pesem. Za nje mu ni bila prctežka nobena žrtev. S porastom njegove moči in slave je rasla tudi vez z UPZ. Postal je njegov predsednik in voditelj. Vodil ga je po zmagovitih poteh navzgor, dokler ni omahnil... S slovanskim romarjem, z graditeljem slovanske vzajemno sti so se UPZ odpirala vrata povsod na stežaj. Povsod so nas sprejemali prisrčni in mi... mi smo bili nanj ponosni. Tako je bilo v Bosni in Dalmaciji, tako je bilo na Češkoslovaškem, tako je bilo v Bolgariji in tako bi bilo vnaprej ... UPZ se je čutil počaščenega, ko ga je smel vidno odlikovati za delo v zboru in za delo na polju slovenske glasbe sploh. Nadel si je, še ko je snoval v njegovi sredi, njegovo ime in ga tako ovekovečil za večne čase. Skromen je to spomenik njegovemu velikemu duhu, skromen za nas, a tcm pomembnejši za potomce. Pokojnikov nemirni in večno snujoči duh je našel svoj počitek, njegova mogočna in zmagovita pesem je ostala neizpeta ... Ko danes odkrivamo spomenik skladatelja, ki je vse svoje življenje prisluškoval utripu narodove duše, želi na stotine in stotine slovenskih učiteljev-pevcev njegovi duši miren pokoj, a njegovemu spominu večno slavo! V okviru žalne svečanosti za pokojnim Emilom Adamičem je priredila Hubadova pevska župa s svojimi zbori koncert. Zbori so nastopili s skladbami, ki so jih izbrali izključno iz bogate zakladnice pokojnikovih del. Nastopili so: Glasbena Matica, Bežigrajsko pevsko društvo, Delavsko glasbeno društvo, Ljubljanski Zvon, Sava in drugi. Za zaključek so nastopili združeni zbori s spremljevanjem godbe Sloge, ki so pod vodstvom tov. Venturinija zapeli pokojnikov mešani zbor »Ecce dolor«. Glasbena Ljubljana se je oddolžila Emilu Adamiču. Vir. Pokojni Emil Adamič z UPZ v Bolgariji.