Stev. 16.
V Mariboru, 25. avgusta 1893.
Izhaja 10. in 25. dne
vsakega meseca
Stoji za celo leto 3 gld. — pol leta i „ 60 četrt „ — „ 80 (Posamezne štev. 15 kr.) Oznanila, lkrat natisnena, od.vrste 15 kr. Naročnin a,
oznanila in reklamacije
pošiljajo se upravništvu v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste.
Grlasilo ,Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Izc5La.ja.telj in. -aiednik:
M. J. Nerat, nadučitelj.
Tečaj XIV.
Spisi in dopisi
pošiljajo se uredništvu v Maribor, Reiserstrasse 8.
Pismom, na katera se želi odgovor, naj se pridene primerna poštna
znamka. Na anonimne dopise se ne oziramo.
Mrankorana pisma
se ne sprejemajo. Rokopisi in na occno poslane knjige se ne vračajo.
Peta skupščina
,,Zaveze slovenslcili učiteljskih društev"
v Mariboru.
Ko bi vso slovensko učiteljstvo se vselej in povsod kazalo tako vneto za svoj zvi-šeni poklic, tako vestno in delavno pri zvrševanji težke svoje naloge, kakor smo to imeli priložnost opazovati pri V. shodu „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Mariboru, pač bi nam ne trebalo biti v strahu za naš narodni obstanek. Slovensko učiteljstvo je tukaj pokazalo, da mu je duševni razcvit milega naroda nad vse, ker le, ako narod v tem oziru napreduje, si osiguri gotovo tudi trdno temeljno podlago za gmotno blagostanje. Zato pa slovensko učiteljstvo teži za tem, da oskrbi narodnemu šolstvu krepko podstavo, katera ima biti pred vsem izobraženo in z n a č a j n o učiteljstvo! To narodu izgojiti je jedna glavnih zadač dične naše „Zaveze".	^
Pri najnovejšem učiteljskem shodu v Mariboru pa se je trni i pokazalo, da ima majhni narod slovenski — hvala Bogu — nekaj šolnikov, za katere nas lahko zavidajo večji narodi. In dokler se bode učiteljstvo slovensko ravnalo po navodilih teh pedagogiškik voditeljev, ne bode nikdar nazadovalo. Njega geslo bode in mora biti vedno „Naprej !"
Tako pa bode tudi prišel in mora priti čas, ko se bode našemu stanu, kateri se žalibog še tako rad prezira, odločilo ono častno mesto v družbi, katero mu po njegovi važnosti med drugimi stanovi v resnici pristoja, v kar Bog pomozi!
Z raznimi vlaki je došlo v sredo 16. avgusta od vseh krajev mile slovenske domovine lepo število odposlancev slovenskih učiteljskih društev v prijazno podravsko mesto. Žalibog da jim krajni odbor z ozirom na politične tukajšnje razmere ni mogel prirediti sijajnega oficijelnega sprejema. Toliko bolj pa je bilo ljubih gostov v srci veselo slovensko prebivalstvo, kar se je zlasti pokazalo drugi dan z lepoštevilno udeležbo pri učiteljskem zabavnem večeru. Mlade gospice so izražale svoje veselje nad prihodom eastitih gostov še s tem, da so počastile pri vstopu v čitalnične prostore vsakega gosta s šopkom dubtečih cvetlic.
Ob 5. uri imel je upravni odbor svojo sejo ter je pripravil gradivo za zborovanje delegatov in se posvetoval o drugih rečeh, tičočih se V. glavnega shoda „Zaveze",
Zborovanje odposlancev
posameznih učiteljskih društev vršilo se je v sredo zvečer v veliki dvorani hotela „pri nadvojvodu Ivanu". Zastopanih je bilo vseh 28 učiteljskih društev, ki so člani „Zaveze" po svojih odposlancih, katerih smo našteli 46. Predsednik „Zaveze" g. Vojteli Rib nikar otvoril je zborovanje ob 9. uri zvečer ter nagovoril navzoče blizo tako-le:
16
Slavna delegacija!
Častiti gospodje in gospice!
Preteklo je zopet leto, kar je zborovala delegacija slovenskih učiteljskih društev v starodavnem Kranji. Vaša društva so Vas odposlala k letošnjemu zborovanju, da se tukaj razgovarjamo, kako so delovala posamezna društva ali vse učiteljstvo. Kot predsednik naše „Zaveze" Vas vse skupaj prisrčno pozdravljam; pozdravljam posebno navzoči častiti gospici in častite gg. odposlance onih dveh društev, ki ste letos „Zavezi" na novo pristopili, namreč: slov.-hrvaški učit. društvo za voloski okraj (Živio!) in učit. društvo za slovenjebistriški okraj (Živio!), ter Vas vse skupaj vabim k složnemu delu. Vsak častitih gospodov delegatov in gospie odposlank naj pomaga po svojih močeh v dosego vzvišenega našega smotra: v razvitek in napredek našega ljudskega šolstva, v povzdigo našega stanovskega ugleda, pa tudi v vzboljšanje našega gmotnega stanja, da bodemo potem lahko zvrševali našo zvišeno nalogo sebi v čast, ljubljenemu nam narodu pa v korist! (Živio!)
Potem se preberejo imena delegatov in gospod predsednik nadaljuje tako-le: Dasi-ravno je mnogo gospodov delegatov gotovo zadržanih, da se niso mogli udeležiti zborovanja, vendar nas število navzočih navdušuje in spodbuja k delovanju. (Živio!)
Poročati mi je slavnej delegaciji o delovanji direktorija in upravnega odbora. Delovanje direktorija bilo je jako težavno in to radi tega, ker se mi ni posrečilo od prednika v predsedništvu dobiti do danes vkljuh vstrajnemu dreganju najmanjše listine o „Zavezi", katerih pa je od njenega obstanka sem gotovo mnogo. Danes mi je gospod blagajnik prinesel prve listine od prejšnega predsednika, namreč pravila. Moral sem torej začeti popolnoma z nova, zatorej prosim slavno delegacijo oproščenja, če se kaj ni vršilo tako, kakor bi se vršiti moralo ali sicer vsaj lahko vršilo!
Gospod predsednik poroča potem: a) kako je nameraval slov. učiteljstvo zastopati pri I. katoliškem shodu, pa tega iz vzrokov, katere je na drobno označil, ni storil, h) kako se je imenom „Zaveze" udeležil Svetčevcga banketa in c) kako je delegacija „ Zavezi nih" odbornikov imenom učiteljstva slovenskega pozdravila novega deželnega predsednika kranjskega, gospoda barona Heina. Delegacija je vzela ta poročila na znanje in je gospoda predsednika na možatem postopanji burno zahvalila.
Upravni odbor imel je na velikonočni pondeljek svojo redno sejo, pri kateri se je sklenilo, da bode letošnja glavna skupščina v Mariboru. Tudi se jc pri tej seji predsednik pooblastil k samostalnemu postopanji v nekaterih „ Zavezo" se tičočih zadevah. Danes je bila druga odborova seja, pri kateri seje odbralo gradivo za zborovanje delegacije.
„ Zaveza" šteje 28 učiteljskih društev svojim članom, ki imajo skupaj 27 častnih, 109 podpornih in 1384 pravih, torej vkup 1520 udov. O delovanji posameznih društev poročati naj ga delegacija oprosti, ker so o tem itak poročali naši listi dovolj obširno.
Gospod blagajnik potem poroča o stanji „ Za vezne" blagajnice ter povdarja, da je bilo okoli 200 gld. dohodkov in skoraj ravno toliko stroškov. V blaga j niči ostalo jc le 3 gld. 92 kr. Pregledovalcem računa so bili izbrani gg. J. Dimnik, Dom. Serajnik in J. Sabati, koji so račune takoj pregledali in našli vse v redu.
Besedo dobi sedaj urednik „ Popotnikov", da poroča o stanji „ Zavezi nega" glasila. Njegovo poročilo glasi se tako-le:
„Popotnik", glasilo „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" se je leta 1892. tiskal do 9. številke v 900 iztisih, od 10. številke naprej pa v 800 izrisih ter se je razpošiljal v 730 iztisih v svet. ;Letos se tiska list le v 750 iztisih in se ga razpošilja 670 komadov. Od razpošiljanih iztisov prejemlje jih le nekaj nad 600 plačujočih odbirateljev, drugi pa so tako zvani „Pflicbt"-in »gratis-eksemplari", med njimi 24 v zameno za druge časnike.
Naročnine je priteklo od 1. .januarja 1892 do 30. junija 1893 skupaj . 3069-06 gld.
za uvrstke je v tem času došlo . . ■ ....... . . 224*53 „
za knjige se je skupilo.............. 7 TO ,,
skupni dohodki . . 3300*69 gld. Tiskarna je zaslužila v tem času za tisk pPopotnikov" in papir . . . 1614*90 „
Poštne marke znašajo .	........ 259-75 gld.
Adresne pole z papirjem.......... 50-86 „
Nagrade upraviteljstvu........... 289-— »
Tiskovine za opomine itd........... 8-30 „
Razna poštnina .. . . .................30'78 „
Stroški za upravo torej . . 638*69 ,,
Nagrada uredniku za 1'/, leta......... 360' — gld.
Potni troški uredniku a) 1. 1892 v Kranj . . 8*50 gld.
b) 1. 1893 v Dol. Logatec . 5*90 „ 14*40 „
Naročnina za liste uredništvu................25'45 ,,
uredniški troški . . 399*85 „
Cliche Komenskega za 8. štev. leta 1892 ......... 2-5o „
Muzikalna priloga k 3. štev. leta 1892 .......... 21*05 „
Priloga k 14. štev. leta 1892 ............ H'— „
Davek od 1. jan. 1892 do 30. jun. 1893 . .............13.09 „
Razni izdatki "(med temi potni troški upravitelju v Krško 10 gld.) . . 13*80 „
skupni troški . . 2715*83 gld. Bi bilo torej prebitka 584*86 gld., s katerim pa se je poravnal nedostatek iz leta 1891.
Zaostalimi na naročnini znaša: od preje....... 274*51 gld.
od leta 1891 ..... 448*70 „
» „ 1892 ..... ■ 305*85 „
skupaj . . 1029-06 gld.
Isto tako še je za leta 1893 mnogo odbirateljev z naročnino deloma na dolgu, 225 naročnikov pa za tekoče leto še celo nič ni plačalo. Ko bi storil vsak svojo dolžnost, bi podjetje lahko prospevalo in tudi stari dolg pri tiskarni bi se lahko kmalu poravnal.
Poročilo vzame delegacija na znanje in se pod burnim odobravanjem jednoglasno sklene, naj se izreče gospodu uredniku popolno zaupanje in zahvala za neumorni njegov trud ter možato, spretno in vestno postopanje pri uredovanji Zavezncga glasila. Gospod predsednik pa še pri tej priliki opetno apeluje na slovensko učiteljstvo, da svoje glasilo po vsej moči podpira, poverjenike pa prosi, naj skrbijo, da dolžniki ostalino skoraj poplačajo, ter zato, da število naročnikov — vestnih plačnikov poskoči. (Odobravanje).
Urednik Nerat zahvali se na laskavem priznanji in povdarja, da mu je pred vsem na tem ležeče, da bi se »Popotnik" krepko razvijal slovenskemu učiteljstvu v čast, milemu narodu našemu pa v korist.
Potem predlaga gospod Porekar imenom upravnega odbora, katerega je urednik za to naprosil, naj se izvoli za računske agende Popotnikove tričleni nadzorovalni odsek, kar se po nekaterih pojasnilih g. Nerata sprejme. Izberejo se: gosp. predsednik »Zaveze", gosp. ravnatelj II. Selireiner in gosp. prof. Koprivnik.
Gospod predsednik stavi vprašanje, bi li se zopet razpisale nagrade najboljšim spisom v »Popotniku", ali ne. Vnel se je precej živahen razgovor. Mnogi so povdarjali, da bi bilo prav, ko bi se še prihodnje delile nagrade, češ, s tem se spodbujajo pisatelji.
16* •
To je sicer res, so odgovarjali zopet drugi, a glede na gmotno stanje društva bi bilo bolje, da se nagrade za sedaj opuste. Tega mnenja je zlasti gospod Dimnik iz Ljubljane, ki je povdarjal, da najboljša nagrada vsakemu učitelju za njegov trud veljaj zavest, da deluje za blagor šolstva in ugled učiteljskega stanu.
Gospod Freuensfeld je načelno sploh proti nagradam in meni, da bodo zavedni in zmožni učitelji tudi brez nagrad sodelovali, ter nasvetuje naj bi se pri vsakem društvu nekateri zavezali, da spišejo vsak po svoji moči kaj primernega za list. Temu upo-reka urednik, češ, da se to ne da siliti, ampak da je pisatelju treba biti razpoloženemu za delo, ako hoče kaj povoljnega spisati. On je zato, da se na vsak način izplačajo pisateljem v kratkem vsaj zaslužene nagrade, če se potem tudi nove več ne razpišejo.
Sklene se potem jednoglasno, da se razpis novih nagrad za sedaj opusti, da se pa
izplačajo nagrade, ki so od lanskega leta ostale na dolgu.	(Dalje sledi.)
--
Učni načrt za računstvo v štirirazredni ljudski šoli.
(Dalje.)
Učni načrt
za računstvo v četirirazredni ljudski šoli.
II. razred.
2. oddelek (3. šolsko leto.)
1-1000.
Opomnje. 1. Učenci tega leta morajo se do dobrega naučiti: a) sklep za merjenje in delitev; b) mere; mimo že znanih še: bala (papirja), kilometer, milimeter, gram, tona; c) pismeno seštevanje, odštevanje, množenje z osnovnimi števili in s številom 10, množenje z deseticami, [množenje z namešanimi celimi števili bi se bolje prepustilo 4. šolsk. letu], deljenje iste stopnje, kakor za množenje.
2. Oblečene naloge (prim. 2. š. 1.). — Sklep za deljenje mora se od začetka še utrjevati na podlagi sklepa „krat", potem pa naj se uri sklepni račun za slučaja: a) sklep z 1 na množino, b) sklep z množine na 1.
Pri pismenih nalogah se morajo otroci privajati na one izraze, katerih se poslužujemo za mehanično rešitev oblečenih nalog. N. pr.: Nekdo kupi blaga za 234 Kr. in plača še 642 Kr. dolga; koliko izda vsega skupaj? — Vsega skupaj izda 234 Kr. in 642 Kr., ali to izračunamo, ako 234 Kr. in 642 Kr. seštevamo. — Isto velja za druge vrste računov. — Otroci se morajo tudi navaditi, da zapišejo odgovor na konci rešene naloge. Osobito se je ozirati na oblečene naloge, pri katerih se sklepa na razloček, ter ta sklep prevajati na sklep „ manj". N. pr. Ti imaš 3 krone, potrebuješ jih pa 5; koliko ti jih manjka? a) Manjka mi toliko Kr., kolikor jih moram k 3 Kr. prišteti, da jih dobim 5; 3 Kr. in 2 Kr. je 5 Kr. — 2 Kr. mi manjkate. — b) Ne manjka mi vseh 5 Kr., ampak 3 Kr. manj t. j. 5 Kr. manj 3 Kr. ste 2 Kr. — 2 Kr. mi manjkate. — Otroci se morajo tudi vaditi v reševanji primernih, sestavljenih nalog in sicer povodi za take naloge: a) kaj je treba zaporedoma izračunati, b) kako se vsaka priprosta naloga izračuna. N. pr.: Kmet ima 8 krav, njegov sosed pa 3 krave več; koliko krav imata oba skupaj ? — a) Najprej moram izračunati, koliko krav ima sosed, potem koliko krav imata oba skupaj; b) prvo izračunim, ako seštejen 8 krav in 3 krave, drugo ako prištejem dobljeno vsoto številu 8.
„Namešane oblečene naloge" izrazi, da se otrokom podajajo računi raznih stopinj z ozirom na vsebino in na sklep. —■ V računici se ne more premnogo oblečenih nalog napisati, ker bi postala preobširna, pa učitelj sega na prejšnje skupine nazaj, če je treba.
3.	Tudi v tem letu so vrste neusahljivega vira in posebno za posredni pouk porabljive.
4.	Nazorila razun mer prenehajo, vnanje poočitovanje preide v notranje; samo pri ulomkili treba se je za nazorovanje posluževati daljic.
5.	Jedenkratjeden in jedenvjednem se mora od začetka leta se ponavljati do živega.
6.	Shvatba števil se ponavlja nekoliko tednov (prim. 2. š. 1.). — O ponavljanji sploh (prim. 2. š. 1.).
7.	Tudi za pismeno računanje so vaje z imen. števili posebne pripravljalne moči.
8.	Ker obstoječi načrti predpisujejo, da se otroci že v tem letu z decimalnimi ulomki seznanijo, naj se pripravljajo na te ulomke z decimalno pisavo mnogoimenastih števil (o decimalnih ulomkih pri tem še nič ne vedo, tako, da n. pr. „4'5 mu zmerom bero „4 m 5 dni11 in ne 45/i0 m). — Boljše bi pa bilo, da bi se pouk iz decimalnih ulomkov preložil na 4. šolsk. leto.
9.	Dobro je, da že proti koncu tega leta uvedeš otroka v številni prostor do 1 miljon, če tudi ta številni prostor ni predpisan, ker otrok 4. šolskega leta začne s števili delati, katera so se v njegovem duhu popolnoma usedla. — V ta prostor bi se potem preložile nekatere stopnje za množenje in deljenje, katere zahtevajo, da so utrjene prejšnje stopnje (prim. rač.).
10.	S pojmi seštevati, seštevanec itd. za vsakovrsten račun seznanijo se učenci polagoma, s ponavljano rabo teh besed.
I.	teden.
Shvatba števil. — Ponavljanje znanih mer v redu; števila do 100; števne vaje A in B in sicer na jednicah in deseticah, razdrobitev in zjedinjenje jednot, branje in pisanje števil do 100.
Števila do 1000. — Števne vaje A in B in sicer s stoticami, z dcseticami in jedini-cami; razdrobitev in zjedinjenje jednot, branje in pisanje števil do 1000; sestavljanje in razstavljanje števil (n. pr. 600 + 40 = 640, 560 = 500 -f 60). — Za posredni pouk morejo se porabiti tudi vrste, s katerimi so se učenci v pretečenem letu seznanili.
II.	teden.
Mere v redu, shvatba števil do 1000 (prim. op. 6.). — 1 x 1, 1: 1 (te vaje ponavljaj začetkom vsake ure nekoliko in sicer toliko tednov, da jih vsaki učenec zna prav do živega. —- Ponavljanje vsakovrstnih znanih vaj za pri- in odštevanje.
Namešane oblečene naloge; sestavljene oblečene naloge iz pri- in odštevanja; osobito oblečene naloge, pri katerih se sklepa na razločeh, prevajanje tega sklepa na sklep „manj" (prim. op. 2). — Za posredni pouk tudi znane vrste.
III.	teden.
1 x 1, 1 : 1 (prim. prej. t.). — Mere v redu, shvatba števil (pr. op. 6.). — Ponavljanje o množenji in na oblečenih nalogah o sklepu za množenje. -- Oblečene naloge (prim. prej. t.). — Za posredni pouk tudi znane vrste.
IV.	teden.
1 X 1, 1 : 1 (prim. prej. t.). — Mere v redu, shvatba števil (prim. op. 6.). — Ponavljanje o merjenji in delitvi in na oblečenih nalogah o sklepu za merjenje in delitev (prim. op. 2.). — Za posredni pouk tudi znane vrste.
Računanje v prostoru do 1000.
V. in VI. teden.
1 X 1, 1 : 1 (prim. prej. t.). — Ustno seštevanje. — Oblečene naloge a) o seštevanji; b) namešane oblečene naloge; c) sestavljene naloge (prim. op. 2.); d) nekoliko oblečenih nalog o merjenji in delitvi (prim. op. 2.). — Shvatba ulomkov.
VII.	teden.
Nazorovanje ulomkov na daljicah, pisanje in branje ulonikov, seštevanje ulomkov z jednakimi imenovalci. — Mere v redu, na novo: 1 km = 1000»/, 1 dhj — 10//, 1 kg — 1000//, navadno leto = 365 dni j, prestopno leto = 366 dni j. — Pripravljalne vaje za pismeno seštevanje na podlagi imenastih števil; pismeno seštevanje po pravilu. Oblečene naloge (prim. pr. t.). — Za posredni pouk tudi vrste o ustnem 'seštevanji, s katerimi se ponavlja tvarina prejšnjih dveh tednov.
VIII.	teden.
Pismeno seštevanje se vadi vsako uro nekoliko. — Oblečene naloge: a) ponavljanje tistih za ustno računanje v seštevanje in namešane naloge, b) otrokom se razjasni prihodek in razhodek na oblečenih nalogah, r) pri pismenih računih prevajanje na kratko izraževanje (ta števila bomo seštevali, prim. op.), in zapisavanje odgovora. — Meseci, leta in število d ni j v vsakem mesci. - Za posredni pouk tudi vrste v smislu pismenega seštevanja.
IX. i n X. teden.
Ustno odštevanje. — Oblečene naloge: 'a) o odštevanji, b) namešane naloge, - c) sestav-Ijane naloge, d) osobito pa nekoliko oblečenih nalog (vsako uro) o merjenji in delitvi (prim. op.). — Shvatba ulomkov.
XI.	teden.
Nadaljevanje shvatbe ulomkov, števec in imenovalec, praktična razdelitev votlih mer, odštevanje ulomkov z jednakimi imenivci. — Mere v redu. — Pripravljalne vaje za pismeno odštevanje na podlagi imenastih števil; pismeno odštevanje po pravilu (in sicer v obliki 3 od 5). — Oblečene naloge (prim. pr. 2 ted.). — Za posredni pouk tudi vrste, s katerimi se ponavlja tvarina prejšnjih dveh tednov.
XII.	ted en.
Mere v redu, decimalna pisava mnogoimenastih števil (prim. op. 8.), pismeno seštevanje mnogoinionastih števil v obliki decimalne pisave, ponavljanje pismenega seštevanja. — Urjenje učencev v pismenem odštevanji. — Oblečene naloge (prim. IX. in X. ted.), izražanje „ števila bomo odštevali" (prim. op. 2.); duševno obzorje- učencev se razširi s pojmi „dobiček in zguba" na podlagi oblečenih nalog.
XIII.-teden.
Seštevanje in odštevanje mnogoimenastih števil v obliki decimalne pisave; ponavljanje pismenega seštevanja in odštevanja števil; vrste o ustnem in pismenem seštevanji in odštevanji. — Oblečene naloge (prim. IX. in X. ted.); časovni računi.
(Daljo sledi.) L. Lavtar.
--
Meščansko-učiteljski tečaj
na c. kr. učiteljišči v Mariboru leta 1892 3.
bil je
skem
Sedaj
truda,
srago
teljih.
Kakor je znano čitateljem Popotnikovim,
v minolem šolskem letu na maribor-učiteljšči meščansko-učiteljski tečaj, je končano leto polno napornega ki je povzročil marsikatero potno tako pri predavateljih kakor sluša-No, ne zastonj : plod je po tem! Pred manoj leži lep kup zvezkov in zvez-čičev, polnih beležk o predavanih predmetih. Cel zaklad! Divim se množici nabranega
znanstvenega gradiva in sili .se mi, izpre-govoriti kako besedico o njem, morda komu v spodbudo do lastne nabave temeljitejšega znanja.
Ni namen nastopnih vrstic, razmotrivati o pomenu in koristi meščansko-učiteljškili tečajev, pisec hoče podati, kolikor mogoče, četudi skromno in omejeno, pristno in točno sliko o načinu in obsegu predavanj, kakor so- se vršila letos na mariborskem učiteljišči,
ker meni, da bi to utegnilo zanimati gg. tovariše, osobito one izven Stajarske, ki doslej še niso imeli prilike udeležiti se takega tečaja, kakoršnega do sedaj — kolikor mu znano — drugje po slovenskih deželah še ni bilo in ker se iz tega poročila lahko vsak sani prepriča, je-li bi mu donesel kaj haska tak tečaj ali ne. Seveda moram omeniti, da mi, • govorečemu o obsegu, nikakor ne bo mogoče, navesti vsega — to bi bilo gradiva za celo knjigo, temveč, račmijajoč s tesnim prostorom skromnega poročila, morem le v velikih potezah začrtati meje, do katerih so gg. predavatelji šli.
Naš tečaj otvoril se je 26. septembra m. 1. po gosp. deželnem nadzorniku in trajal nepretrgoma do 8. julija t. 1.
Upisalo se je nad 60 slušateljev in slu-šateljic, ki so z malimi izjemami vsi vztrajali do konca.
Predmeti tečaju so bili: psihologija in logika, nemščina, matematika, prirodopisje, prirodoslovje, prosto in geometrično risanje.
Predavali pa so gg.: učitelj iščni ravnatelj H. Schreiner psihologijo in logiko 2 uri na teden, učit. prof. dr. Janko Bezjak nemščino 3 ure, učit. prof. L. Lavtar matematiko 3 ure, učit. prof. J. Koprivnik prirodopisje 3 ure, gimn. prof. J. Hirsehler prirodoslovje 3 ure, vadu. učitelj Al. Vavroh prosto risanje 2 uri, real. prof. F. Kaufmann geometrično risanje 2 uri.
Ker hočem — kakor omenjeno — v nastopnem podati citatelju kolikor možno pristno sliko o načinu in obsegu predavanj, baviti se mi je z vsakim predmetom posebej. Precej tukaj pa naj omenim, da za tako razsežno gradivo, kakoršno je predpisano, čas, ki so ga gg. predavatelji imeli na razpolaganje, nikakor ne zadošča. Ni čuda, da se vsled tega predmeti niso mogli predelati v vsem obsegu, ker je bilo — kakor naravno — v prvi vrsti gledati na temeljitost. Toda vzlie temu nedostatku so gg. predavatelji pokazali, da je tudi pod temi neugodnimi pogoji z umno uporabo časa in s srečno izbero tvarine možno sestaviti skupno celoto in blagohotni čitatelj se skoro sam prepriča, koliko in kako iz-bornega* gradiva je mogoče podati tekom jednega leta.
Psihologija in logika. Slovencem in posebno čitateljem „Popotnika" po svojih spisih dobro znani ravnatelj H. Schreiner pričel je svoja uprav klasična predavanja s psihologijo. Ker gospod ravnatelj ista itak objavlja v ^Popotniku" pod naslovom „Psilio-
logični listi", ne bodem toliko govoril o njih, kolikor bi se vsled njih zanimivostij povedati dalo. Samo splošno jih hočem nekoliko karakterizovati. Gospod ravnatelj hodil je pri svojih predavanjih temu predmetu najprikladnejšo induktivno pot, Iz posameznih kaj srečno izbranih primer, ki so neizmerno oživljale predavanje in bile zanje največje vrednosti, izvajal je gospod predavatelj dotične zakone z neovrgljivo logiko. Te primere, tako priproste, iz vsakdanjega življenja zajete, in vendar ne tri-vijalne, ustvarile so v slušalci vselej najjasnejšo sliko tega, o čemur je bil govor. Stališče, na katerem gospod ravnatelj stoji, je povsem samosvoje, njemu lastno. On pozna vse šole; a s kritičnim očesom in spretno roko loči pri vsakej zrno od plevela in uporabši najnovejša raziskavanja, kakor Lotze-ja, Ostermauna, Langeja, Nachlovvskija in dr. ustvaril si je nazore, ki stoje na vrhunci sedanje vede in se odlikujejo po svoji jasnosti. Nikdar in nikjer ni zamudil gospod ravnatelj v dvomljivih slučajih navesti razna mnenja dušeslovcev, oceniti jih po zaslugi ter z bistrim pogledom izbrati najverojetnejše, svojo trditev vedno podprši z dokazi in primerami. Posebno živahnost utisnili so njegovim predavanjem razni citati in v neizbrisnem spominu mi je osobite oni dan, ko je gospod ravnatelj z velikim vznosom govoril o vzgoji srca in v svoj govor upletel prekrasen citat iz Stritarjevega: „Srce".
Toliko o načinu tega predavanja. Da cenjeni čitatelj izve tudi o njega obsegu, naj tu navedem glavne točke, po katerih je gospod ravnatelj tvarino razvrstil. Vse dušeslovje razdeli se v nastopna poglavja: uvod; čutila; zaznavanje in predstavljanje; razum in pojmovanje; čuvstvovanje; po-željenje in hotenje; razvoj duše v obče in posebej; duševne anomalije in bolezni.
V posameznih poglavjih bilo je govora : V uvodu: o potrebi in namenu dušeslovnega zuanstva. V drugem poglavji: o čutilih in živčevji. Tretje poglavje »zaznavanje in predstavljanje" obsega naslednje oddelke:
1. občutek, 2. zaznavanje, 3. predstavljanje, 4. reprodukcija, 5. spomin, 6. domišljija in fantazija, 7. percepcija, 8. apercep-cija (samo o tej točki, katerej se v moderni psihologiji pripisuje največja važnost, govoril je gospod ravnatelj 3—4 tedne), 9. razvoj duševnega življenja otroškega do 14. leta, 10. paznosti. Četrto poglavje „razum in pojmovanje" obravnava : sodbo, sklep, pojem, razum. V petem poglavji „o
čuvstvovanji" loči gospod predavatelj čuvstva v čutna in duševna, katera se zopet dele v nižja in višja. Dalje je tu govora o afektili, ov pomenu čuvstev, o čustvenem življenji. Šesto poglavje „poželjenjc in hotenje" razpravlja: poželjenje, nagon, nag-nenje, strast, strast iu afekti, volja, nje nastajanje, pamet, razloček med pametjo in razumom, značaj. V naslednjem poglavji govoril je gospod predavatelj: o razvoji človeške duše, o naturelu, o temperamentu, o duši. Zadnje poglavje obsega: zmote, iluzije, halucinacije, spanje iu sen, hipno-tizem, duševne bolezni.
Predavanja o psihologiji trajala so ves prvi semester.
Logika — osobito elementarna —• je sama ob sebi dokaj suhoparen študij. Toda tudi njo vedel je gospod ravnatelj napraviti zanimivo in mikavno in to z induktivnim postopanjem ter obilim navajanjem pojas-njujočih primer. Načrt predavanju pa je bil sledeči: Osnovni pojmi. Mišljenje. Pojem i. s. jednotni, splošni, kolektivni, konkretni in sestavljeni, korelatni pojmi; vsebina pojma; abstrakcija in generalizacija, determinacija; obseg pojma; razvrstitev pojmov po medsebojnem razmerji. Sodba i. s. pojem sodbe; kvaliteta in kvantiteta; relacija; sestavljene sodbe; medsebojno razmerje sodeb; modali-teta; konverzija in kontrapozicija. Sklep i. s. nepopolni; popolni; 1. jednostavni popolni sklepi, a) kategorični, a) podrejeni, p) proti-stavljeni, y) substitucijski, b) hipotetični, c) konjunktivili, d) disjunktivni in njih deli: y) pravi disjunktivni, a) hipotetično-disjunk-tivni ali lematični, [3) kategorično-dišjunki tivni; 2. jednostavni nepopolni sklepi: a) en-thvmema, b) skrajšani sklep (svllogismus contractus); 3. sestavljeni sklepi: a) popolni, b) nepopolni sestavljeni sklep (sorites). Splošni zakoni razmišljanja i. s. 1. zakon jednakosti, 2. zakon protislovja, 3. zakon izključenega tretjega in 4. zakon zadoščajočega vzroka.
Vrlo zanimiv pa je logike drugi del — znanstvena ali sistematična logika. Njeno vsebino tvarja nastopna tvarina: Definicija in nje namestniki: razmotrivanje, razločevanje, razlaganje, opis, karakteristika in primerjanje. Razdelitev, particija in dispozicija; zakoni razvrstitve. Dokaz i. s. progresivni, regresivni, posredni, neposredni, objektivni, subjektivni, analogični in indukcijski ; zakoni dokazivanja. Metoda lieu-ristična, sistematična, didaktična; stvarna in logična analiza in sinteza; genetično in dog-matično postopanje.
Logika je odvzela nekaj nad 2 meseca.
Krono svojemu predavanju pa je postavil gospod ravnatelj s kritično razpravo Herbartovih idej. Naj sodi kdo o Herbartu, kakor mu drago, to mu mora vsakdo priznati, da je on oče znanstvene pedagogike, ker on je prvi to poprej le empirično vedo postavil na trden temelj psihologije in etike in da so mu radi tega zasluge na tem polji velike, nevenljive. Zaradi tega pa je vsakemu vzgojitelju neobhodno potrebno poznati Herbartova načela. Toda proučevanje njegovih del je vzlasti zaradi dokaj nejasnega jezika jako težavno in zahteva precej pred-študij nalašč ad hoc. Lahko si je torej misliti, s kakim veseljem sprejeli so slušatelji vest, da gospod predavatelj hoče zaključiti svoja predavanja s tem in s kako pazljivostjo so sledili njegovemu neizmerno zanimivemu razpravljanju. Žal mi je, da morem v nastopnem cenjenim čitateljeni le v velikih potezah orisati pot, katero je gospod predavatelj hodil in navesti le glavne misli, kajti s strahom vidim spis preveč naraščati ini pod peresom.
Gospod ravnatelj podal je najprvo kratek očrt pedagogične zgodovine do Ilerbartovega časa ter potem prešel na predmet sam. Mirno, objektivno, brez vseh predsodkov ocenjal je tako ideje Herbartove in njegovih privržencev, kakor ugovore njegovih nasprotnikov in povsod ločil pravo od nepravega. Najprej razvil je gospod ravnatelj ves sistem Herbartove šole, vmes vedno vpletajoč kritične opazke, potem pa kot rezume vsega kratko kritiko glavnih mislij. Ocenil je sledeče točke I lerbartovega nauka: smoter znanstvene pedagogike; etika in petero etičnih idej; psihologija; sredstva, katerih se vzgoja poslužuje: vladanje, pouk in vzgojevanje v ožjem pomenu.
Glavni nedostatki Ilerbartovega sistema so naslednji: telesna vzgoja se do cela prezre in zanemarja, Ziller pravi naravnoč, da vzgojitelju ni moči ozirati se tudi na telesno vzgojo, ker bi inače moral biti zdravnik. Toda, ako pomislimo, de sta telo in duša v medsebojni odvisnosti, uvidimo, da je skrbeti tudi za prvo. — Vzgojni smoter Herbartov: značaj na sila nravnosti (Charakterstarke der Sittlichkeit) je preozek, ker ne omenja tudi vere, inteligence in umetnosti in vendar imajo te tudi ne glede na nravnost svojo veliko vrednost ter se nikakor ne smejo zanemarjati. — V Herbartovi šoli se jako veliko govori o vsestranskem interesu kot sredstvu za vzgojo
kreposti, ne da bi se kedaj jasno določilo razmerje med interesom in krepostjo. — Med njegovimi etičnimi idejami nedostaje verske ideje. — Morebiti najboljša misel vsega Herbartovega nauka so formalne stopinje; vendar pa se mora učitelj čuvati strogo doslednega ravnanja po njih, ker sicer lahko mnogo škode učini, marveč vedeti bo moral v vsakem slučaji posebej, kako in v koliki meri jih ima uporabiti. Bajkam pripisujejo Herbartovci preveliko nravstveno-tvorno moč. — K pravim absurdnostim in grozni pedanteriji pa dovede pretirana uporaba koncentracije, kakor je gospod ravnatelj pokazal na drastičnih primerih iz Zillerja, Rein-Pickel-Schellerja i. dr. Herbartovcev.
Koncentracija je izvestno velike važnosti, toda pretiravati se ne sme. Nikakor ni mogoče, za vse tako različne predmete ustvariti jedno koncentracijsko osredotočje, za katerim teže pristni Herbartovci. Ali jako plodna bi postala misel, ko bi se sta-
vilo več takih središč, recimo za narodno šolo tri i. s. za 1. versko-nravuo snov, 2. jezikovni pouk, 3. realije, kojih središče bi tvorilo zemljepisje. — Herbartovci pri-pisujo preveliko važnosti pouku kot vzgojnemu sredstvu. Da, novejši dušeslovci naravnost odrekajo pouku vsako vzgojno silo, ker — pravijo — kolikokrat je videti, kako slaba je nravnost mnogih visoko-naobraženih ljudij. Vendar pa tudi ti nimajo povse prav in nikakor ne gre odrekati pouku gotove vzgojne sile, ker nedvomno je, da predstavljanja in čuvstva so v neposredni zvezi in da iz slednjih nastaja volja, ki pogaja djanje in nehanje človeško. Do napačnega sklepa dovedel je Herbarta njegov nazor, da duša nima nič prirojenega, temveč ji je vse privzgojeno.
To so glavne misli ocene nedostatkov Herbartovega nauka. Kdor se hoče natančneje poučiti o njih, čitaj: Ostermanu: „Die Hauptirrthiimer der Herbarfschcn Psyehologie und Padagogik".	(Dalje sledi.)

Društveni vestnik.
Iz šmarijskega okraja. (Vabilo.) »Smarsko-rogačko učiteljsko društvo" zboruje 7. septembra ob 10. uri dopoludne v Smarji po sledečem vsporedu:
1.	Zapisnik in dopisi. II. Poročilo delegatov o glavnem zborovanji „Zaveze" v Mariboru. III. Poročilo o društveni kroniki. IV. Razgovor o praznovanji društvene dvajsetletnice. K obilnej udeležbi naj-vludneje vabi	odbor.
Iz novomeškega okraja. (Vabilo.) »Učiteljsko društvo za novomeški okraj" bode imelo svoj letni občni zbor 31. t. m. v prostorih dekliške šole v Novem mestu ob 10. uri dopoludne z nastopnim vsporedom: 1. Predsednikov nagovor.
2.	Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. »Stari Slovani", predava gospod Vinko Kmet.
5. Volitev: a) predsednika in namestnika, b) tajnika, c) blagajnika, d) treh odbornikov. G. Volitev treh pregledovalcev računa in dveh verifikatorjev zapisnika občnega zbora. 7. Razgovor o »Učiteljskem domu". 8. Posamezni nasveti. — K polno-številni udeležbi vabi	c d b o r.
Iz Goriškega. (Vabilo.) »Učiteljsko društvo za goriški okraj" imelo bode 7. septembra 1893. ob 9. uri predpoludne v Gorici na slov. oddelku deželne kmetijske šole letno občno zborovanje z naslednjim vsporedom: I. Poročilo o društvenem delovanji pret leta. II. Pregled letnega računa. III. Pogovor o. vprašanjih okr. uč. konferencije. IV. Posamezni predlogi. V. Volitev društvenega vodstva. K prav obilni udeležbi vljudno vabi	o d b o r.

Dopisi in drnge vesti.
Maribor. Učiteljstvo mariborskega okraja je imelo dne 9. in 10. avgusta svojo uradno konferen-cijo. Navzoči bili so vsi člani konferencije, razun jednega, ki je radi bolezni na odpustu. Zborovanje pa so počastili tudi nekateri gostje in sicer: č. g. profesor in okr. š. nadzornik Franc Janežič, mestni učitelji gg. Sedlaček in Stepischnegg, vadniški učitelj g. Gabrijel Majcen in učitelj g. Koletnik iz Slov. Bistrice. V četrtek 10. je prisostoval konferenciji tudi gosp. nadučitelj Gustav Vodušek iz Trbovelj kot gost.
Gospod predsednik — okr. šolski nadzornik Henrik Schreiner otvori ob določenej uri zborovanje. Po lepem starem običaji se spominja s prav toplimi besedami Nj. veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I. ter poživlja prisotne, da izrazijo svojo udanost daritelju šolskih postav z močnim trikratnim »Hoch-Zivio". Tej prijetnej dolžnosti se z veseljem in navdušeno odzovejo vsi udeleženci.
Svojim namestnikom imenuje g. predsednik M. Nerata, zapisnikarjem pa si zbor izbere g. Požegarja in gpdč. Škrbinc.
Predsednik preide potem k dnevnemu redu ter prečita nekatere ukaze vis. c. kr. dež. šolsk. sveta in druge dopise. Po naredili c. kr. dež. šolsk. sveta z dne 29. decembra 1892 št. 9383 bi se naj združili učenci, ki so zaostali za predpisanim smotrom, v poseben oddelek. Na jednorazrednicali je to celo nemogoče; omenjeno naredbo je tako umeti, da pridružimo učence, o katerih spoznamo, da bodo zaostali, takoj oddelku, pri katerem bodo temu odmerjeni smoter lahko- dosegli.
Pri ukazu vis. dež. šolsk. sveta, z dne 12. jan. 1893 št. 9743, ki govori o olajšavah glede na šolsko obiskovanje, pristavi gospod predsednik, da se za olajšave naj vselej prosi o pričetku šolskega leta; te se pa naj pripoznajo glede na tiste otrok, ki so dopolnili šesto šolsko leto od svojega postavnega vstopa.
C. kr. nadzornik poda potem svoje opazke, katere je nabral pri nadzorovanji šol.
Razrednica je veče važnosti, kakor marsikateri učitelj misli. Ni zadosti, da se označi tvarina, katero je obravnaval učitelj, le po številu beril ali pa naslovu obširne snovi; treba je, da se na tanko pove, o čem se je razpravljalo in nadaljevalo.
Vesten učitelj ne odlagaj vpisati v razrednico, kar si dovršil v minolem tednu, sicer ti pozneje ne bo več v dobrem spominu. Poglej večkrat v dodelano razrednico preteklega šolskega leta; našel bodeš v njej stvari, katerih prej nisi opazil in katere ti budijo zdrave misli glede na učno gradivo ali glede na postopanje pri poučevanji.
Na zvezku naj stoji ne le ime učenčevo, ampak tudi šolsko leto in oddelek. To je nadzorniku važno, ker ni vse jedno, katera pisava odgovarja tej stopnji, temu šolskemu letu ali oddelku. Na konci spisja naj se postavi dan, tembolj, da se učenci vadijo reda.
Na večrazrednili šolah določuje domača konferencija, kateri učenci vstopijo v višji oddelek ali razred. Zgodi se večkrat, da so višji oddelki ozir. razredi prazni, nižji pa prenapolnjeni. Povprečno vstopi vsako leto jednako število novincev. Vsled tega je učiteljem skrbeti, da učenci vsako leto dosežejo • odmerjeno stopinjo ter ne zaostajajo preveč Ta skrb pa naj vodi učitelja skozi celo šolsko leto, kajti konferencija iie stori konečno nič drugega, kakor da konstatuje faktične napredke.
Nadaljevaje o domačih konferencijah opozarja gospod nadzornik, da ne sme glede na dnevni red nikdar manjkati točka: „()pazke pri hospitacijah". Pri vsaki konferenciji naj poročajo dotični razredni učitelji o svojih učencih v obče, o disciplini, o napredku, o šolskem obiskovanji, o predelanej tvarini, o učnem načrtu.
Pri zadnjem omenja gospod predsednik, da se je natanko po njem ravnati, ker je glede na nekateri predmet dosežni smoter na drobno predpisan. Pri rcalijah je učitelj razun zemljepisja kaj malo navezan, a pri čitanji, računanji in pri jezikovnem
pouku se mu ni ravnati po svoji volji, ampak po postavnih določilih.
Sicer zahteva jednostni interes, da so poučuje in doseže na jednolikih šolah jednako; to pa je le mogoče, če postopajo šole po istili načelih, vodilih in postavnih določilih.
Nazoriiemu pouku se ne pripoznava povsod jednaka važnost. Metodiki so sicer v tem .oziru res različnega mnenja, toda jaz smatram nazorni uk kot prvi predmet v I. razredu, okoli katerega se suče ves drugi pouk. Otroci se naj učijo govoriti! Predno govore, je treba nazirati reči, o katerih naj govore. Nazorni, ozir. jezikovni pouk je glavni predmet; domača konferencija naj določi ure, odmerjene temu predmetu po njegovi veljavi in po njegovih različnih straneh.	(Dalje sledi.)
Iz Savinjske doline. (Okrajna učiteljska konferencija za šolski okraj Vran-ski, 31. julija t. 1. na Polzeli.) Predsednik c. kr. okr. šol. nadzornik, gosp. profesor dr. Andrej \Vretschko otvori sejo ob '/2il uri ter zakliče našemu presvitlemu vladarju trikratni „živio", čemur zbrani z navdušenjem pritrdijo.
Namestnikom si odbere gosp. Farčnika, nadučitelja na Polzeli, a zapisnikarjema se izbereta per acclamationem gospoda Šijanec Fr., nadučitelj pri Sv. Juriju ob Taboru in Mat. Kavčič, učitelj na Ojstrici.
Konferencije udeležili so se vsi konferenčni udje, razun jedne gospodičine, ki je bila vsled bolezni zadržana in opravičena. Po oznanitvi vseh od lanske konferencije sem došlih ukazov oziroma odlokov poroča gospod predsednik o svojih opazkah glede na nadzorovane šole. Ker so bile šole na Vranskem, v Št. Juriju ob Taboru in na Št. Jurskej ekspozituri v Ojstrici od 15. maja ozir. 20. junija vsled nalezljivih boleznij zaprte in jih torej ni mogel nadzorovati, poroča le o šolali na Polzeli, v Braslovčah in na Gomilskem.
Naznanja, da je vspeh pouka povoljen; posebno pa povdaija, da je obnašanje učiteljstva pod njegovo področje spadajočega, brezizjemno korektno in marljivost glede na spolnovanje stanovskih dolžnosti] kakor tudi glede na dosego učnega smotra hvalevredna.
Omenja še nadalje, da je sedajni skoraj od-stopivši okr. š. svet Vranski si stekel mnogo zaslug na šolskem polji, posebno pa kar se tiče razširjanja, ozir. aktiviranja novih šol.
Po jedernatem govoru c. kr. nadzornika preide se na obravnavanje konferenčnih vprašanj.
1. So-livtem šolskem okraji vpeljana slovenska berila v vsakem oziru korektna in. ali zadoščajo šolskim potrebam, oziroma s e d a j n e d o b n e m u stališču metodike? Ne do sta tki, če se nahajajo, naj se brez vsakega uvoda kratko ozna-
£ u j e j o i n 11 a j se o b ' j e d n e m navede d o-ti 6n a stran in vrstica.
O „Začetniei in prvem berilu" poročal je. gosp. učitelj Meglič, o drugem berilu in slovnici učitelj gospod M. Kavčič in o III. in IV. berilu pa nadučitelj gospod Farčnik.
Po razgovoru o tej točki, katerega so se skoraj vsi udje udeležili, sklene se jednoglasno, da se na višjem mestu vloži prošnja, naj bodo slovenska berila v jezikoslovnem oziru pravilna in naj se posebno gleda na to, da ne bo po knjigah mrgolelo vse polno tiskovnih pogreškov.
2. O prestavi nove, tridelne računice dr. Močnika; ali se naj u pelje?
Poročal je gospod Ivan Zotter, učitelj na Gomilskem in konečno se je sklenilo, da je konferenci ja z izjavami okr. učiteljskih zborovanj šolskih okrajev: Ptuj okolica, Ormož, Rogatec, Ljutomer in Gorenji; Radgona v obče jedne misli, a vendar hoče še c. kr. dež. š. svet prositi, naj se prestave teli računic še le potem vpeljajo v naše šole, ko bodo uravnane v smislu nove avstrijske t. j. zlate veljave.
O stanji in porabi okr. učiteljske knjižnice je poročal gospod Meglič in ob jednem tudi zahvalil gospoda predsednika za darovane knjige. Na to je sledil daljši popis o stanji šolskih vrtov, o katerih jc poročal gospod Farčnik.
Volitve imele so ta-le izid:
a) v stalni odbor: gg. Meglič, Sijanee in Zotter, .Tare pa kot namestnik, b) v knjižnični odsek, ki je ob jednem stalni odbor, si je izbral za prvomest-nika in knjižničarja gospoda Megliča. cj Strokovnjakom v okr. šolski svet bil je voljen g. Farčnik in d) kot stalni poročevalec o zadevah tikajočih se šolskih vrtov pa gospod Šijanec.
Konečno se zahvali gospod predsednik za vestno dosedanje delovanje zlasti za današnjo živahno udeležim pri pretresovanji konferenčnih vprašanj, ter se s prav toplimi besedami poslovi od učiteljstva, vspodhujajoč ga še nadalje delovati v blagor človeštva, v blagor države in v lastno zadovoljnost.
Na to se zahvali gosp. Farčnik predsedniku za vedno taktno postopanje in povdarja, da ga bode učiteljstvo vedno ohranilo v dobrem spominu. Želi mu pa v novem njegovem bivališču (Krems) obilno sreče. Gromoviti živio-klici, sledeči besedam govornika, pokazali so, da je c. kr. nadzornik jako priljubljen bil pri učiteljstvu in da se navzoči povsem strinjajo z besedami gospoda Farčnika.
Gospod predsednik zahvali se še jedenkrat ter sklene sejo s trikratnim „živio" na Njili prezvišenost presvitlega cesarja.	—ij —
Sv. Trojica v Slov. goricah. Tovariši bistriškega in šentlenartskega okraja so po odstopu okrajnega šolskega nadzornika gospoda Robiča še vedno v zvezi ostali ter se vsako leto jedenkrat zbirali okolu svojega priljubljenega nadzornika gosp.
Janfižiča. Tako tudi letos 27. julija povodom okr. učiteljske konferencije, *) katera se je vršila v poslopji c. kr. učiteljišča v Mariboru.
Udeležili so se konferencije, razven jedne, žalibog bolano gspdč. učiteljice, vsi udje obeli okrajev in točno ob 9. uri je gospod nadzornik zborovanje otvoril, spominivši se najvišjega blagohotnika učiteljskega stanu ter učeče se mladine, presvitlega cesarja Franca Jožefa I. poživljajoč navzoče, da zakličejo ž njim: Bog ohrani preljubljenega nam cesarja Franca Jožefa I. še mnogaja leta! Temu pozivu so se odzvali vsi navzoči s krepkim trikratnim „živio !"
Namestnikom je bil imenovan nadučitelj gosp. Rajšp star.; zapisnikarjema pa izbrana gg. Druzovič in Sijanee. — Kot gostje so nas počastili ravnatelj Schreiner ter mestna učitelja gg. Stepišuik in Vadnou.
Preidoč k rešitvi dnevnega reda, naznani gosp. predsednik le prvemu vse v teku tega leta izišle ukaze iu odloke. Vpeljava pokončne pisave se je na pozneje čase odložila. Gospod predsednik priporoča na vseh šolah vpeljavo Prettenhofeijevih pisank in sicer radi izvrstne robe v papirju ter gratis - sešitkov. Pri ukazu tičoč se tridelnih računic poprime gospod ravnatelj Schreiner besedo ter razloži v kratkih a zelo umljivih potezah prednost Lavtarjevih računic. Na to stavi Kovačie sledeči predlog: »Učiteljstvo bistriškega ter šentlenartskega okraja zbrano pri okrajni konferenciji si dovoljuje slavni štajarski c. kr. dež. šolski svet prositi, naj blagovoli v kratkem času aprobacijo Lavtarjevih računic priporočati. Po dovršenej aprobaciji se pa naj oba okrajna šolska sveta požurita pri deželnem šolskem svetu prositi, da se Lavtarjeve računice v slov. šolali kmalu vpeljejo!" Predlog se je jednoglasno vsprejel.
O premembi beril ter slovnic so poročali gg. Cernko, Sabati in Tominc. Tukaj si ne moremo kaj, da ne bi tudi svojega mnenja o tej vže sicer zelo zmalačenej vendar še vedno važnej zadevi povedali. Znano nam je vsem, da naše knjige 110 zadostujejo v nikakem oziru tirjatvam ter da ni bilo mogoče na podlagi teh knjig nikjer doseči povoljnega vspeba, I)e mortuis nil nisi bene. Želeli bi bili torej, da bi se bila kritika o teh knjigah celo opustila in raje navedlo, kako naj bodo nove knjige. Gosp. Tominca referat nam je v tem oziru še najbolj ugajal.
Gospod predsednik poroča potem o opazkah katere si je prilično nadzorovanja nabral.
Z delovanjem posameznih učiteljev kakor tudi z vspehi je bil v obče zadovoljen. Vspeh je bil v bistriškem okraji na 5 šolah zelo povoljen; na 3
*) Dobili smo še tudi od druge strani poročilo o tem učit, zborovanji. A ker je to poročilo bilo že stavljeno, nismo mogli se nanj ozirati, kar nam gospod poročevalec, upamo, ne bode zameril.
Uredil. -
prav povoljen in na 2 povoljen; v šentlenartskem na 4 zelo povoljen, na 1 prav povoljen in na 2 povoljen.
H koncu še prida gospod nadzornik nekatere miglaje, kako se zamore pouk skrčiti, ne da bi kaj vspelie ter napredek oviral.
Gospod Tribnik in Sabati sta poročala o vrednosti dobre šolske discipline.
Vsakdo zna, kolike vrednosti je dobra šolska disciplina, pa kako jo doseči in ohraniti, to je glavna reč. In v tem obziru nam je gosp. Sabatijev referat, kateri je sicer o vrednosti malo omenil, vendar zelo dopadel. Mi bi sicer bili želeli, da bi se naloga sledeče stavila: „Kako dobro šolsko di" sciplino doseči, jo ohraniti ter njena vrednost!" O vrednosti hočemo tukaj navesti kratke sklepe, s katerimi se morda vse pove. „Ako ima učitelj dobro disciplino, tedaj ga ljudstvo spoštuje: ako spoštuje ljudstvo učitelja, tedaj dela ž njim in ne zoper njega; če pa dela ljudstvo z učiteljem, tedaj pa tako lahko vse doseže".
Gospoda Zeilhofer in Terčak sta imela učni poskus iz geometrije. — Gospod Bregant je poročal: „Kako zamore učitelj pri otrokih obuditi in gojiti veselje do dela", pravicoljubnost in zadovoljnost. Akoravno je naloga zelo obširna, jo je vendar gospod poročevalec v kratkih potezah izvrstno rešil. Gospod Pečovnik je imel učno sliko in sicer: „ Marij a Terezija". Gospoda Pečovnika že poznamo iz društvenega delovanja, da je pri sestavi učnih slik neumoren korenjak. Tudi k zadnjej sliki mu moramo čestitati.
Gospod predsednik se je posameznim referentom za njih trud zahvalil.
Poročilo o okrajnih učiteljskih knjižnicah nam pravi: bistriška knjižnica ima: 303 del s 406 zvezki šentlenartska 427 del s 552 zvezki.
Volitev zastopnikov v okrajnem šolskem svetu je imela sledeči izid: Slov. Bistrica: gospod Kristl; Sv. Lenart: gospod Mocher.
V stalnem odboru bistriškem ostanejo prejšnji udje, za šentlenartskega so se pa izbrali gg. Rajšp, Jušovnik, Mavrič, Mocher.
Prišli so na vrsto predlogi, in sicer predlaga gospod Šijanec:
1.	„Visoki štaj. c. kr. dež. šolski svet blagovoli provzročiti, da dobe bolni učitelji v deželnih bolnišnicah sobe II. reda".
2.	„Pri tiskovinah za preselitev učencev, oziroma učenk se še naj nekak kupon napravi, na katerem do-tično šolsko vodstvo potrdi, da je učenec (učenka) v resnici v šolo vstopil (vstopila), ter prvemu vodstvu vrnejo".
3.	„Ivrajni šolski svet se naj pri opravičenji šolskih zamud ravna po učiteljevih opazkah ne pa po tem, kaj mu stranke pravij o".
Vsi predlogi se sprejmejo.
Gospod Mavrič predlaga:
„Slavni okrajni šolski svet blagovoli dovoliti, da se po letu o vročih dneh, kadar doseže toplota 20° R., pouk iz zdravstvenih ozirov popoludue opusti.
Sprejeto.
S tem je bil dnevni red končan. Gospod predsednik se zahvali vsem poročevalcem za njih trud, ter želi da bi tudi za naprej vse moči napeli v blagor domovine in korist mladine. Se žalostnim srcem smo sprejeli novico, da nas gospod predsednik zapusti, ter ta posel drugemu gospodu izroči. Gospod Mocher in Rajšp sta se mu v imenu vseh navzočih za njegovo naklonjenost, objektivno delovanje in za očetovsko skrb zahvalila, ter ga zagotovila naše hvaležnosti in vedne udanosti.
Pri skupnem obedu, katerega se je tudi gosp. profesor Janežič udeležil, se je napivalo gospodu okrajnemu nadzorniku; c. kr. deželnemu šolskemu nadzorniku gosp. dr. K. Jarzu, c. kr. okrajnemu glavarju gosp. F. Kankowskyju.
K koncu zabeležimo še radostnega srca, da smo imeli letos že priliko jednega poročevalca iz bistriškega okraja poslušati, kateri je v slovenskem jeziku poročal. Prav tako! potem se nam ne bode več predbacivalo, da se med seboj izključljivo tujih jezikov poslužujemo, domačega pa zanemarjamo.
Kovačič.
Toplice. (Uradna učit. konferencija.) [Konec.] Zadnji poročal je gospod M. Hiti, kako in kaj naj šolska mladina bere. Osolil je svoje poročilo s pravim humorjem, že trudnim ušesom so kaj ljubko prijale njegove besede. Peljal nas je v svojo jedilno shrambo, tam je za razne dobe starosti pokazal primerno hrano. To hrano je kmalu spremenil v knjige, s kojimi hrani in živi on svoje učence. Za vsako šolsko leto ima razne primerne knjige. Preden pa kako knjigo uvrsti v šolsko knjižnico, jo sam ostro presodi ter prevdarja v kateri oddelek jo bo djal. Ker je bilo poročilo tako izvrstno, smo ga naprosili, naj ga v katerem šolskem listu priobči. Poročilo knjižniškega odbora kaže, da je bilo 137 gld. 39'/ž kr. dohodkov in 109 gld. 51 kr. troškov. Knjižniški in stalni odbor odbereta se po vzkliku stara. Za knjižnico se nasvetuje nekaj novih knjig.
Konečno se gospod nadzornik zahvali poročevalcem za njih trud in izvrstna poročila, ter priporoča učiteljstvu vestno izpolnjevati svoje dolžnosti pri pouku. Govoril je nekako tako-le: Bodite vestni, pridni in neumorni pri delu: ne samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. Vzemite si v vzgled presvitlega cesarja našega, on je preljubljeni oče svojih podložnih. Naš delokrog je majhen, Njegov je velik. On ima čas in prijaznost za vsakega. Skrbi za šolo, napredek svojih podložnih mu je največja skrb; vzgojite mladino v ljubezni do Boga, do domovine in cesarja. Pozivljem Vas, da njega Veličanstvu zakličete trikratno: „Slava mu". Besede
gospoda nadzornika našle so odmev v srcih navzočih, in zaklicali smo „slava mu", ter zapeli cesarsko pesem. Po tem se je konferencija zaključila. Gospod nadučitelj Koncilija se je gospodu predsedniku zahvalil za spretno njegovo vodstvo kon-ierencije.
Po konferenciji je hil skupen obed v gostilni gospoda Pehanija.
Postreglo se nam je prav izvrstno. Napivalo se je gospodu nadzorniku, a on je napival učiteljstvu. Med napitnicami pelo se je prav izborno, umetno, pa tudi narodne pesem nismo izpustili, prehitro nam je minol čas. V mraku smo se ločili z nado, da se kmalu zopet polnoštevilno snidemo pri občnem zboru našega društva v Rudoltovem. Na veselo svidenje mile koleginje in dragi kolegi!
Topličan.
Iz Goriškega. (Lineatura pisank. — Likar je ve p i sanke. — Svoji k svojim!) Lineatura knjižic (za lepopis in spisje) za slovenske šole ni imela doslej pravega reda. Po večem smo rabili Slovenci nemškega založnika Grubbauerja pisanke, katere so bile urejene za nemške šole z nemško in latinsko pisavo. Ta uredba in razvrstitev pisank gotovo ni bila dovolj primerna in ugodna našim slovenskim šolani. Zato pa ni bilo na naših šolah nikake jedinosti in razvrstitve; vsaka šola je rabila drugačno lineaturo in še ta jo je menje-vala, kakor je razprodajalec pisank slučajno pre-skrbel ožjo ali širšo lineaturo. Razprodajalci niso vedeli kakih lineatur preskrbeti, otroci ne kakih kupiti in učitelji smo imeli večen križ z zabiče-vanjem otrokom, katerih številk pisank naj si kupijo in to za vsak nov zvezek posebej. Da bi se prišlo do jedinosti, da bi se rabile pisanke z ozirom na lineaturo primerne stopinji učencev, t. j. da bi se ne rabilo ali preširoko, ali preozko črtanih pisank, sploh, da bi se uvedel pravi red, moral je pred leti celo nekateri c. kr. okr. šolski svet z okrožnico poseči vmes. To je kolikor toliko pomagalo, a zmešnjava je ostala glede na število ista, kajti za štev. 7 je sledila 6, tej 7'/j, 8'/a, 9, na to pa 2, 3, 4, 11; za spisje pa smo rabili štev.: 16, 17, 13, kar pa ni odgovarjalo prvoimenovanim štev. lepopisnic.
Ker je tak nered bil samo v zmešnjavo otrokom in sitnost učiteljstvu; ker je pa pisanje važen predmet ljudske šole, kateremu omenjeni nered gotovo ni bil v prospeh, zato smo želeli za slovanske šole praktičneje lineature. Kaj je lepšega in primernejšega, kakor da učenec začne pisati na pisanke štev. 1, katerej naj slede štev.: 2, 3, 4, 5. itd. Istočasno se naj rabi spisovnice, ki imajo isto številko z jednako lineaturo ? !
Takih pisank in spisovnic nam je preskrbel upokojeni učitelj gospod Gašpar Likar, sedaj trgovec s šolskimi in pisarskimi potrebščinami v Gorici.
Z ozirom na učne načrte ter naredbe šolskih oblastnij priredil je 8 stopnjevanih lineatur pod zaporednimi številkami od štev. 1 do 8.
Srednja širjava štev. 1 je 6»tm, zgornja in spodnja pa za polovico širja, torej 9mm. Tako razmerje širjave imajo potem vse lineature in se tako zožujejo, da ima štev. 2 srednja šir. 5., zgornja in spodnja 7*/2mm; štev. 3 ima 4 in 6 mm; štev. 4 ima 3 in 41/, itd. Širjava 12mm je za ostale lineature, da ostane pisava primerno velika za praktično vporabo v življenji, za katero se je učencu učiti. Štev. 5 je nova lineatura, kakoršnih drugi založniki nimajo, kajti začetkom ima 4 črte kakor štev. 4, kmalu pa se zgornji dve in spodnja črta opuste in nadaljuje do konca vsake vrste le podložna črta. Ta lineatura je namenjena za prehodne vaje s 4 na jedno črto in je po našej skušnji izvrsten po-moček, da se učenci nauče pisati na pisanke z le jedno črto. Štev. 6 je jedenočrtna lineatura 12mm oddaljenosti. Tej jednaka je štev. 7, toda le začetkom vsake vrste, kajti kmalu ni več črte, ampak le redke in tanke črtice, na katere mora učenec paziti ter se tako vaditi pisanju na čist, nečrtan papir, kakoršnega dobi v pisanki štev. 8. — Take so nove Likarjeve pisanke in spisovnice, kakoršnih si je vsak praktičen učitelj že davno želel!
Slovenskemu učiteljstvu menda ni treba še posebej priporočati novih Likarjevili pisank, kajti priporočajo se najbolje same. Glede na ceno naj omenimo, da se ne razločuje od Grubbauerjevih, ravno tako je glede na papir; sicer pa je padla cena šolskim potrebščinam v Gorici, odkar ima tudi gospod Likar svojo prodajalnico — prvo slovensko —, tako nizko, da nižje ne more, da jej je težko kje drugod jednaka. Ako bi pa bile nove pisanke tudi za spoznanje za kako malenkost v začetku dražje, treba poleg uničujoče konkurencije še to okoliščino, da vsaka nova stvar je v začetku dražja, ker vsak začetek je težek in se ima boriti z zaprekami in s stroški.
Slovenski učitelji, ne le na Goriškem, ampak po vseh delih razkosane Slovenije! Znano nam je geslo: Svoji k svojim! Ako je kje umestno, gotovo je tukaj. Naročujmo in dajmo naročevati šolske potrebščine — posebno nove pisanke in spisovnice — le pri gospodu Likarji; Likar je naš kot vnet Slovenec in kot bivši učitelj!	—e—
Ik kranjskega okraja. V 26. dan julija je bila uradna učiteljska konferencija za kranjski šolski okraj v mestni dvorani v Kranji. Točno ob 9. uri dopoludne otvori zborovanje c. kr. okr. šolski nadzornik gosp. A. Zumer z običajnim pozdravom tudi v imenu gosp. predsednika c. kr. okr. šolskega sveta, imenuje svojim namestnikom gosp. nadučitelja A. Kine t a, konferencija pa izvoli zapisnikarjema gospico učiteljico M. Rooss in gosp. Jos. Petkovška.
V svojem dolgotrajnem poročilu naznani gospod nadzornik najprej spremembe pri šolskih oblastih in nčiteljstvu zvršivše se po lanskej konferenciji, objavi važnejše razpise in odloke, preide na delovanje c. kr. okr. šolskega sveta v prospeh ljudskega šolstva v okraji, govori o razširjanji in ustanovljanji novih šol ter o izvršitvi lanskih konferenčnih sklepov. Potem razpravlja o vsakem uradnem spisu posebej, o poslovanji šolskih vodstev ter izreče, da je našel večinoma vse v lepem redu. Otroške knjižnice se pa le počasi prirejajo, in gospod nadzornik imenuje šole, koje še nimajo knjižnic; kjer pa so, se prav dobro upravljajo in uporabljajo. Govoreč o vzgoji omeni, da se ista s poukom lepo vjema, da se šolska mladina vede povsod uljudno in prijazno. Pri posameznih predmetih nas opozori na posamezne nedostatke, omeni, da je beležiti velik napredek pri popravljanji nalog, da so iste po nekaterih šolali prav primerno odbrane, vse popravljene in po četrtletjih urejene. Uspehi pri pouku pa niso normalni, kar ni krivo učiteljstvo, ampak bolezni, ker so bile večinoma vse šole zaprte nekoliko časa zaradi nalezljivih bolezni mej šolsko mladino. Slednjič preide na učiteljstvo samo in dostavi, da se je vedlo dostojno, vede naj se pa tudi taktno. V vzgled, da se je grešilo zoper takt.nost, navede gospod nadzornik to-le: 5. januarja t. 1. je priredilo tukajšnje učiteljsko društvo koncert s plesom v korist društvene podporne zaloge. V poročilu, ki je jc prinesel „Popotnik" o tem koncertu, beremo proti koncu stavek, da se našega društva naš gospod nadzornik demonstrativno ogibljo". Gospod nadzornik nam je še povedal, da se je jednak dopis poslal tudi nekemu slovenskemu dnevniku v Ljubljano, pa da je bil dotični urednik toli takten, da ga ni objavil, *) No, danes pri uradnej konferenciji, kjer je bilo navzočih pet čč. gg. gostov duhovnikov, zdela se je gospodu nadzorniku umestna prilika, povedati, da ni prišel h koncertu radi plesa(?I), češ, da se ne bo mislilo, da odobrujem ples na ta sveti večer! Ilisum........
Ni mi tu zagovarjati našega društva, oziroma društvenega vodstva, katero bode gotovo na pristojnem mestu na primeren način podalo svoje pojasnilo glede na prireditev koncerta, tudi nočem pretreso-vati, čeravno mi ni prav jasno, kdo se je tu zagrešil proti taktu ali društveno vodstvo, ki je v svojej pregrešnosti priredilo pregrešni ples, ali gospod »Popotnikov" dopisnik, ki je navel golo dejstvo, omenim naj le, da naše društvo obstoji že četrto leto, da je priredilo dokaj zborovanj, letos 18. maja v Sencu rji, C. julija v Naklem, kjer so se obravnavale
*) Ni objavil V Gospod nadzornik pa je vendar zvedel za dotični dopis? — Po uredniku? Menda se gospodu nadzorniku zdi urednikovo ravnanje ravno radi tega taktno. Potem seveda smo se mi pregrešili zoper taktnost., ko smo objavili od zanesljive strani nam doposlano, gospodu nadzorniku neprijetno, da-si popolnoma resnično poročilo.	Uredn.
same v ljudsko šolstvo spadajoče stvari — plesalo se pa ni — a našega gospoda nadzornika vendar ni bilo zraven!
Toda dosti o tem, da so tudi nad mene no spravi na tak surov način »Slovencev" dopisnik v štev. 185. kakor se je zgodilo »Narodovemu" poročevalcu o našej konferenciji. Da bi označil dozdevnega »Narodovega" dopisnika — kar se mu pa seveda ni posrečilo, ker dotičnik ni pisal poročila — zateče se v svojej hudomušnosti k »zoologiji" ter opisuje koristne »coccinellide", »plemenite", »cor-vine", le na ostudne in nikjer priljubljene »reptilije" in »molluske" je pozabil. Sapienti paucal
Po poročilu gospoda nadzornika vpraša gospod nadučitelj L. Jelene, zakaj se je postavil raz dnevni red brez vednosti in pritrditve stalnega odbora neki razpis visokega c. kr. deželnega šolskega sveta, v kojem se razpravlja o higijeničnili razmerah na ljudskih šolah in kjer se naglaša, da jako škoduje zdravju malih otrok, da predolgo sede v šoli in da morajo jio nekod brez jedi čakati popoludanskega pouka ter se vpraša, bi se li ne dal doseči učni smoter, če bi otroci hodili v šolo od 9. do 11. in od 12. do 2., oziroma od 1. do 3. Ta razpis, da o njen) izreče svoje mnenje učiteljstvo, uvrstil jc bil v vspored na priporočilo gospoda nadzornika stalni odbor, a točka je izostala, ker ne velja, kakor je sprevidel gospod nadzornik pozneje, kritikovati višje šolske oblasti.	(Konec sledi.)
(Književna novost.) V Dragotin Hribarjevi tiskarni v Celji je ravnokar zagledal boli svet I. zvezek »Zbranih spisov Pavline Pajkove s sliko in životopisom pisateljice". 'Dobi so pri založniku D. Hribarju v Celji mehko vezan za '2 kroni, trdo in prav krasno vezan pa za 3 krone.
(Okrajna učiteljska k onf erencij a) za goriški okraj -se bode vršila 13. septembra t. 1. po sledečem vsporedu. 1. Zapisnik in o rešitvah sklepov poslednje okraj. učit. kouferencije. 2. O stanji šolstva. 3. O pouku roč. del posebno z ozirom na zapreke temu predmetu. 4. O pouku risanja in oblikoslovja v ljudski šoli. 5. O pisanji v ljudski šoli z ozirom na pokončno pisavo, (i. Poročilo okr. učit. knjižnice. 7. Volitev dveh zastopnikov v c. kr. okr. šol. svet; volitev stalnega odbora in v komisijo za okr. učit. knjižnico. 8. Samostalni predlogi. 9. Da izšolana mladina ne osurovi, kaj naj učitelj stori in kako naj se proti njej vede? Poslednjo vprašanje ima vsak učitelj rešiti pismeno do 31. avgusta t. 1. Do tega dne naj se javijo oni učitelji(ice), ki so voljni poročevati o jedni pod 3., 4., o. navedenih točk, kakor tudi naznaniti samostalne predloge.
Premembe pri učiteljstvu. Gospod Jože Svetlin, podučitelj v Kamilici pri Mariboru imenovan je nadučiteljem na četirirazrednici v Makolah. Potrjeni so na svojih mestih provizorični učitelji
gg.: Rojko M e ž a u na Sv. Gori, Franc Z w i r n v Prežganjih, Karol I'ikl na II. mestu v Št. Vidu pri Zatičini, Fran Kavčič, nad učitelj na štiriraz-rcdnici pri D. M. v Polji. — V sežanskem okraji so nameščeni sledeči gg. učitelji - voditelji: Svitoslav S t a 11 e c zač. v Avberu, Janez Iv oren def. na Parki, Janez K a v b a r def. v Pliskoviei, Avgust T a n c e def. drugi učitelj v Nabrežini, Josip Čuček zač. učitelj v Skrbini, Alojzij Trampuš aprob. učit. kandidat zač. v Šempolaji, Peter Ipavec zač. v Temnici, Josip R a vb ar zač. v Zgoniku, Franc F o n d a def. v Štanjelu. Gospod c. kr. okr. glavar in predsednik c. kr. okr. šolsk. sveta Janez Simzig v Sežani je umrl 17. avgusta. Naj v miru počiva ! — Gospod nadučitelj Ivan F a r k a š ni dobil nadučiteljske službe v Št. Vidu, kakor smo krivo informirani v 14. št. poročali, ampak ostane še dalje v Cirkovcah. — Gospod Jožef Gaber, nadučitelj v Crešnjevci je 23. avgusta umrl. Naj v miru počiva!
Fran Gestrin f
Majka Slovenija izgubila je zopet vrlega sina — umrl je Fran Gestrin, dični pesnik, marljivi pisatelj, iskreni rodoljub, vestni učitelj, zvesti prijatelj —■ umrl je mož! Stara istina je, da Slovenci s svojimi najboljšimi talenti nimamo sreče — v najlepši dobi jih pobere smrt. Tudi Gestrin je bil še le 28 let star, a v tem kratkem času je storil toliko, da se mu res ni načuditi. ' Rojen 1. decembra 1865. leta v Ljubljani, dovršil je ljudsko šolo in gimnazijo v svojem rojstnem mestu, od koder je odšel po maturi leta 1884. na Dunaj, učit se pravoslovja. Ker mu pa to ni ugajalo, vpisal se je v modroslovno fakulteto v Gradci. Po dovršenih modroslovnih naukih prevzel je suplenturo na goriškem izobraževališči za učiteljice, kjer pa ni ostal dolgo; šel je v Gradec nazaj in se pripravljal za profesorske izpite. Jeseni leta 1891. prišel je za suplenta na učiteljišče v Mariboru, kjer ga je potlačila meseca maja. 1892. 1. bolezen, katere se je bil nalezel pri vojaških vajah — bil je namreč rezervni častnik pri pešpolku št. 17 — v posteljo. Ko mu je nekoliko odleglo, preselil se je v Ljubljano in' tam ga je 15. dne t. m. dohitela neizprosna smrt.
Kako marljiv je bil Gestrin, kažejo nam najbolje njegovi spisi. Sodeloval jo pri mnogih listih, liri „Slovanu", „Zvonu" kot pri leposlovnih listih seveda v prvi vrsti; za svojega bivanja v Mariboru postal je tudi. sotrudnik ^Popotnikov", za katerega je zložil mej drugim krasno pesem „Tri noči" v proslavo tristoletnice Komenskega. Malo mesecev pred svojo smrtjo izdal je zbrane svoje pesmi, katere kažejo izreden pesniški talent. V krasnem jeziku izrazuje globoka svoja čustva, originalne svoje
misli. Gestrin je bil pa tudi zanimiv pripovedovalec, kakor nam kaže jedina njegova daljša povest „Iz arhiva". Osnovanih je imel še več pripovednih spisov, n. pr.: „Rešilni angelj", „Zimska roža" itd., tudi dramo je hotel spisati, a smrt mu je zabranila izvršiti svoje namere, izredno marljiv je bil v prevajanji. Poslovenil je mnogo ruskih in čeških po-vestij. Za „Dramatično društvo" preložil je nad 30 iger. Koliko, koliko bi bil še lahko spisal!
V občevanji bil je ranjki Gestrin prijeten družabnik. Bil je rad vesel in je tudi druge rad razveseljeval s svojimi duhovitimi dovtipi. Vedel je najti za vsakega primerno besedo in tako ni čuda, da je bil obče priljubljen in čislan. Tudi še sedaj, ko je vedel, da mu ni pomoči, se ni kazal otožnega, a da gaje vendar prevzela zavest, da mora kmalo umreti, kažejo krasne balade, katere je pri-občeval v zadnjih številkah „Zvonovih".
Svoje rodoljubje pokazal je sijajno s tem, . da je volil svoje premoženje — blizo 25.000 gld. .pisateljskemu podpornemu društvu".
Kako priljubljen je bil, videlo sc je pri pogrebu, katerega se je udeležila nehrojna množica. Pevci zapeli so mu dve pesmi, gospod Anton Trstenjak, odbornik „Pisateljskega društva" pa je govoril nagrobni govor. Vencev je bilo 18. Tako je izkazal narod dičnemu pesniku zadnjo čast. Truplo Gestrinovo počiva v ralcvi ,,Pisateljskega društva". Slava njegovemu spominu!
Raznoternosti.
[Učitelji in uradniki.] Vlada pripravlja predlogo o vzvišanju plač državnih uradnikov, katera so ima izvesti v prihodnjem letu. Načela, po katerih se če vlada v tej stvari ravnati, so nastopna: 1. Mesto petletnic, uvedejo se triletniee. 2. Sistemizuje se večje število stopinj v malih službenih razredih uštevši tudi V. službeni razred (t. j. dvorni svetovalci). 3. Ustanove se višje temeljne plače v posameznih razredih, posebno v štirih najnižjih. 4. Vzviša se aktivitetna priklada. Vzvišanje v štirih najnižjih razrednih činih) bi tu 100—200 gld.; pri najbližje višjih 300—400 gld., čeloma tedaj do 10% proti dosedanjim plačam. V najnižji službeni kategoriji, to je v XI. službenem razredu, narede se iz dosedanjih dveh stopinj štiri. Vsled tega činilo bi temeljne plače najnižjih službenih razredov: 6.00, 700, 800 in 900 gld. za XI. razred; 1000, 1100, 1200 gld. za X. razred; 1300, 1400, 1500, 1600 gld. za IX. razred ; 1800 in 2000 gld. za VIII. razred. Kako dolgo bode še čakati učitelju, da se uravnajo plače?
[Ko.liko plača tuji denar v kron ah.] Denar tujih držav prevaja se na našo novo kro-nino vrednost po posebnej ceni, kakor je bila določena v relaciji, torej brez ozira na ceno tekočo, namreč: 1 nemška marka = 1 krona 17 vinarjev. I frank francoski = 95 vinarjev. Baš tako jednote
peneznih držav: Belgija (1 frank), Španija (1 pe-seta). Italija (1 lira), Švica (1 frank), Rumunska (1 leu), Bulgarska (1 lev), Srbsko (1 dinar) in Grško (1 drahma), katere so vse sprejele francoski frank kot vrednostno jednoto, plača 95 vinarjev. Angležki denar: 1 šiling = 1 krona 10 vin., 1 krona = 5 kron 52 vin., 1 funt šterlingov — 24 kron, 1 guineja = 25 kron 14 vin., nizozemski gold. = 1 krona 98 vin., portugalski millreis = 5 kron 31 vin., ruski rubelj = 3 krone 80 vin., danska, švedska in norska krona = 1 krona 32 vin., turški pijaster = 22 vin., ameriški dolar (Združene države) = 4 krone 92 vin.
Javna zahvala.
Dne 4. junija t. 1. praznoval sem tridesetletnico svojega učiteljevanja in delovanja na ljudskej šoli v Kapelah pri Brežicah; pri tej priliki imenovala me je Kapelska občina svojim častnim občanom.
Iz več krajev mile naše domovine čestitalo se mi je prav laskavo k redkej slavnosti.
Ker mi ni bilo možno zahvaliti se pismeno vsakemu poselie, izrekam na tem mestu najpresrčnejšo zahvalo slavnemu občinskemu odboru in slavnemu krajnemu šolskemu svetu v Kapelah za prirejeno mi veselico. Zahvaljujem se vsem čast. gg. tovarišem in ; tovarišicam na prijaznem pohodu, zahvaljujem se čast. gg. pevcem iz Brežic za izborno petje, zahvaljujem
Razpis natečajev.
št-983-	Razglas.
Sledeče učiteljske službe je umestiti takoj, de-tinitivno ali tudi začasno, in sicer:
A.	v Ptujskem šolskem okraji:
a)	na Hajdini, učiteljska služba III. plačilni razred, prosta izba;
b)	okolica Ptuj, podučiteljska služba,
III.	plač. razred, prosta izba;
cj pri Sv. Urbani, dve podučiteljski mesti,
IV.	plačilni razred, prosti sobi.
B.	v Ormoškem šolskem okraj:
a)	v Ormoži, podučiteljsko mesto, III. plač. razred, 60 gld. doklade za stanovanje;
b)	pri Sv. Bolfanku na Kogu, podučiteljsko mesto, IV. plač. razred, prosta izba. Prosilci in prosilke naj vložijo svoje redno
podprte, zlasti z zrelostnim, oziroma tudi z spričevalom učne vsposobljenosti in z dokazom avstrijskega državljanstva opremljene prošnje potom predstojnega okrajnega šolskega sveta do 24. septembra 1893 pri dotičnem krajnem šolskem svetu. Okr. š. svet Ptuj—Ormož, 23. avgusta 1893. 1—2	Predsednik Scherer s. r.
se vsem svojem nekdajnim učencem in sedajnim prijateljem za pismene in ustmene čestitke in dejanske dokaze naklonjenosti, osobito gg. Jožefu in Mihaelu Cizelu za poslano krasno podobo; zahvaljujem se vsem, koji so me počastili s svojo navzočnostjo ; zahvaljujem se vsakemu posebej in vsem skupaj, kateri so pripomogli v to, da se je izvršila slavnost. toli lepo in častno za me, da se je bodem spominjal z radostnim srcem vse žive dni. Bog plati!
V Kapelah pri Brežicah, 15. avg. 1893.
France Kramer, učitelj in častni občan.
Zahvala.
Predsedništvo „Zaveze slov. učit. društev" se presrčno zahvaljuje tem potom slavnej mariborskej čitalnici, ker je blagovoljno odstopila svoje prostore; slavnemu ženskemu in moškemu pevskemu zboru, čitalničnemu in tamburašem, posebno jihovernu voditelju g. Neratu mlajšemu; slavnemu učit. društvu mariborske okolice, posebno njega predsedniku gosp. Neratu za ves trud in požrtvovalnost, katerega jim je povzročilo V. zborovanje „Zaveze" ; velecenjenemu g. ravnatelju Schreinerju za blagohotno razkazovanje učilne razstave ter gosp. prof. Koprivnik-u za razkazovanje šolskega vrta.
Dol. Logatec, dne 21. avgusta 1893. Ivan Šega,	Vojteli Ribnikar s. r.,
t. č. tajnik.	t. č. predsednik. .
št. 353, ii. Podučiteljska služba.
Na trirazrednici v Crešnovci, IV. plačilnega reda se umešča podučiteljsko mesto definitivno ali provizorično.
Prosilci naj vložijo svoje redno opremljene prošnje z dokazom avstrijskega državljanstva predpisanim potom do I. septembra t. I. pri krajnem šolskem svetu v Crešnovci.
Okr, šolski svet Slovensko bistriški, 2. avgusta 1893.
Predsednik: Kankowsky s. r.
št- 965>	Naznanilo.
Na trirazredni v III. plačilni red uvrščeni ljudski šoli v K a m n i c i pri Mariboru umestiti bode s početkom prihodnjega zimskega tečaja služba podučitelja s postavnimi dohodki definitivno oziroma začasno.
Prosilci za to mesto naj pošljejo svoje prošnje, opremljene z zrelostnim, oziroma tudi se spričevalom sposobnosti poučevanja in z dokazom avstrijskega državljanstva naj pozneje do 18. septembra t. I. krajnemu šolskemu svetu v Kamnici. Okr. š. svet Mariborski, 11. avgusta 1893.
Predsednik: Kankowsky s. r.
HHC* Ker smo že precej daleč v drugi polovici leta in nam mnogo (225) odbirateljev za tekoče leto še nič ni naročnine poslalo, prosimo prav vljudno vse one, katerih se tiče, naj se nas začetkom prihodnjega meseca gotovo spomnijo, da ne zabredemo preveč v nered. Tudi stare naše dolžnike opetno prosimo, da se vendar odzovejo v dobrem svojej dolžnosti.	Upravništvo.
Vsebina. I. V. skupščina „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Mariboru. (I.) — II. Učni načrt za računstvo v štirirazredni ljudski šoli. (IV.) (L. Lavtar.) — III. Meščansko-učiteljski tečaj na c. kr. učiteljišči v Mariboru. (I.) — IV. Društveni vestuik. — V. Dopisi in drage vesti. — Fran Gestrin f — Raznoterosti. — Zahvale. — VI. Natečaji. — VII. MS"
Lastnik in založnik: „Zaveza':	Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora. (Odgov. J. Otorepec.)