Ameriška Domovi ima
AMCRICAN IN SPIRIT SFOR6IGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 11, 1963
SLOVENIAN
MORNING K€WSPAP€R
ŠTEV. LXI — VOL. LXI
Združevala v promefu so vsak dan nujnejša
Prcrlsednik Kennedy je stavil zadevni predlog Kongresu, pa dal tudi nova navodila zveznim agencijam za urejanje prometa.
WASHINGTON, D.C.— Predsednik Kennedy je že lansko leto predlagal Kongresu obširno zakonodajo, ki naj regulira naš promet na morju, na suhem in
v zraku. Kongres se ni hotel o-
za Hennedyjeve načrte, i r(>žnega venea pri fari sv. Pav
Novi grobovi
Mary Raspor
V petek zjutraj je v csrkvi sv. Andreja zadela kap 74 let staro Mary Raspor s 1439 E. 51 St., ko se je vrnila od obhajilne mize, kjer je prejela sv. obhajilo. Pokojna je 'bila doma v Žu-žsmberku na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA leta 1906. Mož John ji je umrl lani v marcu. Zapustila je sinova Johna in Franka, hčer Mary Mysliwiec, dva vnuka, polbrata Janeza (v Evropi) in druge sorodnike. Billa je članica Bratovščine sv.
“'ZDRUIIVAMJI ARABCEV PO'
s Castrove rdeče Kube
Je zašeš s pripravami
“	JNASIRJU OGROŽA IZRAEL
Kennedy je zato poskusil letos,
lla, 43v. Josipa br. 99 HBZ, Sv.
da uredi vsaj vsa vprašanja vi^ ,br 10 RKZ in The Mac. letalstvu m železniškem prome-; c£.bess Nq 4g3_ p b danes tu, ki sta glavni veji prometno zjutra. ob 8;15 iz Grdinovega
pegreb. zavoda na E. 62 St. v
industrije.
Pretekli teden je njegova administracija objavila načela, ki naj veljajo za združevanje transportnih podjetij v letalskem in železniškem prometu.
Načela so res potrebna, kajti glavne naše železnice in letal- |iena Koss, stara 81 let, stanu-ske družbe se nahajajo v stalni j ioca na 18802 Arrowhead krizi, ki je tako globoka, da pojave., poprej pa dolgo let na mnenju mnogih strokovnjakov; 1	Waterloo Rd. Bila je
ni zanje druge rešitve kot zdru-j^dova, soprog Jakob je umrl
cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob devetih, nato na Kalvarijo. Mary Krašovec Po daljšem bolehanju je preminula Mary Krašovec, ro-
ževanje podjetij v zelo širokem obsegu.
Posebno v železniškem in letalskem prometu
To naziranje je deloma potrjeno tudi po praksi. Za pravico do združevanja prosijo namreč železniške družbe, ki so lastnice dveh tretjin naše železniške mreže in predstavljajo obenem polovico investicij v ameriških železnicah. V letalstvu pa prosijo za pravico do združevanja ravno naše največje letalske družbe.
Javne koristi morajo biti zavarovane
Kennedy je zato dal federalnim agencijam, ki dovoljujejo združevanja, navodila, kako naj Pri tem postopajo. Naj prvo morajo varovati interese potnikov ■‘n tistih podjetij, ki so navezana ■^a železniški in zračni tovorni Piomet. Potem morajo varovati interese naše narodne varnosti.
Sedati morajo, da ne bo ubit Princip svobodne konkurence,
a tarife ne bodo previsoke in
a nova združena podjetja ne
omejevala prometne služ-
bod0
be.
Noya navodila vsaj deloma °ljšujejo stanje v naši pro-^ etni industriji. So še zmeraj amo nadomestek za zakonoda-j?’ 'ki jo administracija želi, °ngres pa odlaga.
ruščev gre v aprilu na coisk v Kambodžo
k klGSKVA, ZSSR. — Hruščev . o sel v aprilu na obisk v Kam-° °- Ob tej priliki se bo ogla-„ tu^i v indijski prestolici, da ^v°ri s Nehrujem. Obisk v 0 J-lMhiju bo seveda važnejši onega v Kambodži.
ja^ 0k°bci predsednika Nehru-bo T-r Zel0 rnteresirajo, kaj vse . ru'ščev želel govoriti z Neh-Podrobnosti potovanja nsceva še niso znane.
Vremenski

prerok
pravi:
^ečjinoma oblačno!, možnost ^sletavanja snega pomešanega ^dežjem. Naj višja temperatura
leta 1950. Tukaj zapušča hčere Sophio Barton, Antonio Morel! in Frances Cinkole, 9 vnukov in 7 pravnukov, brata Franka Koss in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Cerknici pri Rakeku, kjer zapušča sestri Terezo Zgonc in Ivano Turšič, brata Leopolda in druge sorodnike. Tukaj je bivala 50 let in je bila članica Društva Collinwood Hive št. 293 T.M. in Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete. Pogreb je danes zjutraj ob 8:15 iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na E. 152 St. ob devetih, nato na Kalvarijo.
San, Eilender o Afriki
WASHINGTON, D.C. — Senator Ellender je lani obiskal ali vsaj hotel obiskati vse nove afriške države. Ker je mislil, da tam lahko govori ravno tako odkrito kot v Ameriki, se je politikom v nekaterih državah ta-tO' zameril, da ga niso pustili v njihove države. Da Ellender res gleda kritično na politično stanje v novih afriških državah, je pokazal s poročilom o svoji poti 30 Afriki. Poročilo obsega 800 strani, toda v njem je le malo hvale afriškim politikom.
Po senatorjevem mnenju so to le neizkušeni, zato pa naduti politični špekulantje, ki ne morejo prenesti nobene resnice. Nihče med njimi ni sposoben, da bi v svoji državi uvedel vsaj podobo moderne uprave, v vseh in vsakem oziru se mora zanašati samo na podporo od zunaj.
Ellender je bil seveda tudi pokora za naše diplomate po afriških prestolicah. Morali so se stalno bati, da jim bo senatorjeva brezobzirna odkritosrčnost samo kazila njihovo delo. Ellender jim radi tega ni nič hvaležen.
Lani je bilo rojeno najmanj otrok v zadnjih 6 letih
WASHINGTON, D.C. - Lani je bilo rojenih v naši deželi po cenitvi federalnega statističnega urada samo 4,167,000 otrok proti 4,282,000 v 1. 1961. Tako malo letno število- rojstev nismo imeli že od 1. 1956. Smrtnih slučajev je bilo lani 1,957,000, torej okoli 50,000 več kot 1. 1957.
Z lanskim letom smo prešli v dobo, ko bo število rojstev začasno pod običajnim povprečjem. Taka doba pride zmeraj y
Sovjetski poslanik Dobrinin je izjavil časnikarjem, da bo Sovietska zveza umaknila s Kube do prihodnjega petka “več tisoč” svojih vojakov s Kube.
WASHINGTON, D.C. — Sovjetski poslanik Anatol Dobrinin je po svojem obisku v državnem tajništvu izjavil časnikarjem pretekli petek, da bo Sovjetska zveza držala svojo obljubo in umaknila do 15. marca več tisoč svojih vojakov s Castrove Kube. Po- cenitvi ameriških uradnih krogov je na o toku okoli 17,000 sovjetskih vojakov, med njimi 5.000 v pravih borbenih enotah.
Državni tajnik Rusk je dejal da je nekaj sovjetskih vojakov Kubo že zapustilo in da je v kubanskih pristaniščih ali v bliži ni Kube dovolj sovjetskih ladij, da lahko odpeljejo domov sovjetsko vojaštvo.
Navzočnost sovjetskih vojakov na Kubi povzroča veliko nejevoljo v Kongresu in v javnosti Združenih držav. Nekateri zahtevajo, da naj vlada Združenih držav poskrbi, da bodo Rusi odšli s Kube zlepa, če pa to ne gre, -pa zgrda.
mu združevanju v arabskem svetu. Vesti iz
Damaska in ^Bagdada govore o načrtih voja-jt0rek) ob sedmih zv sejo v na_ ške in politične povezave Iraka, Sirije, Jeme-jvadn d prostorih, na, Egipta in Alžirije. Taka zveza bi bila po-! Podr. št. 25 SZZ ima nocoj sebno nevarna Izraelu in bi spremenila celot- ob sedmih sejo v šoli sv. Vida. no sedanje razmerje sil na Srednjem vzhodu.
Moskovska Pravda' tečno odgovorila SOfafeem
MOSKVA, ZSSR. — Kitajski komunisti so v dolgih člankih posebno v vodilnem tedniku '“Rdeča zastava”, do kosti obrali vse odklone ruskih tovarišev o-d marksizma in leninizma in jih obsodili. Sedaj so dobili odgovor iz Moskve. “Pravda” je v kratkem, toda jasnem uvodni ku odbila vse kitajske napade in seveda dokazala z odlomki iz Leninovih izjav in spisov, da v Pe-ipingu nimajo prav.
Članek napravi vtis, da smatrajo v Moskvi, da je treba se danjo “ideološko” prakso med ruskimi in kitajskimi komunisti smatrati z zaključeno. Je pa dobro, da je prišlo d0 nje. Oba nasprotnika sta si vsaj vse povedala v obraz, kar jima je le žalo na srcu. Odkrila sta nagibe, zakaj se prepirata med seboj.
-----o------
Rakete Sargent bodo nadomestile rakete Corporal
WASHINGTON, D.C. — Kako hitro zastari atomsko orožje, priča usoda rakete Corporal. Raketa Corporal je spadala med naše glavno taktično atomsko orožje. Letela je Sicer samo 75 milj -daleč, toda bila je radi svoje teže uporabna tudi v prvi bojni liniji. Imela je samo napako, -da je rabila tekoče gorivo, ki ga je bilo treba napolniti v raketo pred uporabo, kar je trajalo skoraj pol ure.
Raketa Sargent ima isto razdiralno moč kot Corporal, vendar rabi trdno gorivo, je torej uporabna tako 'kot navadna granata. Rabiš jo lahko vsak trenutek. Naša armada je zato zamenjala doma vse rakete C-orporal z raketo Sargent. Sedaj bodo tudi naše divizije v Nemčiji dobile raketo Sargent kot taktično atomsko orožje, raketa Corporal bo pa šla v rezervo.
času 20-25 let skah.
po velikih voj-
WASHINGTON, D.C.— Predsednik Kennedy je .naprosil svojega svaka Smitha, naj začne s Prevrat v Siriji pretekli teden je odprl vrata nove-
pripravami za volivno kampa- j njo v prihodnjem letu. Smith ni | v tem poslu noben novinec. Je j aktivno sodeloval v agitaciji za Kennsdyjevo kandidaturo in je tudi pridno agitiral, ko je predsednikov brat kandidiral v Mas-sa-chussettsu za senatorja.
Smith misli, da ima trenutno j BEJRUT, Lib. — Vojaški prevrat v Siriji pod vod-dve važni nalogi pred seboj: | ?tvom polk. Luway al Atassija in polk. Abdulaha Jabrinija najpreje je treba pomiriti sprtej je v petek _uspel in_ dežela je dobila novo vlado pod pred-dsmokrate po raznih državah.
Domačih strankarskih prepirov imajo demokratje več kot preveč, posebno v velikih državah.
Te prepire bi Smith rad spravil s sveta vsaj za čas volivne kampanje v prihodnjem letu. Smith bi rad dobil tudi nove agitatorje ža volivno kampanjo. Pri zadnjih volitvah se marsikateri med njimi ni obnesel, zato je predsednik tudi zmagal s tako pičlo večino. Prihodnje leto se Kennedy noče več izpostaviti taki nevarnosti. Zato je poslal svaka Smitha že sedaj na delo.
Iz Clevelanda in okolice j
Seja—
Podr. št. 10 SŽZ ima jutri, v
SesL tesche želi zvezno nredifev dnevnih kopov
WASHINGTON, D. C. — Pod dnevnimi kopi razumemo tisto kopanje premoga, ki Se vrši kar na površini. Najpreje je treba s stroji pobrati zemljo s premogovnih žil, potem pa začeti kopati premog. Tak načfn kopanja premoga je bolj rentabilen kot kopanje v podzemnih rovih. Pod zemljo nakoplje rudar povprečno le nekaj nad 11 ton premoga, na zemeljski površini pa do 25 ton. Dnevnih kopov je v naši deželi na tisoče, imamo jih tudi v državi Ohio, celo v dalj-nji okolici Clevelanda.
Dnevni kopi so s stališča produkcijskih s t r o š kov donosna stvar, imajo pa svojo slabo stran: kakor hitro je premogovna žila izčrpana, se za odprto zemeljsko površino nihče ne briga več. Zapuščeni kopi kazijo okolico in niso uporabni. Zato jih je treba čim hitreje zasuti in zasaditi. V državi Ohio je zasipanje dnevnih kopov urejeno z državnim zakonom. V mnogih državah tega ni in ima radi tega naša dežela veliko škodo. Na milijone akrov ostane namreč goličava. Sen. F. J. Lausche ima o tem problemu dosti skušnje, saj je bil guverner v državi Ohio. Zato je sedaj predlagal Kongresu, naj uredi vprašanje zapuščenih dnevnih kopov s federalnim zakonom.
Da je to vprašanje važno, se lahko sodi tudi po tem, da pri nas nakopljemo nad polovico vsega premoga v dnevnih kopih.
Angleški delavski poslanci konferirali z Ulbrichtom
LEIPZIG, Nem. — Delegacija angleških delavskih poslancev in linijskih voditeljev je letos obiskala znani spomladanski velesejem v Leipzigu in ob tej prihki obiskala tudi glavnega vzhodnonemškega vodnika Ul-
brichta.
Radi tega so se vladni krogi v Zahodni Nemčiji zelo razburili, ker se bojijo, da bodo angleški delavski poslanci res žareli zagovarjati idejo, da je tre-ya komunistično Vzhodno Nemčijo vsaj “dejansko”, če že ne pravno priznati. Nekaj podob-ne,ga je namreč izjavil novi voditelj angleške delavske stranke H. Wilson, ikar so mu v Bonnu tudi zelo zamerili.
sedstvom Salaha Bitarja, dotedanjega zunanjega ministra. Večino v vladi imajo pripadniki socialistične stranke Baath, ki ima svoje pristaše tudi v drugih arabskih deželah. Njeni pristaši so tudi na čelu nove vlade v sosednjem Iraku. V Damasku in v Bagdadu preudarjajo in delajo načrte za povezavo Sirije, Iraka, Jemena, Združene arabske republike, kot so še vedno Egipt uradno imenuje, in Alžirije. V vseh teh državah so vlade v rokah pristašev socializma, čeprav z morda malo različnimi načrti. Glavni zagovornik in predstavnik ara'bskega združevanja je še vedno Naser. Zadnji prevrati v Iraku in Siriji so dali združevanju arabskega sveta novega poleta, pa ustvarili novo, večjo nevarnost za Izrael.
Včeraj so bile v Damasku, glavnem mestu Sirije, demonstracije pred turškim poslaništvom, kamor se je zatekel predsednik v petek vržene vlade El Azam. Množice so manifestirale po mestu in vzklikale arabski edinosti, prav posebno pa njenemu zagovorniku Naserju.
Podobne manifestacije so bil« v petek v glavnem mestu Iraka Bagdadu, kjer so slavili en mesec staro uspelo revolucijo.
V	Siriji in Iraku so na oblasti pristaši socialist, stranke Baath, ki se zavzema za agrarno reformo, socializem in za arabsko edinost. Oni niso zagovorniki enotne arabske države, kot bi jo rad egiptovski Naser, ampak so za bolj rahlo povezavo držav, ki naj bi ohranile večji del svoje neodvisnosti. Tako so sedaj v Damasku in Bagdadu izdelali načrt za skupno vrhovno poveljstvo vseh oboroženih, sil Sirije,
Iraka, Združene arabske republike, Jemena in Alžirije. Poleg skupnega vojaškega vodstva, naj bi obstojalo tudi skupno politično vodstvo, ki bi vzporejalo želje in potrebe držav, članic zveze.
V	kolikor do take zveze de-
jansko pride, bo ta nevarna Jordaniji in Savdski Arabiji, kjer skušata kralja Husejin in Saud ohraniti svojo oblast in pomagati nazaj na prestol kralju Ba-dru v Jemenu. Povezava Sirije in Iraka z Naserjem, ki ima kakih 25,000 svojega vojaštva v Jemenu, bo povečala pritisk na Jordanijo in Saudsko Arabijo, na britski Aden in male z Veliko Britanijo povezane državice v jugovzhodni Arabiji in ob Perzijskem zalivu. 1	i
asesment
Tajnica bo pobirala od 4:30 dalje.
V bolnici—
Ignac Kušar z 20101 Goller Ave. je v Huron Rd. bolnici, soba št. 503.
Zadušnica—
V	sredo ob 7:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Ger-trudo Možina ob 28. obletnici smrti.
Jutri ob 6:30 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Mihaela Hribar ob 5. obletnici smrti.
Ropar fotografiran—
V	petek popoldne je skrita namera fotografirala roparja v
nu, kjer so komaj pred nekaj federal Savings & Loan Asso-dnevi svarili sovražnike Jorda- ciation na 3115 W. 25 St. Odne-nije in Saudske Arabije, naj ti J sel je okoli 500 dolarjev. Po-dve deželi puste v miru, če seisnetki so sorazmerno jasni in nočejo zameriti mogočnim Zdru-1 oblasti upajo, da bodo roparja ženim državam.	j kmalu dobile v roke.
Policija bo strožja preti pijancem—
Prometna nesreča v .sredo zvečer na Clark Ave. mostu,
Izrael sledi pazljivo razvoju Krepitev Naserjevega ugleda, vpliva in moči ter povezovanje arabskega sveta pod njegovim vodstvom je prav posebno nevarno Izraelu, ki je trn v peti vsem Arabcem. Arabski sosedje, prav posebno pa Naser, bi radi pognali Jude v morje in se polastili vsega Izraela, ki jm je bil po njihovem mnenju nasilno in krivično odvzet.
Izrael je vojaško dobro organiziran in pripravljen na napad in obrambo. Sedanjemu položaju je brez dvoma še kos, toda to ni mogoče trditi za bodočnost, če se arabske sile združijo in nastopijo enotno. Razumljivo je, da iz Jeruzalema in Tel Aviva pazljivo gledajo preko meje pripravljeni na vse.
Novi položaj je vzbudil precej zaskrbljenosti tudi v Washingto-
Peipinški Ljudski dnevnik se je spravil nad
ameriške komuniste
NEW YORK, N.Y. — Kitajski !kier Je pijani voznik zakrivil
komunisti so sedaj usmerili svo-i:;mii- treh drugih oseb, je pri-jo bojevitost proti našim ametf-j 9r-9Vila. polic’jo do tega, da bo škim komunistom. Peipinški '3trožie nadzirala vse gostilne Ljudski dnevnik je ostro napa- ^ede pijancev in gostilničarjev, del vodstvo ameriških komuni- bodo pijanim osebam se po-
stov, češ da slepo podpira stališče amer iških imperijalistov. Pri tem je seveda hudo kritiziral tudi Kennedy j evo politiko napram Kubi.
V to družbo je vpletel tudi tovariša Hruščeva in mu očital malo manj kot izdajstvo. Zamesil je torej zelo pisano družbo, ki jo je zmožna samo. kitajska domišljija. Zastopnik ameriških komunistov Johnson je označil kitajski napad kot “zmes laži in zavijanj.”
Italijanski komunistični voditelj Togliatti pošteno očistil stranko
RIM, It. — V vrstah italijanskih komunistov je med vodilnimi člani precej takih, ki niso i danes ob osmih iz Grdinovega zadovoljni s politiko predsedni- pogreb, zavoda na Lake She ga IKP Togliattija. Zato jih je Blvd. v cerkev sv. Kristine pri sedanjih volitvah neusmi-1 devetih, nato na pokopališče.
stregle z alkoholnimi pijačami.
Znižane voznine—
Nad 65 let stari prebivalci mesta imajo pravico do znižanih voznin na mestnih prometnih sredstvih. Za to so potrebne po-sdbne izkaznice, ki jih rojaki s področja fare sv. Vida dobe lahko v St. Clair Recreation Center od torka do petka od 10. dop. do treh pop. Vsak prijavljenec .mora prinesti seboj:	dokaz o
svoji starosti, fotografijo v velikosti 1.5”x2”, 25c in kuverto naslovljeno na lastno ime.
Seja—
Društvo Danica št. 11 SDZ ima jutri, v torek, sejo.
Pogreb—
Pogreb pok. Ane Zupančič je
Ijeno pometal z vodilnih mest.
Nič manj kot 35 bivših poslancev in 29 bivših senatorjev ni več na komunističnih kandidatnih listah. Pri tem niso všteti tisti, ki jih Togliatti ni več postavil za namestnike kandidatov. Politični opazovalci nimajo nobčne sodbe, kako bo to vplivalo na komunistične volivce.
Zadnje vesti
MUENCHEN, Nem. — George Bidault, nekdanji predsednik francoske vlade in ponovni zunanji minister ter sedanji glavni nasprotnik predsednika De Gaulla je pod varstvom nemške policije. Zaprosil je za zaščito in politično pribežališče dr. K. Adenauerja. Sodijo, da ga bodo poslali ped varstvom policije ali v Švico ali v Avstrijo.
PARIZ, Fr. — Tu je bil danes zjutraj ustreljen na smrt obsojeni vodja atentata na predsednika De Gaulla v lanskem avgustu. Dva njegova ožja sodelavca sta bila pomiloščena na dosmrtno ječo.
V Slovenijo—
V Slovenijo sta odpotovali z !adjo United States ga. Josephi-aa Modic in ga. Milica Zaletel. Vse potrebno za pot je uredila obema pot. pis. General Travel Service, 6526 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Seja—
Društvo sv. Katarine št. 29 Zah. Slov. Zveze ima v sredo ob 7:30 sejo v navadnih prostorih. Po seji bo zabava, na katero je vabljeno vse članstvo.
A. šubelj na radio—
Danes bo na Slovenian Varieties na WXEN-FM razgovor z A. Šubljem, znanim slovenskim pevcem in pevovodjo.
-----o------
Pcinettowaiiti toliteit
Matija Sedej z 281 St. Claren.s Ave., Toronto 4, Ont., Canada, tel. LE 2-4123 — išče g. Toneta Gantarja.
Šolski busi
DETROIT, Mich. — Okoli 30 odstotkov vseh šolarjev v Združenih državah se vozi v šolo v šolskih avtobusih.
Mmišm mmyim
C- * iLsr I
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROCNINAi
Za Zedinjene države:
f 14.00 na leto; ?8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
?16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.GO per year; $8.00 for 6 months'; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
kako bi se strelivo dalo uporabiti za orožje malega kalibra, kako bi postalo “bolj čisto” od radijacije. Tudi razvoj raket je dosegel svoj vrhunec, pomanjkljiva je samo lastnost raket1, da zadenejo svoj cilj. Vsega tega ob Stalinovi smrti še ni bilo, pomeni pa verjetnost, da danes niso velike vojne z atomskim orožjem več mogoče.
Vse to nam je prineslo prvo desetletje po Stalinovi smrti. Upajmo, da nam bo nekaj dobrega prineslo tudi drugo.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 49 Mon., March 11, 1963
Deset let po Stalinovi smrti
Desetletje ni dolga doba v človeškem življenju, kaj šele v zgodovini. V normalnih razmerah ne pomeni mnogo. To velja tudi za prvo desetletje po Stalinovi smrti. Le redki so, ki se spominjajo tega dogodka in vežejo nanj svoje premišljevanja. Tudi mi bi ga samo registrirali, ako ne bi hoteli porabiti te prilike, da opozorimo na nekaj dogodkov v mednarodni in ruski politiki, ki so v posredni ali neposredni zvezi s Stalinovo smrtjo.
Prva in morda najvažnejša posledica je dejstvo, da se tudi komunistične diktature ravnajo po nekih pravilih, ki veljajo za diktature vsake vrste. Mednje spada dejstvo, da se kolektivno vodstvo ne obnese v nobeni diktaturi, tudi v komunistični ne. Do 1. 1963 tega še nismo vedeli, dopuščali smo možnost, da se bo v Moskvi uveljavilo kolektivno vodstvo. ki je imelo že svojo izdelano in preskušeno obliko v izvršilnem odboru ruske komunistične stranke. To se ni zgodilo. Kar v okviru izvršilnega odbora so se pojavili kandidatje za diktatorja; Beria, Malenkov, Hruščev itd.
Hruščev je bil najsipretnejši med njimi. Počasi je odstranil vse tekmece in sam postal Stalinov naslednik. S tem je bil najbrže podan vzorec, kako se bodo v bodoče menjali diktatorji v komunističnih diktaturah: proces se bo začel s kolektivnim vodstvom in končal z novim diktatorjem. Dobro je, da smo napravili to skušnjo. V podobnih slučajih v prihodnjosti ne bo treba misliti na nevarnost, da bi boj za nasledstvo utegnil sprožiti vojne zapletljaje.
Menjava diktatorja v Kremlju je tudi potrdila resnico, da je vsaka diktatura taka, kot je njen nosilec. Noben rod ni imel toliko prilik, da preskusi to pravilo. Hitler, Musso-lin, Stalin, vsi so živi dokazi, kako diktatorji gnetejo diktature. Tudi Hruščev spada mednje.
Stalin in Hruščev sta popolnoma različna značaja.
Stalinu se pozna njegova kavkaška domovina in divja okolica, ki je v njej preživel svojo mladost. Tam se je razvil njegov čut za brezobzirnost, krvoločnost, zahrbtnost, zagrizenost itd. Hruščev je sin ukrajinskih poljan. Zvit, prebrisan, spreten, z majhnim spoštovanjem do doslednosti in držanja dane besede, z neomejeno domišljijo za laži, nadarjen demagog, vse to je združeno v njegovi osebnosti.
Dočim je bil Stalin rojen puščavnik, ki ni mnogo maral niti za družbo svojih najožjih sodelavcev, je Hruščev družaben človek, ki ima rad ljudi okoli sebe, se veseli, ako jih more zabavati, kar Stalin gotovo ni bil.
Kakor hitro se je dokopal do oblasti, je omilil mnogo diktatorskih navad svojega prednika, stvarno je likvidiral tajno policijo in jo podredil strankini disciplini, razpustil je skoraj vsa koncentracijska taborišča itd. Ljudje so takoj začutili, da vleče nov veter, toda mu niso takoj verjeli. Šele počasi so se navadili, da smejo reči svojo besedo v vseh zadevah, ki niso strogo političnega značaja. Jezik se jim je neverjetno hitro razvezal in danes se godijo na Ruskem stvari, ki nanje narod pod Stalinom niti sanjati ni smel. Da navedemo smo par slučajev!
Ruski ekonomisti danes lahko svobodno debatirajo o }tanje. dokler svobodnem gospodarstvu in pri tem obravnavajo dobre in (Nantorjevega slabe strani kapitalizma. Celo sam Hruščev se je vnel za nekatere dobre pojave v svobodnem gospodarstvu. Še hujši je skok v literaturi. Tam so na primer zadnje čase natisnili dve povesti, ki slikata življenje ruskega človeka pod Stalinovim režimom tako, kot je bilo v resnici. Kdo bi upal misliti na kaj takega še pred par leti? Res je, da Hruščev tupatam godrnja in žuga, da bo svobodo omejil. Ve pa, da ne bo dosti opravil. Ako bo dano svobodo omejil na eni strani, bo butnila na, dan na drugi. Razlika se vidi najlepše v izložbah ruskih knjigarn; kakšna revščina je vladala v izložbenih oknih pred nekaj leti, kakšne izbor ima danes ruski bralec!
Reda radi moramo dodati, da se je zboljšalo tudi vsakdanje življenje, akoravno je postalo tudi dražje. Da je to zasluga samo novega režima, se ne da trditi. Ako bi bil Stalin še živ, bi verjetno ne mogel zavreti višjega življenske-ga standarda.
Ogromna je seveda razlika med nekdaj in sedaj, ako pomislimo na odnose Moskve do njenih satelitov. Varšavski Gomulka in madžarski Kadar govorita danes že tako neodvisno kot Tito. Seveda jima zemljepisni položaj njihovih dežel veleva, da gresta čez drn in strn za rusko zunanjo politiko. Svoje poglavje je seveda spor med Moskvo in Peipingom. Ali bi Stalin dopustil, da bi prišlo tako daleč, o tem se da debatirati. Resnica pa je, da je spor dejstvo, ki močno vpliva na vso rusko domačo in zunanjo politiko.
Napredek v vojaški uporabi atomskega in vodikovega streliva je tudi pojav, ki ga v času Stalinove smrti ni bilo.
Ta napredek je utrdil ravnovesje vojnih sil med komunističnim in svobodnim svetom. Razdiralna sila streliva je danes že tako velika, da svet ne potrebuje več njenega povečanja. Strokovnjaki se danes pečajo le z vprašanjem,
Kralj na Betajnovi
Cleveland, O. — Zadnjič smo nekaj na. splošno rekli o Ivanu' Cankarju, da je združeval v sebi duh velikega puntarja in glasnika velike ljubezni do majhnih ljudi.
Če se danes ustavimo oh njegovi drami Kralj na Betajnovi in si jo ogledamo malo pobližje, bomo videli, kako je Cankar s tragiko, sarkazmom in ironijo hotel pokazati, da je tudi v zmagujoči krivici že želo smrti
—	vest, ki v krivičniku vpije podnevi in ponoči, ki ga gloda in votli, dokler se nekoč zmagujoči in na videz srečni zunanji obed ne sesede v praznino. Notranje mrtvi nasilnik ni srečen
—	v resnici sredi svojega kraljevanja ostaja sam, od njega so se z duhom odtrgali vsi — žena in otroci. Ob Cankarjevem času so bralci in gledalci v Kralju na Betajnovi videli bolj negativno kakor pozitivno stran. Hoteli so videti kot glavno osebo nasilnika Kantorja, ki si preko zločina in krivice pridobi bogastvo in na poti do neomejenega kraljevanja prida prvemu zločinu še enega — ubije Maksa, nosilca ideje ljubezni, ki se vrne iz tujine domov in postane živa vest Kantorjeva. Prav zavoljo tega mora umreti.
In ravno Maks je osrednja o-seba Kralja ha Betajnovi. Maks je poosebljena etičnost, človek, ki vidi, da krivica uspeva zavoljo tega, ker ni ljudi, da bi se ji upali upreti. Kakor je Kantor, nasilnik sam povedal, ko je že prišel na oblast.
“Sovražite me kakor točo in bojite se me kakor toče. Vaš strah je moj varuh.”
Varuh krivice je strah, plašnost, strah pred zamero, strah pred škodo, strah pred bojem z nasilstvom. Samo Maks v naravnost pretiranem junaštvu se upa upreti krivici, toda sam mora v boju propasti. Maks se svojega konca zaveda, zaveda pa se tudi, da bo z očitki vesti Kantor ju načel življensko žilo, kar mu naravnost pove:
“Kar sem nameraval, sem dosegel. Zdaj imate plot, ki morete preko njega. Imate vest, ki vam trka na okno.”
V tem je velika, pozitivna vrednost Cankarjeve drame. Skozi celo igro- kriči vest, oči-na .koncu sredi zmagoslavja ne krikne skoz vrata oče umorjenega Maksa:
“Morilec!”
Ljudstvo besede ne upa poprijeti, odvisni so od Kantorja, delajo v njegovi opekarni. Toda beseda ni šla mimo, zaklenili so jo vase. Nekoč pride merda prav nov Maks in tedaj ...
ča. Župnik vidi, da Kantor podpira nekaj revežev, da daje miloščino celo Maksovemu očetu in kruh otrokom uboge Lužari-ce. V svoji starosti in naivnosti ne more doumeti, da je Kantor zločinec. Sele na koncu izrazi misel, ki daje slutiti negotovost, ki pa je ne izpelje:
Prav tako se mi zdi gospod Kantor kakor da bi se tukajle zgodilo, kakor da bi bila vaša hiša krvava. Vso noč se mi je sanjalo ...
Toda negotovosti ne izpelje do konca. Preveč vidi vso n varnost samo v upornosti ljudi, ki so prinesli na vas nove brezverske ideje — Maks, Lužar in še nekateri so se zvezali, ne hodijo v cerkev, šuntajo ljudi na upor. Ne vidi v svoji starosti, da je še hujši človek, ki si n dene masko dobrega človeka pa je pod masko zločinec — ni uganil Kantorja.
V tem je bila njegova tragika.
Cankar je slovenski klasik. Od bičanja do pretiravanja je hodil, da bi jasneje pokazal na krivice, ki so- se1 godile majhnim ljudem in slovenskemu narodu. Toda vsak, ki se poglobi vanj, vsak, ki v njegovem bičanju najde zrno, ki ga je Cankar hotel pokazati skozi žaromete človekovih slabosti, bo videl, da je zrno čist kristal. Pozitivne vrednote v Cankarjevih delih so tiste, ki so Cankarja postavile za vselej na prve strani slovenske literarne zgodovine.
Tako je Cankarja treba gledati. Kot iskalca resnice in ljubezni in kot budilca vesti.
Karel Mauser
Liga poizveduje
Cleveland, O. — Lepo prosimo, da bi javili svoje sedanje naslove naslednji rojaki, ki so tudi prišli v .Združene države iz nemških, avstrijskih in italijanskih begunskih taborišč s pomočjo Lige katoliških slovenskih Amerikancev:
Ivan Hojnik, Franc Ivkovič, Joseph Jaklič, Ivan. Škorjance, ki so prišli v Chicago, Illinois;
Stanislav Šepetavec, ki je prišel v Bedford Hills, New York;
Anton Račič, Tatjana Račič, Nikola Katič, Jože Vičič in Stepan Žalik, ki so' prišli v Cleveland, Ohio.
Kdor more, naj jih opozori ali sam sporoči njihove sedanje naslove na:	Preselitveni urad
LIGE KSA, 1156 Washington Blvd., Cleveland 24, Ohio. Vnaprej naj lepša hvala!
Liga KSA
Trije lili m nrta-Škem odru

Pisatelj pusti to pot odprto.:
Pusti zmagati krivici, toda s! MILWAUKEE, Wis. Mesto črvom v sebi, s črvom, ki bo 1 Milwaukee, oziroma slovenska glodal dan in noč.	j skupina v Milwaukee se je zo-
Ob pozitivni skrajnosti Maksa 'P3®" postavilo z lepo kulturno in ob negativni skrajnosti Kan- Prireditvijo. Doprinos h kultu-fcorja stoji stari župnik, naivna jri morda ni bil toliko pomem-debričina, ki ne dojame skrite :^>Gn’	10 poživitev
Kantorjeve podlosti. Dolgo sta
si bila v zameri, vse od tedaj, ko je Kantor kandidiral na nasprotni strani. Zdaj je postal kandidat klerikalne stranke in župniku se zdi, da se Kantor vrača in v stari naivnosti mu župnik hoče iti nasproti. Strah ljudi, ki ne upajo javno govoriti o Kantorjevem zločinu, zagrinja župniku Kantorjevo preteklost in Kantorjeva obljuba, da bo na svoje stroške popravil župnišče, ki- razpada, mu še potrdi misel, da se Kantor res vra-
mcrda ni bil jket je bila to slovenskega duh a . Slovensko društvo Triglav je lahko ponosno, da je edino društvo v Milwaukee, ki vzdržuje lepe slovenske navade in slovensko besedo. Polna dvorana ljudi je pričala, kako so ljudje še vedno željni slišati slovensko besedo
Uvodno besedo je izpregovo-ril Franjo Mejač, predsednik društva Triglav. Izrazil je svoje veselje nad udeležbo ljudi ter poudaril, da to kaže razumevanje za .slovensko stvar in ljubezen do slovenske 'besede. Da bo-lahko še naprej v tako lepem številu podpirali slovensko stvar, je potrebno sodelovanje vseh: staronaseljencev in novo-naseljencev. Posebej je še pozdravil tiste, ki so tukaj rojeni, a cenijo in spoštujejo kulturno slovensko ozadje svojega očeta in svoje matere. Materiijalni uspeh prireditve bo veliko pomagal pri izboljšanju parka Triglav, ki ga je društvo kupilo za razvedrilo in oddih svojih članov in njihovih otrok. Dobra volja in sodelovanje bosta še naprej pomagala ohranjati duha slovenske besede in zavesti.
Slovenca si ne moremo misliti brez petja. Slovenski fantje Jose Kozjek, Darko Berginc, Rudi Kotar in Janez Rifelj so nam. pod vodstvom dirigenta Ernesta Majhenicha zapeli v srce segajoče pesmi. Kvartet je pesmi zapel z velikim občutkom, in smo jih tudi tako sprejeli. Pesmi, ki so jih za to priliko iz brali, so bile prav posrečene. Zapeli so pesmi: Domovini, Pogled v .nedolžno oko, Sijaj, sijaj sončece in Rože je na vrtu ple-la. Ploskanje ljudi je povedalo, kako zelo so jim te pesmi bile všeč.
Kjer je petje, tam je ponavadi tudi muzika. Predstavil se nam je mlajši rod. Lahko jim reče m o “mali harmonikarji”. Nekaj prav domačih melodij so nam zaigrali:	Karel Strmšek,
Janez Menčak in Franci Coffelt. Dobro so zaigrali. Upajmo, da bodo še: kdaj nastopili!
Višek prireditve so vsekakor bili “Trije tički”, burka v dveh dejanjih. Trije z vsemi žavbami namazani popotniki, so se znašli v gostilni, kjer so dobro jedli in pili, a vse zastonj na račun lah ko vernega in polnega upanja na dobiček gostilničarja, (Janez Rifelj) in njegove žene (Dari Strmšek). Popotniki, ki so naši trije tički, so po poklicu krojač (Ivan Jakoš), urar (Dimitrij Kralj) in. piskrovez (Ivan Bambič). Ko je prišlo do plačanja računa, je gostilničar na svojo grozo ugotovil, da nobeden od vseh treh nima denarja. Zadeva je šla tako daleč, da je policija (Anton Strmšek) vse tri a-retirala in so morali pred sodnika (Frank Menčak). Vso zadevo bi kmalu postavil narobe sodnijski sluga (Jože: Ornik). Sodnik je moral biti prav trden, da je zadeva prav potekla.
Burka je kakor nalašč za predpust. Podana je bila zelo dobro. Igra je bila bolj močno prikazana, z večjim učinkom in zelo naravno igrana v drugem delu. Igralci so pokazali veliko zmožnosti. Bili so dovolj razločni in glasni, da si jih celo zadaj v dvorani zelo dobro slišal. Škoda je le, da niso malo počakali pri kakih “ocvirkih”, ko so se ljudje smejali. Režiser (Lojze Galic), je vložil veliko truda, da so igralci podali igro v splošno zadovoljnost ljudi. Njegov trud je bil poplačan z dobrim igranjem igralcev. Vedno je dober znak, da je igra privlačna in dobro igrana, če ni letanja o-trok po dvorani. Kadar otroci poslušajo, je to dobro znamenje. To se je pokazalo pri tej igri.
Ljudje bodo še dolgo govorili o tej igri. Bilo je dovolj smeha za vsakega. Bolj težko je bilo za tiste, ki niso dovolj podkovani v slovenščini. Da lahko razumeš šalo, moraš znati pomen besed in način izražanja. Tako imaš šele popoln užitek vsake veseloigre: in tudi burke “Trije tički”.
Po prireditvi je bila prosta
VESTI
■ 'i
c
-. -
»VEM

Vzorna razprava o ustavi
V Jugoslaviji pripravljajo novo ustavo. O njej so razpravljali pri vseh mogočih množičnih organizacijah lin prirejali seveda tudi posebne razprave. O teh razpravah je ljubljansko Delo” prineslo med drugim tudi tole poročilo:
.Zadnjič sediva s prijateljem Fonzeljnom pri čaši pelinkovca pri Figovcu in razglabljava o tem lin onem. Moj prijatelj Fon-zelj je namreč novinar in je hu-dirjevo na tekočem o vsem, kar se dogaja doma in po svetu. Zato imava vsak teden redne- sestanke, saj razumete, tudi jaz želim biti na tekočem in, najbolje je, če dobi človek informacije iz prve roke. Pravil je torej Fomzelj oni dan, kako razpravljajo po vsej deželi -o novi ustavi, oziroma c njenem — kako se že reče — predosnutku. Vse skupaj se mi je zdelo na moč zanimivo, a v glavnem je v časopisih že vse zapisano. Vendar pa je doživel Fonzelj čedno razpravo v dveh ali treh krajih, o kateri pa najbrž še niste brali. Sicer pa -naj sam pove, kako je bilo, tule jo dobesedno njegova pripoved (da se ne bo mogel “ven vleči”):
“Nekega, dopoldneva je pred-sed-nik krajevnega odbora SZDL prejel pismo, priporočeno in expres, v pismu je bilo zapisa^ no:
Dragi tovariši iz. krajevnega odbora!
Kot veste, je v teku javna razprava o predosnutku nove ustave. Seveda bo treba organizirati razpravo tudi v vašem kraju, in. to čimprej. Poiščite predavatelja in dvorano, sicer pa, že sami veste, kako in. kaj. O razpravi nam pošljite izčrpno poročilo.
Občinski odbor
Predsednik je seveda takoj pljunil v roke in pričel delati. Najprej seje lotil razmišljanja o pripravah; dvorana, to bodo dali gasilci; predavatelj, hm, to je že nekoliko teže. Lahko bi bila učiteljica, če ne bo šlo drugače. Samo premlada je, sploh pa ženska ... Aha! ... okrožni sodnik je -domačin. Ta bi se gotovo prišel pokazat v domačo vas. Razen tega je ravno prav star, brez dvoma bo napravil dober vtis. Zdaj pa še, kdaj naj bi napravili to reč. Najlepše bi bilo seveda v nedeljo, ko ni dela na polju ... ampak v nedeljo bodo vsi pri maši ... V ponedeljek gasilska seja, v torek balinarska ... v sbedp — bi šlo. Torej v sredo.
Dvorana gasilskega doma je bila nabito polna — po zaslugi vaškega bobnarja — ko je predavatelj stopil na stol in pričel. Kot je bil predsednik pričakoval, je napravil dober vtis na občinstvo. Govoril je lepo in učeno. Pravil je o odmiranju države, o družbeni in privatni lastnini, o rotaciji, samoupravljanju litd., -vmes pa je mešal zapletene in učene -besede, ki jih -še tisti v prvi vrsti niso povsem razumeli.
Njegovo govorjenje je na poslušalce vplivalo zelo prijetno. Ženske v zadnjih vrstah so izvlekle pletenje, moški v sredi so dremali, v prvi vrsti so prikrito zehali. Predavatelj je stal k sreči na visokem, pa tega blagodejnega učinka ni opazil.
Po predavanju je -bil na vrsti kratek odmor, nato pa vprašanja poslušalcev. Zdaj šele je prišla do veljave aktivnost va-
in ji dati javno priznanje. Ne-j zabava s plesom. Med zabavo so
ka tukaj rojena rekla: “Ljudje so siovens-ko besedo, stvari bolj malo, zato jih je pa takrat več, ko je kaka taka prireditev.”
Slovenka je .postregli po stari slovenski na-željni slišati;vadi z domačimi krvavicami in Ker je tehJpečenicami, s krompirjem in kislim zeljem. Pust je pošteno rogovilil. Pomagali so mu Vesel j ko vi fantje z muziko.
ščanov. Najprej se je vzdignil starejši možak:
“Tovariši,” je pričel, “to, kar bom vprašal, ni nova stvar, pravzaprav je zelo stara. Zanima me namreč, kdaj bo naša vas dobila vodovod .. .”
Nato je zgovorno dokazoval, kako lepa stvar je vodovod in zaključil:
“Tovariši, sprašujem se, kdo je odgovoren za to, da še nimamo vodovoda!”
Za njim se je zvrstila še kopica govornikov, ki so se vsi vneto zavzemali za svoje predloge in se spraševali, zakaj to in to- še ni opravljeno. Tako je bilo govora o davkih, ki da so visoki, o stanovanjski stiski, ki da je velika (razpravljal učitelj), o zanemarjenih straniščih, kii da so v sramoto lastnikom in celemu -okraj u (razpravljal predsednik turist ičnega društva) in še o- vrsti zanimivih in koristnih stvari.
Predavatelj je bil kar presenečen nad to ploho vprašanj, bilo je videti, kot da vprašanj sploh ni pričakoval; najbrž je menil, da je v predavanju vse jasno povedal, in da mu lahko verjamejo. Lahko bi rekli, da je nekoliko Izgubil ravnotežje. Toda s pomočjo predsednika se je kmalu znašel in z združenimi močmi sta odgovorila vsem (toliko laže, ker je predsednik to pot poslušal ista vprašanja že sedemintridesetič).
No, konec koncev se je razprava lepo končala, saj je trajala debele tri ure, da ne govorimo -o -odmoru in neuradnem podaljšku pri “Jelenu”.
Drugo jutro si je predsednik zadovoljno pomel roke in napisal poročilo:
“Dragi tovariši z občinskega odbora!
Sporočam vam, da smo razpravo o predosnutku ustave zelo uspešno izpeljali. Predavanje je -bilo odlično, vprašanj o-bilo, bila pa so- tako kvalitetna, da na nekatera sam tovariš predavatelj ni znal precej odgovoriti. Vse skupaj je trajalo tri ure in petnajst minut in lahko rečemo, da je bila razprava res vzorna. Mislim, da smo s tem opravili svojo dolžnost.
S tovariškimi pozdravi
predsednik krajevnega odbora SZDL”
A. Novak
Vedno se -rad udeležim prireditev, kot je bila ta. Počutiš se kakor doma in dobra volja sama pride. Da bi le to še dolgo ostalo!
Igralcem in Društvu Triglav čestitamo in želimo, da bi nas kaj kmalu Zopet presenetili z. novim nastopom.
F. O.
Veliko poslopje
WASHINGTON, D.C. — Pentagon, poslopje v obliki petstranega mnogokotnika, v katerem je sedež obrambnega tajništva in vrhovnih poveljstev oboroženih sil ZDA, pokriva 34 akrov površine.
----------.-2
SLOVENSKE
RADIO
ODDAJE
Vsak dan od ponedeljka do petka: 6:00 do 7:00 zvečer, postaja W.XEN-FM, 106.5 Me-
Sobota: 6:00 do 7:00 zvečer, postaja WXEN-FM, 106.5 Mc-
7:00 do 7:30 zvečer, postaja WJMO-AM, 1490 KV
Nedelja: 8:00 do 9:00 zjutraj, postaja WXEN-FM, 106.5 Mc-
10:30 do 11:00 dopoldne, postaja WDOK-AM, 1260 KV
11:00 do 12:00 dopoldne, postaja WXEN-FM, 106.5 Mc-
12:30 do 1:00 popoldne, postaja WDOK-AM, 1260 KV
Ob nedeljah je od 9:00 do 10:0^ dopoldne srbski program, od 6:90 do 7:00 zvečer pa hrvaška ura-— Obe oddaji sta na postaj1 WXEN-FM, 106.5 Mc.
James Oliver Curwood:
OGENJ DIVJA
Vse preveč Rogerju?”
črnimi
mmmmm
Potem je doživljal Carrigan večnost nemira, brez moči, pa vendar v stalni borbi, da bi se uprl nevidnim silam, ki ga hočejo pobiti. Bilo je tudi, da je to prenehalo; prišle so ure spanja i n trenutki živahne jasnosti; ali ganiti se ni mogel. Včasi se je tema umaknila luči. V tisti svetlobi je videl, da je vse čudno izobličeno, da se premetava in meša ter stalno bori z njegovimi čuti. še enkrat je bil tam na toplem pesku in čul je glas.
Jeanne Marine-Anne in Zlatolaske. Zlatolaska je mah-Ijalaz zastavico nad njegovim licem. Zastavica je bila iz črne tkanine, na tri vogle, in bil je na njej velik medved, ki se bori s polarnimi volkovi.
Sedaj je Zlatolaska pobegnila in glasno vpila: “Pierre Bou-lain .. . Pierre Boulain.” Kar je videl nazadnje, so bili lasje, ki so plameneli kakor ogenj v soncu. In ona s črnimi očmi in črnimi lasmi je vedno prihajala, kadar so se vračali mali hudički, da bi se ga lotili s strelicami. Od nekod je prišla iz teme in jih razgnala.
Čul je njen glas kakor šušlja-nje v uho, ko se ga je pa z roko dotaknila, mu je bilo to tolažba in olajšanje. Ko jo je tema odnašala, je klical za njo in ona je vedno čula ter se odzivala in njene roke so ga skušale božajoče pomiriti.
Oh, kako sladek je ta glas in kako mile so roke! Iskal jih je, ko jih ni bilo. Kar bal se je, da se ne bi odmaknile.
Samo enkrat še se je zmedena tema v pesku popolnoma poveznila nanj. In takrat je slišal glas. Ni bi glas Zlatolaske, Bateesa ali Jeanne Marie -Anne. Blizu njegovega ušesa je v strašnem mraku nekdo zlogoval besede:	“Je kdo ...
videl ... Blacka. . . Rogerja ... Audemarda?” Hotel je odgovoriti, zaklicati, a oni glas je ponovil besede, mirno in rahlo kakor iz groba. Boril se je za odgovor, da bi povedal, da je njemu, Davidu Carriganu, naročeno najti Blacka Rogerja Audemarda, ali da je on nekje dalje tam na severu. Sedaj se mu je zazdelo, da se je glas spremenil v Audemarda samega, dasi v temi ni videl nikogar. Vendar pa je divje zagrabil in ______ ____^ ^
trdno držal, dokler ni začul j0prl na laket; prisluškoval je. drugega glasu, glasu Jeanne Ladjica se ni premikala; je Marie-Anne Boulain, ki ga je zasidrana. Tam od smolnate prosila, naj pusti svojo žrtev.'peščine ni čuti nikakih glasov. Takrat je odprl oči, ki so jas-| Omahnil je na blazino in no videle. Poleg njega je bila so se mu ustaviie na črni Jeanne Marie-Anna, še bliže'zastavi_ še mu ^ burno rila kakor v domišljiji njegove kri po žiIah; ko je g.ledal> ka_ vročične pameti. Kakor z jek- kovolkovi napadaj0 medveda. lenimi kremplji jo je držal Povsod okoli Treh Rek so vsi
za ramo.	Ipoznali to zastavo. Ali ni je
“Gospod David, gospod bilo lahko videti. nikoli ni
David! ga je prosila.	prišla bolj južno kakor do
Prvi trenutek jo je čudno Fort Chipewyana. Carrigan se pogledal, potem pa popustil gedaj spomnilj da je bil in roka mu je počasi splezala gokaj čul y pristaniščih z njene navzdol.	:a]i na potovanju ob rekah.
Oprostite . .. sanjalo se mi Nekoč je tudi bral poročilo, je,’ je trudno rekel. Mislil.k; g.a je bil višji intendant
sem • • •	'divizije “N” poslal glavnemu
Videla je trpljenje na nje- Rtaniu govern licu. Sedaj pa se mu j «pierra ne poznamo Malo
je obraz razjasnil. ^e^voljudigajevideloizvenniego-oci so se v dolgem mraku spo- ega 0Zem]ja ob gornjem
čile in opazile so spremembo. toku yellowknifa, kjer popol-Blizu njega je sedela ona m noma samolastno vlada. jn se mu smehljala v oci. Dudiij ob Yellowknifu in ti ob on se je nasmehnil, ah težko, Dog Ribgu ga imenujejo Ki_ ker je čutil, da mu je hce1
kem človeku . . . Roger Aude-mard mu pravijo,” je povzel. “Sem vas hudo prijel?”
Nasmeh je zginil z njenih ustnic, kakor je bil prišel.
“Tako, malo, gospod. Prav mi je, da se bolje počutite. Jako slabo je bilo z vami.” Carrigan se je prijel za glavo, čelo je imel obvezano, po licih je bil kosmat. Začudil se je. Tisto jutro se je namreč bil obril; jekleno ogledalce je imel pritrjeno na drevo, da se je videl.
“Pred tremi dnevi ste dobili rano,” mu je mirno povedala. “Sedaj smo popoldne tretjega dne. Hudo vročico ste imeli. Moj indijanski vrač Nepapinas vas je rešil. Sedaj morate mirovati, ste govorili.”
“O . . . Blacku je vprašal.
Ženska je prikimala “In... Zlatolaski?”
“Da, o Zlatolaski.”
“In ... o kom ... s očmi... in črnimi lasmi?” “Morebiti, gospod.”
“In o vragcih z loki in strelicami, pa o polarnem medvedu, volkovih in o velikem gospodu Severa, ki mu pravijo Pierre Boulain?”
“Da, o vseh takih rečeh.” “No, potem vam nimam kaj več praviti,” je zagodel David. “Mislil sem, da sem vam povedal vse, kar vem. Vi ste me ranili in me imate tukaj. Kaj hočete sedaj storiti?”
“Pokličem Bateesa,” mu je odgovorila. Vstala je in naglo zginila skoz vrata.
Carrigan je ni zadrževal. Njegove misli so se po prav peklenskem vrvežu urejevale in šele, ko so se vrata zaprla, je videl, da je ni. Zopet je potegnil z roko po licu in začutil, da je še kosmat. Tri dni! Obrnil je glavo, da je pregledal vso kabino. Zahajajoče sonce jo je vso oblivalo, da so se odražale barve sten in lesenih ploščic v tleh ter svetile tipke na klavirju in slike na stenah toplo oživljale. Videl je, da je iz divana postelja. Preoblečena je; ima od nekoga nočno srajco. Na mizici, kjer je pred tremi dnevi lenaril maček v košari, je bil velik šop cvetja iz gozda. Sedaj se mu je v glavi hitro vedrilo; previdno se je
togo in trdo. “Sanjalo se
mi je ... o ne-
DR. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St.
Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne.
checo Kimow, kar pomeni “kralj”, in o njem gre glas, da v njegovih krajih ni nikoli lakote ali kuge. Gotovo je pa, da kljub najbolj zviti taktiki nikdo ni mogel iztrebiti njegovega samozvanega pravosodja. Policija nima vzroka i n pravice 'posredovati i n preiskovati.”
MAREC
r«
,10
(17!
U
M
25
5
JSM
22g
12910
KOLEDAR
društvenih
prireditev
MAREC
17.—Dramatsko društvo Lilija
poda v Slov. domu na Holmes Ave. igro ‘Kralj na Betajnovi’. Začetek ob 3:30 popoldne.
17.—Zajtrk (Pancake and Sausage) Društva Najsv. Imena pri« Sv. Vidu v novi dvorani od :8. zjutraj do ene popoldne.
17.—Društvo upokojencev v Euc-lidu ima zabavo v SND na Recher Ave.
APRIL
7.—Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Ave. svoj Spomladanski koncert. Začetek ob štirih pop.
20.	—Slov. tel jveza v Clevelandu priredi telovadno akademijo v veliki šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7:30 zv.
21.	—-Društvo sv. Ane št. 150 K.S. K.s. obhaja 50-letnico obstoja ob 11:30 dop. s sv. mašo v cerkvi sv. Lovrenca, ob enih pop. pa z banketom v SND na E. 80 St.
21.—-Pevski zbor Slovan poda v SDD na Recher Ave. koncert.
28.—Pevski zbor Jadran priredi v Slov. del. domu na Waterloo Road koncert. Začetek ob 3:30 popoldne.
MAJ
4.—Društvo Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ obhaja 50-letnico obstoja z banketom v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob šestih zvečer. — Po banketu bo ples v spodnji dvorani.
4.	—Družabni klub BD priredi v
Baragovem domu družabni večer.	,
5.	—Pevski zbor Triglav priredi v Sachsenheimu na 7001 Denison Ave. koncert. Po koncertu domača zabava v Slov. domu na 6818 Denison Ave.
12.—Pevski zbor Planina priredi koncert v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne.
12.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v ncvi šolski dvorani pri Sv. Vidu materinsko proslavo.
12.—Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi Materinsko proslavo.
19.—Podr. štev. 15 Slov. ženske zveze priredi v SND na East 80 St. ob petih popoldne ban-
ket ob 35-letnici svojega obstoja.
25.—Pevski zbor “Korotan” priredi koncert v šentviškem avditoriju. Začetek ob osmih zv. Po koncertu ples. Igra Tonklijev orkester.
JUNIJ
—Spominska proslava ZSPB v veliki dvorani pri Sv. Vidu.
2.—Spominsko romanje ZSPB k Lurški Mariji na Chardon Rd.
16.—Otvoritvena prireditev Slovenske pristave na pristavi v . Genevi.
16.	—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi izlet k Sv. Petru.
23.—Letni Dan Ohio K.S.K.J. v Parku Društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J.
30.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi na Slovenski pristavi piknik.
JULIJ
7.—VI. slovenski katoliški dan.
14.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi piknik.
21.—Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd.
21.—Družabni klub Baragovega doma priredi izlet.
28.	—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
4.—Baragov dom in Družabni klub BD priredita na Slovenski pristavi piknik.
SEPTEMBER
29.	—Podr. štev. 25 Slov. ženske zveze priredi v dvorani pri Sv. Vidu opoldne kosilo ob 35-letnici svojega obstoja.
OKTOBER
18.—Podr. št. 47 SŽZ priredi večerjo in ples v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Avenue. Začetek ob 6:30 zvečer.
12.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi “Jesenske koline s plesom” v Slov. domu na Holmes Ave.
NOVEMBER
17.	—Plesna skupina “Kres” priredi samostojen plesni nastop v šentviškem avditoriju.
DECEMBER
1.—Pevski bor Slovan poda v
SDD na Recher Ave. svoj jesenski koncert.
1 Kenedy postavil gornjo mejo za prispevke ZN
j NEW YORK, N.Y. — Gene-| ralna skupščina ZN se predvidoma sestane zopet sredi maja. Do takrat bo treba sestaviti tudi nov proračun, kar ni lahka naloga. ZN imajo namreč že sedaj proračunski primanjkljaj v znesku $72 milijonov, do konca junija bo pa znašal deficit že $127 milijonov.
Združene države so po dogovoru dolžne prispevati nekaj nad 32% k proračunu ZN, v resnici pa znaša njihov prispevek nad 50%. Vse, kar je preko 32%, je seveda ameriško darilo v korist ZN. Naša administracija je sedaj sklenila, da postavi gornjo mejo prostovoljnemu delu prispevka. Od sedaj naprej bo prostovoljno prispevala samo toliko, kolikor bodo prostovoljno povprečno prispevale tudi ostale članice ZN.
Na delegate ZN v finančnem odboru je ameriška izjava napravila globok in ne ravno prijeten vtis. Tolažijo se s tem, da Amerika ne misli resno in da se bo že dala pregovoriti, kadar nastopi sila ali zadrega.
—----o------
— V Ameriki je okoli pol milijona glasbenih učiteljev. Večina poučuje klavir.
PO AZIJSKEM VZORU — Norman Hartnell v Londonu je predstavil tudi pomladanski vzorec ženske o-bleke po azijskem okusu, kot ga kaže slika. Potiskano dvodelno obleko prekriva satenast plašč oranžne bar-
Bagdad pojde svojo po
BAGDAD, Irak. — Vodstvo zadnjega iraškega prevrata in nove vlade dežele ne kaže posebne naglice pri Izboljševanju odnosov do Naserjevega Egipta in pripravljanju morebitne povezave obeh držav v federacijo. Predsednik repu b like Abdul Salam Aref se zavzema za na-glejšo pot, toda večina je drugačnega mnenja.
Vlada in vojaški vodniki trdijo, da javnost ne kaže za združitev z Egiptom nobene vneme, med tem ko so Kurdi, ki naseljuje severni, na petroleju bogati del dežele, naravnost proti všaki povezavi z Egiptom.
Kurdi so delali hude težave vladi Kasema, pokazali nato nekaj volje do sporazuma z novo vlado, sedaj po njihovi vodniki zopet zahtevajo samoupravo in polno enakopravnost.
----—o------
Za političen azil je prosilo že pol milijona Kubancev
WASHINGTON, D.C. — Odkar vlada na Kubi Castrova diktatura, je že pol milijona Kubancev prosilo naše oblasti za političen azil. Kubo je zapustilo že nad 200,000 Kubancev, polovica se že nahaja v naši deželi. Niso pa to vsi čisti politični begunci, mnogo jih sili v tujino radi neznosnih gospodarskih razmer, ki sedaj vladajo na Kubi.
Obiskovalci Kube, ki so bili tudi za železno zaveso, trdijo, da bodo Kubanci kmalu v istem gospodarskem položaju kot zasužnjeni narodi za železno zaveso. In vse te spremembe so nastale v pičlih dveh letih! -------------o-----
Indonezija kupila pri nas tri luksuzna jet-letala
DJAKARTA, Indonez. — Predsednik Sukamo je dovolil svoji administraciji, da je za indonezijsko d r ž a v n o letalsko družbo kupila v Združenih državah tri razkošna potniška letala Convair 990 za okroglo $20 milijonov.
Nakup je spravil v nejevoljo Sukarnove politčne nasprotnike v Indoneziji, pa tudi nekaj ameriških politikov. Washington je namreč ravno sedaj poklonil Indoneziji znesek $17 milijonov za “nujne gospodarske potrebe”. Ali naj razkošna jet-letala tudi spadajo mednje?
Francoski rudarji nočejo končati štrajka
PARIZ, Fr. — Predsednik francoske vlade Pompidou je preko radia in televizije pozival rudarje v severovzhodni Franciji. naj se vrnejo na delo, ker utegne nadaljevanje njihovega štrajka povzročiti francoskemu gespedarstvu hudo škodo.
Rudarji zahtevajo krajši delovni čas in višje plače, nekako 11% več kot prejemajo sedaj. Vlada jim je voljna dati le 5.7%.
-----o---—
Podeželske ceste
V Združenih državah je skupno okoli 32,500 takozva-nih deželskih cest ali boljše poti. Poslužuje se jih okoli 9.4 milijone družin.
Moški dobijo delo
Ifožišasfe stružnice '"Tssrret Laie”
Delo dobi moški, ki je sposoben sestaviti in operirati W | & S3’s; 4’s; 5’s and 3A’s. I Zahteva se najmanj 15-letna skušnja. Visoka urna mezda. Plačan dopust in prazniki.
WESTERN RESERVE
MFG. DO.
3710 E. 93rd St. Michigan 1-0827
ve.
^NKRAT. BRtZ KUPONOV — Za kitajsko novo leto v preteklem januarju je
1 ° moSoce 1 Peipingu kupiti sladkarije, nekatero drugo hrano in igrače brez odrezkov nakaznin
MALI OGLASI
Stanovanje iščejo
Hišo ali stanovanje treh do štirih sob in kopalnice vzamemo v najem. Tel. 432-2352.
Stanovanje oddamo
Oddamo stanovanje štirih sob in kopalnice na 978 E. 78 St., zgoraj, starejšemu zakonskemu paru. HE 1-5530. —(11, 13 mar.)
Naprodaj
Grocerija in mesnica, licenca za pivo in vino. Se proda zaradi bolezni v družini. Dajte ponudbo. KE 1-0375 po 6. uri popoldne.
(x)
Klavirji in harmoniji
pokončni z 88 tipkami $50.00 spinet z 88 tipkami $265.00 elektronični harmonij $395.09
SMERDA’S MUSIC CENTER 5800 BROADWAY MI 1-2125
Hiša naprodaj v Euclidu
Colonial hiša, 3 spalnice, v dobrem stanju, preproge in zavese vključene. Lastnik IV 1-8056.	(49)
Za vestno in hitro barvanje in papiranje hiš se obrnite na slo vensko podjetje
TONY KRISTAVNIK
PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234
Naprodaj
Velika, 9-sobna, enodružinska hiša na Grovewood Ave. Moderna kuhinja in kopalnica. Se lahko prenaredi v dvodružinsko. $15,100. KE 1-8784.	(51)
CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
JOS. GLOBOKAR
986 E. 74tb St.
HE 1-6607
Stanovanje oddajo
Na 6026 St. Clair Ave. oddajo 4-sobno stanovanje s kopalnico. Kličite IV 1-4888. (MWFX)
V najem
4-sobno stanovanje oddamo v dvostanovanjski hiši. Mirni dom na 1008 E. 79 St.
—(5, 8, 11 mar)
Prijalel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4212
Avto naprodaj
1961 Pontiac Ventura, 4 vrata, “hard top”, kakor nov, ima vse. Zmerna cena. Morate videti. Privatno. 335 E. 156 St. IV 1-9639.	(49)
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-S503
V najem se odda
stanovanje, zgoraj, štiri velike sobe, kopalnica, posebna kurjava, kuhinja, vse pritikline. Kličite EX 1-5767.
(53)
Izvršujem vsakovrstna hišna popravila. Cene zmerne. Delo zajamčeno Kličite LI
1-4337 od 6. ure zv.
____________________—(51)
V najem
Pet sob se odda zgoraj furnez na plin 1095 E. 67 St. UT 1-3772.	—(50)
Sobe v najem
Oddamo 5 sob zgoraj. Odrasli imajo prednost. Na 18608 Neff Rd.	(53)

JULIUS ZEYER:
ANDREJ CERNISEV
Katarina je kriknila tako pre- nil. Hitel je po hodniku k Diani-
sunljivo, da je njen glas prodrl skozi šum plesa in zvoke godbe celo v dvorano. Bojevala se je nekaj časa z omedlevico. V hipu je bila cela množica oseb v čumnati. Andrej je hitro dvignil draperije poleg zrcala in je izgi-
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
WOMAN FOR GENERAL HOUSEWORK.
4 Days a week. 9 AM to 4:30 PM. Must furnish own transportation. References. Crete, 111. Phone OR 2-8819.	(50)
HELP WANTED—FEMALE
We need immediately 2 ILL. STATE LICENSED
PRACTICAL NURSES
PLEASANT ENVIRONIMENT, GOOD SALARY, STEADY POSITION Apply in person only.
BOHEMIAN HOME FOR THE AGED
5061 N. PULASKI RD.
(50)
Excellent opportunity for
REGISTERED NURSES
New 83 bed hospital. For all services and all shifts. Good starting salary $350.- per month, plus differential for evening and night duties. Liberal personnel policies. — Wire, call or write to
Director of Nurses
LA PUENTE VALLEY COMMUNITY HOSPITAL 16195 E. Maine St.,
LA PUENTA, CAL.
(50)
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER — 1V2 story brick, income property 827 N. Central Park, near Chicago Ave., Modem 4 rooms down and 3 up. Tile baths and kitchens, full basement, auto, oil, hot water heat, w/w carpeting. — Telephone: CA 7-6716.	(50)
OAK PARK — 7 large rooms. Low 20’s. 4 bedrooms, liv. rm.. Sep. dining rm. Modern kitchen and bath. Gar., side drive. Near all schools and trans. By owner. — 383-2205.
(51)
2 APARTMENTS AND STORE Vic. 5200 West, 500 North; income $160 plus owners apartment; — $17,900. — Call ESterrook 8-1587.
(50)
POSEN — BY OWNER 3-bdrm., 6 year old house, tile bath and kitchen. Storms and Screens, landscaped lot. Close to shopping, and R. I. railroad. $14,900. Call FU 8-8288.
BUSINESS OPPORTUNITY
BEAUTY SALON — Good est. business. 4 operator shop. Priced for quick sale by owner — only $6,500. WO 9-4561. Westmont, 111.	(49)
SCHOOL STORE — By Owner Established 40 yrs. on N. W. side. Thriving business. Near 4 schools. Lunch counter. AV 3-9193.	(50)
SHOl STORE — BY OWNER Completely equipped. Fixtures, air cond. Reasonable rent. S. W. side. No inventory to buy. Sunday, RE 1-.3814; Weekdays, ED 1-9582.	(50)
ni sohi in odtod kakor blazen skozi dvorano na koridor, ki je držal k stopnicam. Imel je samo eno željo, potopiti se zopet v temno noč, bloditi po sneženi pustinji — vrniti se zopet v svojo ječo in tam od celega sveta pozabljen umreti. Nekdo mu je zastavil pot.
“Ali ste blazni, Mirovič” je vprašal neznanec, oni, ki ga je bil že prej pozdravil. “Za božjo voljo, skrijte usodni denar, dokler ga kdo ne zagleda! Kaka nepozornost!”
Andrej je šele sedaj spoznal, da se mu je zlati denar Agrafene čisto nedolžno gugal v zraku na črnem traku, ko se je izmuzal iz žepa plašča, ne da bi bil to opazil. Hitro ga je shranil.
“Mirovič, pojdite, čas je že”, je nadaljeval neznanec, “baje ne poznate dobro grajskih hodnikov”, peljal vas bom jaz. Še enkrat se ozrite po krasnem, zapeljivem svetu, s katerim se boste morda za vedno ločili s tem korakom! Ali imate dovolj možatosti za smrt?”
Krasni, zapeljivi svet! Glasilo se je kakor posmeh. Umreti! Ta beseda je bila zanj prava godba. Namesto odgovora se je pomembno zavesil na neznanca.
Ta ga je molče peljal skozi dvorano, dokler nista prišla do vrat majhne sobe, ki je bila razsvetljena le od enega samega kandelabra, ki je bil slučajno podrt, tako da je bila v sobi skoro tema; samo nekaj svetlobe je prodiralo tam iz dvorane. Hitro sta se zmuznila v ono sobo in neznanec je odprl, oprezno se ozirajoč, tapetna vrata. Nahajala sta se sedaj na dolgem, nerazsvetljenem hodniku, po katerem sta hitela naprej. Na koncu koridora je izvlekel neznanec ključ in je odprl druga vrata, ki so držala k stopnicam. Šla sta po njih doli in sta prišla na vrt; potem sta krenila po širokem, črnem drevoredu, ki ju je z globoko senco popolnoma zakrival pred kakim nepoklicanim pogledom, in po okroglih, krivih potih sta slednjič prišla do stare vrtne hišice. Tri korake odtod je stal nekdo za drevesom. Neznanec mu je pošepetal nekako geslo in je hitel z Andrejem naprej. V hišici je bila popolna tema. Neznanec je otipaval zidovje in je potrkal na leseni zid, najprej dvakrat, nato trikrat. Pri poslednjem udarcu so se odprla majhna vrata, katerih pa je bilo v temi le malo slišati, toda prav nič videti.
Neznanec je potegnil namišljenega Miroviča za seboj. Šla sta po temnih stopnicah doli in ko je Andrejev vodnik zopet potrkal na vrata, so se ta odprla in val svetlobe je privrel prihajajočima nasproti. Neznanec je potegnil sedaj zlati denar Agrafene in ga je pokazal maskiranemu možu, Andrej je mehanično napravil istotako; nato so se jima odprla poslednja vrata in prišleca sta se nahajala v prečudnem prostoru. To je bila nekaka klet, od katere stropa je visela steklena svetiljka, ki je obsevala skupino nimf, grobo iztesanih iz lesa in živopisano poslikanih po barbarskem uku-su — to je bil prostor, določen za tajne ljubezenske sestanke v davno minulem času. Toda ta vtis je bil še povečan s prisotnostjo mnogoštevilnih oseb v maškeradnih. oblekah, s snetimi maskami v rokah, in v sredi tega čudnega zbora je sedela Agrafena na stojalu pre vržene boginje, sedaj žalostno v kotu pohojene. Očividno zamišljena, se je zavijala ta deva v snežno belo ogri-
SSJjjnjalo in je imela zlate lase slikovito ovite okrog glave, ki jo je podpirala z roko. Bila je zelo bleda in oči je imela povešene.
Neznanec se je priklonil pred njo in je snel masko kakor ostali tudi z odkritim obrazom je bil Andreju popolnoma neznan.
“Mirovič, zakaj se vi edini obotavljate demaskirati se?” je vprašal neznanec.
Šele sedaj je začutil Andrej svoj kritičen položaj; premišljal je, kako bi se najbolje oprostil te zadrege, toda neznanec, ki je bil očividno prestrašen vsled njegovega molka in ker je imel namišljenega Miroviča na sumu, je naglo pristopil k njemu in mu. mu je strgal masko.
“Izdajstvo!?” je kriknil ob pogledu na Andrejev obraz in je potegnil bodalo.
“Izdajstvo!” so zavpili ostali, obledeli so n so se vsi vrgli z noži in bodali na mledeniča. Toda Agrafena, ki ga je bila spoznala, je v tem hipu skočila s stojala in ga je branila s svojimi snežno belimi prsi in z lakt-mi proti smrtonosnemu jeklu.
“To je prijatelj, ki k nam prihaja”, je vzkliknila navdušeno, “prijatelj, ki mi je najdražji izmed vseh!”
Nastala je grobna tišina v kleti, toda kmalu nato se je oglasil
obupen krik vseh prisotnih: eden izmed krutih, na Andreja namerjenih nožev se je bil smrtno dotaknil deviških grudi Agrafe-
ne in rdeča lisa je vzplamtela na njenem belem plašču.
Agrafena se je nasmehnila, kakor da ne bi tega opazila.
“Andrej, moj prijatelj, vi ste vendar prišli, moja slutnja me ni prevarila, oče Jefrem je govoril resnico! Vi mi ponujate
tretjič svojo službo in umirajoč polagam svojo nalogo v vaše zveste roke!” Po teh besedah se je opotekla in se oprijela njegove rame.
V NOVEM DOMOVANJU — Na sliki vidimo 9 mesecev starega slonica, ki so ga hoteli iztihotapiti s Sumatre in ga prodati v kak cirkus ali živalski vrt. Tiho tapce so pri tem zasačili in mladi slonic je prišel v živalski vrt v Djakarti, glavnem mestu Indonezije, kj er ga njegov varuh miri.
V
-•v'
...sA
k A:
i

-..P

i

advantages
For the man who joins the Air Force directly after graduation
You get those stripes fast, and have the chance for the world’s finest technical training. Also, Aviation Cadet and Officer Candidate programs and the Air Force Academy are open to qualified men.
Earn college credit. 244 accredited U. S. colleges and universities provide on-Base classes, in the U. S. and overseas. You may even apply for final semester at college, with full pay and allowances.


■ i I
/■ - a J
START
You
i
go places faster on all-volunteer team
u. s.
AIR FORCE
the
Airmen serve all over the world—in Europe, the Far East, the	j
Far North, the Caribbean. This is the life for a young man	l
who really wants to see the world!	•
•
Men who join the Air Force at 17, find that their complete active duty and active reserve obligation are over at 22. Those who “wait and see” are often obligated until 28, or even older!

Whatever your future plans may be, your experience in the Air Force gives you a flying start on life. Get the full Air Force story today from your local Air Force Recruiter.
.vXXv.XvXvXXvXvrvVvV-VvV-X-VvXvX-X-XvXW
<^sk your local recruiter how you can enlist and train with your buddy T. SGT. DEAN W. MILLER OR RODES
is your local U. S. AIR F(iM*CE RECRUITER I	He Is located at
7909 EUCLID AVE. TEL. 795-1124
I
SXvNvXNrXAX^Xv^tX^XrXxXxXtWw
n
contributed in the interest of our National Security by
mišk£± Amerioan Home Publishing Cot, y