Gozdarski vestnik
Letnik 61, številka 10 Ljubljana, december 2003
Strateško planiranje za ·ajnostni razvoj gozdov
·.rkovni gozdovi
Kaz.alo letnika 2003
ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE
Il
Srecno
2004
Sodelavcem, narocnikom, clanom ZGDS, javni gozdarski službi, izobraževalnim in raziskovalnim organizacijam, izvajalcem del v gozdovih Jn vsem podpornikom revije
Gozdarski vestnik
Gozdarski vestnik, letnik 61 • številka 10 1 Vol. 61 • No. 10
Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional jow-nal for forestry
UVODNIK 402 ZNANSTVENE RAZPRAVE 403
422
STROKOVNE RAZPRAVE 436
GOZDARSTVO V CASU 445 IN PROSTORU
446
DRUŠTVENE VESTI 448 PREDSTAVUAJO SE 450 KAZALO LETNIKA 2003 452
Marko KOVAC Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (1. del)
Large-sea le strateg ic planning for sustainable development (Part 1)
Miran HAFNER
Ali asimetrija rogovja navadnega jelena (Cervus elaphus L.) odraža kvaliteto in starost samcev Does the fluctuating asymmetry of antlers in red deer (Cervus elaphus L.) reflect the quality and age of the ma/es
M. CIMPERŠEK
Ravnanje s parkovnimi gozdovi Maksimilijan MOHORIC DUNAJSKA RESOLUCIJA št. 3: Ohranjanje in vecanje družbenih inkulturnih razsežnosti trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Evropi
Maksimilijan MOHORIC DUNAJSKA RESOLUCIJA št. 4: Ohranjanje in vecanje biotske raznovrstnosti v gozdovih v Evropi Franc PERKO Obcni zbor Zveze gozdarskih društev Slovenije
Miran KOSTANJEVEC Hidravlicni žerjavi gozdarjem v pomoc
Uvodnik
Koncuje se leto 2003, ki je v nekem smislu prelomno tudi za gozdarstvo. Mineva 10 let od sprejetja novega Zakona o gozdovih in je hkrati zadnje leto pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Kaj si SJovenUa na podrocju gozdarstva lahko obeta od Evrope? Gledano z vidika zakonodaje, ki smo jo morali prilagoditi, kakšnih posebnih sprememb ne pricakujemo. Zakon o gozdovih smo spremenili v 4.cl.. ki je prej onemogocal kupovanje gozdov tujcem. In še nekaj manjših sprememb je bilo. Sprejeli smo povsem nov Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu z ustreznimi podzakonskimi akti. Zaradi monitoringa gozdov na 2. stopnji in klasifikaciji požarno ogroženih gozdov smo popravili Pravilnik o varstvu gozdov. Na osnovi zastarele direktive iz leta 1969 je biJ sprejet Pravilnik o izmeri in klasifikaciji gozdnih sortimentov. In to je vse kar je bilo potrebno storiti na osnovi pogajalskih
izhodišc.
Deseta obletnica Zakona o gozdovih pa nam daje možnost za razmislek in analizo rezultatov nove organiziranosti gozdarstva. Zakon je že ob .sprejemanju buril duhove in razdelil javnost pa tudi stroko. Predpostavka, da bo lastnik gozda kot dober gospodar postoril vse potrebno v svojem gozdu, se je izkazala za iluzijo. Ustanovili smo vrsto novih institucij, ki naj bi se ukvmjale z lastniki gozdov, gozdovi in gozdarstvom, vse pa so posredno ali neposredno prikljucene na javne finance.
Kaj pa rezultati? Ce jih primetjamo s predhodno ero gozdarstva, niso ravno spodbudni. Gozdnih cest in vlak, zlasti v zasebnih gozdovih, skoraj ne gradimo vec, etati so realizirani v povprecju komaj 70%, gojitvena dela med 30-40%, sekamo manj kot 40% p1irastka. Povprecje dvigujejo državni gozdovi, kje stva.Ji normalno funkcionirajo vendar samo do tedaj, dokler bo stroške dela in investicij pokrival 'kubik' . Za vse tegobe gozdarstva je dežurni krivec država, ki namenja premalo denarja za gozdarstvo. Nanjo kažejo zlasti tisti, ki so sami v državnih službah.
V Evropi se in se bomo hvalili z našimi gozdovi. Imajo naravno sestavo drevesnih vrst, visoko zalogo in biodiverziteto, vecinoma se naravno pomlajujejo, v njih živijo zveri, ki so jih drugod po Evropi že zdavnaj iztrebili, smo tretja najbolj gozdnata dežela.
Veliko slabše je na proizvodnem podrocju, kjer ponekod cene naših lesnih sortimentov prehitevajo evropske, kar pa žal velja tudi za proizvodne stroške, še zlasti, ker se strojne secnje niti lotili še nismo. Lesnopredelov~lna industrija, kot kupec gozdnih sortimentov, je na psu.
Skratka, ce lahko govorimo v prispodobi, je slovensko gozdarstvo še najbolj podobno bohinjski kravi. Je dobra po srcu(ekološka), daje malo mleka (ptihodkov) in je usodno vezana na infuzijo (denarja) iz državnega proracuna. To paje lahko tudi nevarno, kajti država Slovenija se bo morala poceniti, ce bo hotela biti konkurencna v Evropi. Prevelikokrat namrec smo varcevanje države, proracunski gozda1ji, že obcutili na svoji koži . Ali je torej že cas in pripravljenost za razmislek o spremembah?
Jože STERLE
Državni sekretar za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo
Znanstvena razprava
GDK: 61/62
Velikoprostorsko strateško na crtovanje za trajnostni razvoj gozdov (1. del)**
Large-scaLe strategic planning for sustainable de velop1nent (Part 1)
Marko KOVAC*
Izvlecek: Kovac, M.: Velikoprostorsko strate.~ko nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (l. del). Gozdarski vestnik, 6112003 št. lO. V slovenšcini z izvleckom v anglešcini. cit. lit. 102. Glavni namen prispevka (original v angleškem jeziku je na naslovu http://e-collection. ethbib.ethz.ch/cliss/sg/103.hrmJ.) je predstaviti hierarhicno organiziran in konsistenten nacrtovalski sis{em, ki bi bil uporaben za nacrtovanje na velikih in srednje velikih nacrtovalskih ravneh. Koncept je izhajal iz pod mene, da so razlicni procesi in problemi lažje rešljivi, ce so obravnavani na ustreznih ravneh. Zato je bil oblikovan clvoravninski nacrtovalski model, ki temelji na participativnem odlocanju. Prva. strateška velikoprostorska raven, naj bi gozdarskim (in drugim) nacrtovalcem pomagala pri ohranjanju gozdov. usme1janju trajnostnega razvoja in pri zašcititi javnega interesa. Druga, operativna raven na srednj~ velikih nacrtovalskih ravneh pa noj bi rabila izvajanju strategij in ucinkovitejši zašciti interesov, ki izhajajo iz pravic lastnikov zemlji.~c.
Kljucne besede: Koncept strateškega nacrtovanja, velikoprostorska raven, srednjevelika raven, strategija, vloga gozda. Kocevska.
Abstract: Kovac, M.: Large-scale strategic planning for sustainable dev~lopment (Part 1). Gozdarski vestnik, Vol. 61/2003, No. 10. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 102. The main objective of the paper (the English written original cnn be found at http://e-collection.ethbib. cthz.ch/cliss/s~/ J03.html.) is to present a hierarchically organised and consistent planning system, which would be applicab]e in large and medium-sized planning areas. The concept was based on the assumption. that different processes and phenomena would be better managed if they were addressed at separate planning levels. Accordingly. a concept of col!aborative forest planning for managing forests at two-spatial scales has been developed. The first, large-scale strategic level has been developed to assist forest planners in sustaining forestlands over tirne, ensuring thcir sustainablc development and in protecting public intcrests upon the~e lands. The second. medium-scale operationallevel has been designed for irnplementing strategies and for ~ecuring the interests of forest owners.
Key words: The concept of strategic planning, Jarge-scnle. medium scale, strategy. forest roles. the region
of Kocevska.
1 UVOD valni dosežki so razvoj novega koncepta omogocili
1.1 Zgradba študije in kateri so njeni cilji. V drugem poglaju je v kratkem predstavljena
Študija je razdeljena na šest poglavij. V prvem je teorija participativnega nacrtovanja.
pojasnjeno ozadje, zakaj je nov koncpet gozdar Tretje poglavje obravnava teoreUcni model
skega nacrtovanja sploh potreben, kateri razisko- model participativnega nacrtovanja. V smislu novih
* dr. M. K .. univ. dipl. inž. gozd. Gozdarski inš[itut Slovenije, Vecna pol 2. 1000 Ljubljana
** Ideja za šludijo z naslovom "Large-scale Strategic Pla1ming For Sustainable Forest Development« se je rodila pred leti. ko je gozdarsko nacnovanje v vecini dežel. llldi Sloveniji, vstopilo v cas prenove. Šludijo je podprl in liSJl1eljal dr. P. Bachrnann, vodja kaledre >,Gozdarsko planiranje in ras\ gozdov<< na Eidgenossische Technische Hoschschule Ziirich in profesor predmeta »Gozdarsko planiranje<<. recenzirala pa sta jo dr. M. Hocevar. profesor predmela »Dendrometrija in daljinsko zaznavanje podatkov<< na gozdarskem oddelku Biotehniške fakultere in dr. B. Ocstcr. vodja raziskovalnega podrocja >>Gozd« na Eidgeni:issi-;che Versuchsanstalt fiir Wald. Schnee und Landschaft, Birmensdorf (AG). Ker je študija pisana v tujem jeziku in kot taka ni dostopna najširši javnosli. je urednišrvo Gozdarskega Ve.)lnika na avtorjevo prošnjo odlocilo, da se jo domaci stroki v ~krajšani obliki predstavi v štirih naualjevanjih. V prvem basra predstavljena uvod in osnove participarivnega nacrtovanja. v drugem teoreticni rnodel participativnega stratdkega nacrtovanja, v tretjem uporabnost modela v realnh razmerah, v zadnjem, t.j. cetrtem nadaljevanju, pa diskusija in priporocila slovenski gozdarski praksi.
Kovac, M.: Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov ( 1. del)
zahtev je nekaj prostora namenjenega tudi oblikovanju ekoloških nscrtovalnih enot, navodilom, kako identificirati razvojne probleme v okolju in postopkom oblikovanja strategij.
V cetrtem poglavju je teoreticni model preverjen v stvarnih razmerah. Za študijski objekt na krajinsko-ekološki ravni je rabila celotna obmocna enota Kocevje, strokovni gozdarski problemi pa so obravnavani v obmocju Goteniškega Snežnika.
Peto poglavje je namenjo sklepni diskusisji , v šestem pa so zapisana priporocila slovenski gozdarski praksi.
1.2 Okolišcine, ki narekujejo nov pristop k gozdarskemu nacrtovanju in upravljanju gozdov
Zaradi intenzivnega in dolgorocnega poseganja v gozdove, ki je obcasno presegel njihove nosilne kapacitete, so Evropske države razmeroma zgodaj sprožile niz akcij, s katerimi so želele ugotoviti stanje gozdov. Kmalu se je skrb za gozdove prenesla tudi na svetovno raven, saj se je prakticno ves svet vkljucil v diskusijo o okoljskem trajnostnem razvoju, v okviru katere je gozdovom pripadala pomembna vloga (tabela 1 ).
Velika naklonjenost gozdovom za gozdarsko stroko ni ostala brez posledic. Bila je pozvana, da oblikuje nacrtovalski sistem, ki bi ji pomagal pri upravljanju gozdov. da hi Je-ti še naprej bili sposobni zagotavljati družbam teh in naslednjih generacij ekonomske in druge ucinke.
Spreminjanje koncepta gozdarskega nacrtovanja ni lahka naloga. V prime1javi s sedaj veljavnimi usmeritvami bo uresnicitev novih idej in zavez zahtevala precejšen premik v razumevanju pojma trajnosti, temeljit razmislek glede ekonomskih posledic gospodarjenja, vkljucevanja javnosti 10 lastnikov v nacrtovalski proces, itn.
1.3 Pregled dosedanjega raziskovanja
Odkar so bile gozdarski stroki zaupane nove naloge, ta dela na razvoju nacrtovalskega koncepta, ki bi ucinkovito podpiral njeno vsakdanje delo . Ker se je z novimi nalogami precej razširil obseg dela na nova, delno tudi neznana podrocja, ni presenetljivo, da je bilo v preteklih letih treba najprej pojasniti vprašanja kot so:
•
Kaj sploh je lahko trajnostno in kako se naj le ta ohranja?
•
S kakšnim sistemom nacrtovanja in upravljanja je mogoce doseci trajnostni družbeni razvoj?
•
Kako naj bi bil postopek nacrtovanja organiziran, itn.?
Med naštetimi temami je najvecjo pozornost zaslužila sama trajnost. V tej zvezi gre zahvala vsem, kij im je uspelo prenesti znanje o sonaravnem gospoda1jenju iz teorije v prakso (LEIBUNGUT 1978, MLINŠEK 1968, SCHUTZ 1999, itd .), ki so utemelji 1 i eko\ oš ke, so ci al ne in ekonomske komponente trajnosti (ANKO 1995, BACHMANN 1990, FRANKLIN 1997, BROOKS/GRANT 1992a,b, GALE/CORDRAY 1991, SIEGWALT 1993, OTIO 1993, FRI 1991, TURCKHEIM 1993), kot tudi tistim, ki so nova spoznanja in znanje materializirali v vsakdanjih opravilih (DOLINŠEK 1993). Seveda pri vsem tem ne gre spregledati tudi dela komisije pod vodstvom G. H. Bruntland, ki ji je uspelo idejo o trajnostnem razvoju predstaviti na tak nacin, da je ta dejansko postala vzorec prihodnjega razvoja (WCED 1987).
Med novejšimi raziskavami glede trajnosti je vredna omembe BERNASCONI-jeva (1996) študija, v kateri je avtor trajnost in trajnostni razvoj poskušal utemeljiti z naceli sistemske teorije.
Tabela 1: Mednarodne pobude, ki vplivajo na gozdarsko nacrtovanje
l. Konvencija o daljinskem transportu onesnaženega zraka (UN!ECE 1979).
2. Sklepi svetovne komisije o okolju in razvoju (WCED 1987).
3. Dokumenti Svetovne konference o okolju in razv~ju iz Ria de Janeira (UN 1992a,b,c.d,e).
4. Dokumenti Ministrske konference o zašciti gozdov v Evropi (GOLOB 1998).
5. Montrealski in Helsinški proces.
6. Alpska konvencija (AC 1995).
7. Prvi Pro-Silva kongres (1993). itn ..
Kovac, M.: Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov ( 1. del)
Najpomembnjši zakljucek te študije je spoznanje, da bo trajnost ostala ideja (in ne dejstvo) tako dolgo, dokler ne bo natancno definirana, osmerjana in kontrolirana.
Sonaravno gospodarjenje je drugi temeljni kamen gozdarstva in izhaja iz podmene, da je z gozdnimi ekosistemi treba upravlajti celostno. Pri njegovem utemeljevanju je SCHLAEPFER ( 1997) postavil vec nacel. Poleg teh je še predlagal, da naj bi sonaravno gospoda1jenje temeljiJo na celostnem pristopu, sodelovanju, nadziranju in razvijanju prilagodljivega sistema gospodarjenja.
Kij ub prizadevanjem, posvecenih sonaravnemu gospodarjenju z gozdovi, nekatere evropske gozdarske prakse tega pristopa ne obravnavajo kot novost, marvec kot nadgradnjo k že obstojecim dejavnostim. Tako gledanje prevladuje zato, ker mnoge prakse že desetletja negujejo in pospešujejo sonaravno gospodarjenje v okviru gojenja in varstva gozdov ter pridobivanja lesa (PARVIAINEN 1999, PRO SILVA 1993, SCHUTZ 1999).
Zadnja lastnost sodobnega gozdarskega nacrtovanja in upravljanja je spoznanje, da je z gozdom mogoce gospodariti vecnamensko. Mnoge evropske države poskušajo to problematiko reševati s funkctjami oz. vlogami gozda. V prid njihove jasnosti je bila do pred kratkim glavnina dela na tem podrocju osredotocena na njihovo utemeljitev in klasifikacijo (ANKO 1995, WFK 1974. WULLSCHLEGER 1982), na kartiranje (BERNASCONI 1986, BMLF\V 1988, WFK 1974) in na postopek nacrtovanja (PFISTER et al. 1992). Operativno se gospoda.tjenje s funkcijami gozda izvaja v Avstriji (BMLFW 1993), Nemciji (SSLEF 1994), Sloveniji (GGO KOCEVJE 1990), Švici (BACHMANN 1999a), delno v Franciji (CHAUVIN 1999) in drugod.
Kljub nasprotujocim si definicijam funkcij in vlog, zanimanje za to podrocje narašca. To jasno sledi iz zakonodaje nekaterih evropskih držav (npr. Avstrija-BMLFW 1988, Slovenija-ZOG 1994, Švica-WaG 1991), v katerih so vloge in funkcije gozda instrument ohranjanja integritete gozdov in vrednotenja njihovega potenciala.
Tesno povezana s trajnostjo je tudi biodiverziteta (KAPOS/IREMONGER 1998, UN 1992e). Eno prvih študij, kije obravnavala predvsem ohranjenost gozdnih habitatov, sta predstavila AMMER in UTSCHIK (1982). Podobne cilje je imela tudi študija z naslovom »Hemorobie« (GRABHERR/
·----
KOCH/KIRCHMEIR 1997, GRABHERR et al. 1998), ki je poskušala ugotoviti kako naravni so Avstrijski gozdovi. Poleg razvijanja metod za presojo naravnosti gozdov, je bilo veliko truda posvecenega definiranju in kvantificiranju indikatmjev trajnostnega razvoja (DOBBERTIN 1998, SAEFL 1997) in biodiverzitete (UN 1992e, BACHMANN/KOHL/PAIVINEN 1998, INNES/ KRAUCHI 1995) ter iskanju poti, kako te indikatorje vkljuciti v nacrte in kako jih obravnavati.
Bistven napredek se je zgodil tudi na podrocju samega nacrtovanja. Vrednj omembe sta dve spremembi: vsesplošno izražena potreba po nacrtovanju na razlicnih ravneh in razvoj participati v nega nacrtovanja. Prvega so razmeroma zgodaj utemeljili že krajinski ekologi, ki so gozdove smatrali kot del hierarhicno sestavljenih krajin (FORMAN/GODRON 1986, Hunter, cit. GOSZ et al. 1999, NAVEH/LIBERMAN 1984). Ker seje tudi pokazalo, da ekosistemskih znacilnosti ni mogoce preucevati na eni sami ravni (FRANKLIN 1997, HAUFLER et al. 1999), naj bi ekosistemi torej bili obravnavani, nacrtovani, upravljani in nadzorovani v širšem prostorskem kontekstu (TURNER et al. 1989). Še bolj prakticne razloge so predstavili nacrtovalci. BACHMANN (1993a), JACSMANN (1992), MARUSIC (1996, 1999) in drugi so poudarili, da bi gozdarsko planiranje moralo postati del mnogo širšega prostorskega in celo državnega (BUTIOUD/SAMYN 1999) sistema nacrtovanja.
Ce povzamemo, se zdi smiselno, da se razlicne probleme rešuje na razlicnih prostorskih ravneh. S tega vidika je obetajoca smer naslednja: okoljski pr ob le mi naj se rešuj ej o na višjih nacrtovalskih ravneh, kjer so povezave med razlicnimi gospodarskimi sektorji, javnostjo in politiko tesne, strokovni pa na nižjih. Podobne ideje zagovatjajo tudi številni drugi avtmji (BACHMANN et al. 1996a, COMMITTEE 1999, GORDON 1993, HOCEVAR 1994, OTIO 1999, PEYRON 1999) in celo politika. Še vec. nekatere evropske in severno ameriške države so koncepte pravno formalno že vtkale v nacionalno zakonodajo (BMLFW 1988, FNFP 1999, FPCBCA 2002, NFMA 1997, ZOG 1994, WaG 1991).
Participativna nacrtovat~e in demokraticni pristop pri reševanju problemov sta bila v svetovnem merilu (UN 1992b) pri porocena in vpeljana zato, da bi dvignila javno zavest, povecala skupne koristi iz gozda in utrdila družbeno sprejemljivost gospo-
Kovac , M.: Velikoprostorsko strateško nacrtovan j e za trajnostni razvoj gozdov ( 1. del)
darjenja z gozdovi (FAO/ECE/ILO 1998). Oba principa sta že bila preizkušena v regionalnem gozdarskem nacrtovanju (FAO/ECE/JLO 1998, GORDON 1999), pri planiranju vlog gozdov (EGLI/ LIETHA/SCHNEIDER 1994, MOUNT 1996), ustanavljanju regionalnih parkov (LOIKKANEN/WALLENIUS 1997), gospodarjenju z redkimi ekosistemj (DANIELS/ WALKER 1997) in pri planiranju z državnimi gozdovi (FAO/ECE/ ILO l998). Kljub mnogim primerom, postopki še rabijo preve1janje.
Zadnji dejavnik. ki je mocno razširil možnosti nacrtovanja je razvoj informatike. V tem kontekstu sta pomembni dve dejstvi: hiter tehnološki razvoj racunalniške grafike in sistemov opazovanja Zemlje. ter izboljšano znanje na podrocju terestricnih inventur, daljinskega zaznavanja in geografskih informacijskih sistemov. Posledicno so se iz dobro znanih gozdnih inventur razvili vecnamenski sistemi monitoringov (BRASSEL/ BRANDLI 1999, USDAFS 1998), fotogrametricno kartiranje je z razvojem opreme za digitalno fotogrametrij o post.alo natancnejše in prijaznejše uporabniku (HILDBEBRANDT 1996, JSM 1997), objektno-orientirani klasifikacijski algoritmi (BOLSTAD/LILLESAND 1992) so povecali natancnost satelitskega kartiranja, geografski informacijski sistemi pa so se razvili v mocno orodje prostorske analize in v pripomocek odlocanju (RAUSCHER 1999).
1.4 Cilji raziskave in odprta vprašanja
Glavni cilj raziskave je oblikovati hierarhicno organiziran. konsi:;tenten (z ekološkega, socialnega in ekonomskega vidika) in sprejemljiv sistem nacrtovanja, ki bi bil uporaben na velikih in srednje velikih nacrtovalskih ravneh. V koncept so smiselno vkljucene tudi dejavnosti, ki jih gozdarstvo še ne izvaja, jih bo pa v najkrajšem casu primorana. Ceprav bi bilo to potrebno, se raziskava ne ukvatja podjetniški.m nacrtovanjem, razen kjer je to zaradi povezav potrebno in smiselno.
Cilji študije so:
•
Prepoznati in postaviti cilje (z namenom definiranja vsebine nacrtov) zahtevane s strani okoljske in gozdarske zakonodaje, gozdnih posestnikov in družbe.
•
Vzpostaviti primerne nacrtovalske ravni, ki
bodo nacrtovalcem omogocale dosegati cilje.
•
Definirati sistem nacrtovanja skupaj s postopkom, ki bo izvedljiv na vsaki prostorski ravni .
•
Definirati prirnerne vire in metode za pridobivanje in obdelavo podatkov in informacij.
'" Preveriti teoretska spoznanja na konkretnem primeru.
Z raziskavo se želi pridobiti odgovore na naslednja vprašanja:
•
Koliko nacrtovalskih ravni je sploh potrebnih za uspešno upravljanje?
•
Kateri problemi naj bi se reševali na vsaki izmed njih?
•
Kak0 naj bo organiziran postopek sodelovanja javnosti?
•
Kako naj bosta organizirana monitoring in kontrola')
•
Kako naj se formirajo primerne nacrtovalne enote?
•
Kateri indikatorji in merski parametri morajo biti obravnavani na vsaki izmed ravni, da bi se trajnostni razvoj gozda lahko nadziral?
•
Kakšne vsrte strategij so potrebne pri podpiranju trajnostnega razvoja gozdov?
•
Katere metode pridobivanja podatkov naj bi se llporabljale za zagotavljanje uporabnih informacij? Kakšna je njihova kvaliteta in v kakšne namene jih bo mogoce uporabiti?
2 OSNOVE NACRTOVALSKEGA PROCESA
2.1 Pojmi in principi ki se nanašajo na gozdarsko nacrtovanje in upravljanje
Zacetek iskanja teorije, s katero bi se obrazložila vzorce obnašanja naravnih ali umetnih sistemov, sega v zgodnja štirideseta leta, ko je veliki biolog in nasprotnik redukcionizma v znanosti BERTALA.NFFY (1988), prvic predstavil koncept sistemske teorije. V nasprotju z zgodnejšimi poskusL je izpeljal in formaliziral številna splošna nacela nanašajoca se na sisteme, ne glede na njihovo vrsto. na naravo njihovih komponent in ne glede na povezave oziroma sile med njimi (BERTALANFFY 1988).
Ce se sistemska teorija ukva1ja predvsem z vzorci obnašanja sistemov, se kibernetika ukvarja s teorijo kontrole sistemov. Kontrolni mehanizem se vzpostavlja ob priliki izmenjave informacij med
______ Kovac_. __Velikoprostorsko
___M._: _strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov ( 1. del)
sistemi in njihovimi okolji in znotraj sistemov, ali preko delovanja sistema na okolje (BERTALANFFY 1988). Vendar, v okviru nacel splošne sistemske teorije, kibernetika pomeni veliko vec. Nekatere nove definicije, ki so se razvile na podrocju ekologije in krajinske ekologije definirajo teorijo bio-kibernetike kot samouravnavanje biosistemov, ki jim omogoca stabiliziranje in organiziranje (NAVEH/LIEBERMAN 1984) . Najpomembnjši pojmi, definicije in nacela, ki se nanašajo na gozdarsko planiranje in upravljanje je povzetih v nadaljevanju.
•
Sistem je centralni objekt sistemske le01·ije. Bertalanffy (1988) ga definira kot skupek elementov, ki so v medsebojnem odnosu in interakciji .
•
Princip celostnosti (BERTALANFFY 1988) je osnovni holisticni aksiom v krajinski ekologiji. To nacelo je izpeljano iz predpostavke, da je struktura sistema rezultat povezav med elementi in med njihovimi stanji. Zaradi teh povezav je sistem vedno vec kot vsota njegovih elementov.
•
Hierarhicna organiziranost sistemov je vezana na strukturo sistema. Hierarhicno urejen sistem (BERTALANFFY 1988)je tako organiziran sistem, katerega posamezni elementi so sistemi na nasledf\ii nižji ravni.
•
Raven (angl. scale) v ekologiji pomeni casovno oz. prostorsko dimenzijo. Nižja raven predstavlja malo površino ali kratko casovno obdobje, višja raven pa veliko površina ali dolgo casovno obdobje (GOSZ et al. 1999).
•
Ekosistem je prostorsko omejen del površja,
k.i v okviru meja vkljucuje vse organizme in vse komponente neživega okolja (Likens, cit. FRANKLIN 1997). Podobno je mogoce definirati tudi gozdni ekosistem, ki je medsebojno povezana združba gozdne flore in favne, ki sta v interakciji s fizicnim in clovekovim okoljem.
•
Krajina je mozaik ekosistemov ki so v medsebojni interakciji (ANKO 1982, Hunter cit. GOSZ et al. 1999). Po FORMANu in GODRONu (1986) je krajina heterogeni prostor, ki ga sestavljajo osnovni elementi, ki so v medsebojni interakciji, in ki se vseskozi ponavljajo v podobnih vzorcih. V odnosu do prevladujoce prostorske matrike, je krajina lahko opredeljena kot kmetijska, urbana, gozdna, itd. (ANKO 1982).
•
Nosilna kapaciteta je zgornja meja rasti, preko katere ne more iti nobeno povecanje. V
okoljskem nacrtovanja predstavlja nosilna kapaciteta zgornjo mejo prožnosti ekosistema. V p1imeru njihove prekoracitve, ekosistem ne more vec delovati (ODUM 1971, JACSMAN/SCHILTER 1995).
•
Ekološka integriteta je popolnost zgradbe, sestave in procesov, ki so znacilni za naravno stanje sistema (COMMITTEE 1999).
•
Gozdna funkcija (ANKO 1995) je ucinek , ki nastaja zaradi delovanja gozda ne glede na clovekove zahteve. Gozdna funkcija je zato lahko le okoljska ali proizvodna.
•
Gozdna vloga (ANKO 1995)je s strani družbe izražena zahteva do gozda (npr. rekreacija, gozdna proizvodnja). Zaradi razlicnih vrednostnih sistemov v casu in prostoru je spremenljiva kategorija. V prid pojasnitve pojma kaže povedati , da se pojem funckija v prenekateri državi uporablja le v primerih, ko je njen ucinek dejansko predmet nacrtovanja. Drugace povedano, o funkciji gozda naj bi bilo dopustno govoriti samo takrat, ko bi bila zahtevana s strani družbe (BACHMANN 2001a, PFISTER et al. 1992). V izogib terrninološkim nesporazumom, bosta v tej raziskavi uporabljena pojma »efekt gozda oz. ucinek za funkcijo ~< in »vloga gozda«.
•
Trajnost je pravicno zadovoljevanje okoljskih in razvojnih potreb sedanjih in prihodnjih generacij (UN 1992a).
•
Trajnostno gospodarjenje z gozdovi je tako upravljanje gozdnih ekosistemov in izkorišcanje njihovih dobrin, da le-ti še naprej ohranjajo svojo biodiverziteto, produktivnost, regeneracijske sposobnosti, vitalnost in svoje potenciale in, da so sposobni izpolnjevati (zdaj in v prihodnosti) pomembne ekološke, ekonomske in socialne funkcije na lokalni, nacionalni in globalni ravni ter, da se s tem ne škoduje drugim ekosistemom (MCPFE 1993).
•
Sonaravano gospodarjenje je sistematicni proces, ki sloni na dobri presoji in znanstvenih ugotovitvah, s katerim se v mejah dolocenega podrocja želi zagotavljati trajnostno rabo naravnih virov v kratkorocnih in dolgorocnih obdobjih ter v majhnih in velikih ekosistemih (SCHLAEPFER 1997). Enostavneje povedano je sonaravne gospodarjenje maksima, ki gozdarstvo spodbuja, da delo opravlja na nacin, ki ne ruši ekološke integritete gozdnih ekosistemov.
Kovac, M.: Velikoprostorsko stratesko nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov ( 1. del)
•
Idealni cilj je izjava, ki se nanaša na želeno stanje, ki naj bi bilo doseženo enkrat v prihodnosti. (NFMA 1997).
•
Cilj je casovno definirana in v s mi slu nacrtova1~a merljiva kolicina, ki vodi k vnaprej zastavljenim idelanim ciljem. V smislu faz nacrtovanja in korišcenja virov, ki so potrebni za doseganje ciljev, je cilj vodilo nacrtovanja (NFMA 1997).
•
Strategija je natancna izjava, ki opisuje najpomembnejše korake in dejanja, ki jih je treba izvesti, da bi se zastavljen cilj dosegel (Hunger in Wheelen cit. DUH 1999, COMMITTEE 1999). Strategija mora biti predmet kontrole.
•
Veliko prostorsko nacrtovanje je nacrtovanje v okviru velikih površin (HAUFLER et al. 1999). Za namene te študije, meri velika površina vsaj
20.000 ha.
•
Nacrtovanje na srednje velikih ravneh. Takšne površine so lahko gospodarske enote kot so gozdnogospodarska enota, revir, itd., ali politicne oblikovane enote, npr. obcine. Za namene te študije so površine sredoje velikih ravni med 2.000 in 5.000 ha.
•
Malo-površinsko nacrtovanje je nacrtovanje malih površin (manj kot 100 ha), kot so majhen gozdni kompleks, ekosistem, itd. Sinonim za malo površinsko nacrtovanje je vsako projektno nacrtovanje, npr. gozdnogojitveno.
•
Dolgorocno nacrtovanje je postopek razvoja nacrta, s katerim bi se dosegli zastavljeni cilji v obdobju nekaj let. Osnovna razlika med strateškim in dolgorocnim planiranjem je v dejstvu, da dolgorocno planiranje odlocitve gradi na zadovoljivem znanju o prihodnjih razmerah (ALLIANCE 2002).
•
Strateško nacrtovanje z naravnimi viri je mogoce definirati kot discipliniran postopek, v okviru katerega se za poljubno veliko nacrtovalsko površino definira slika prihodnosti in se izvajajo osnovne odlocitve glede tega kaj je treba storiti in akcije ki vodijo k želenemu stanju . Strateško nacrtovanje z naravnimi viri deluje v odprtem okolju in upošteva dinamicne spremembe, rizike in nevarnosti v okolju. Poleg tega to nacrtovanje vedno deluje v okviru dolgih casovnih obdobij, npr. I0-20 let (prirejeno po: BELAK 1993, Bryson, cit. ALLIANCE 2002, COMMITTEE 1999).
•
Operativno nacrtovanje z naravnimi viri je discipliniran postopek, v okviru katerega je doloceno kako in s kakšnimi nacini je mogoce
doseci cjlje, ki so definirani v strateških pianih. Tovrstno planiranje je obicajno vezano na srednje velike planske površine in na srednjedolga casovna obdobja, npr. 5-l O let (prirejeno po: BELAK 1993, Bryson cit. ALLIANCE 2002).
• Nacrtovalna površina je omejeno obmocje,
ki je predmet nacrtovanja.
•
Monitoring je proces zaznavanja obstojecega stanja, sme1i ln velikosti sprememb ekosistemskih komponent ali procesov (LUND 1986, Hellavell cit. HLADNIK 1998).
•
Kontroling je upravljalsko orientiran proces, ki združuje nacrtovanje in kontrolo v enovit nacrtovlni proces. Kontroling je nenehno izvajajoca se naloga in se odziva na spremembe v okolju. Z vidika upravljalskih ravni, naj bi kontroling tekel na operativni in strateški ravni (BACHMANN 200la, KASSEL 1998, RIPKEN 1993, SEKOT 1991).
•
Celostni informacijski sistem je informacijski sistem, ki povezuje konvencionalne podatkovne baze in geografske informacijske sisteme, in je oblikovan tako, da s hkratnim izpolnjevanjem zahtev glede prostorske, vecnamenske, vecravninske in temporalne integracije pomaga v procesu odlocanja (LUND 1986, RAUSCHER 1999).
2.2 Kontekst in principi nacrtovalskega procesa v upravljanju z naravnimi viri
Osnovni cilj planiranja je reševanje problemov. Po mnenju Kajzerja in Kavklerja (cit. BELAK 1993) je problem mogoce zaznati preko stopnjo njegove pomembnosti, odklona od zaželenega stanja jo preko nedefinirane in negotove poti, ki povezujejo sedanje in želeno stanje. DAENZER in HUBER (1997) takšno sjtuacijo definirata kot razliko med stanji »je« in >>naj bi bilo«.
S funkcionalnega vidika je upravUanje proces, ki upravljalce podpira pri usmerjanju sistema k želenemu stanju. Proces zato zaobjema celo vrsto funkcij, ravni in faz, ki vsaka zase sestoji iz vec aktivnosti.
Z vidjka kompleksnosti in casovnih horizontov locimo tri tipe (slika 2) upravljanja (BELAK 1993): strateško, takticno in operativno. Medtem, ko je strateško nacrtovanje usme1jeno v prihodnost in se ukva1ja s preživetjem sistemov na dolgi rok, je
l<.ovac . M.: Velikoprostorsko stratesko nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov ( 1. del)
-· ---
SliJ..:u 1: Shema procesa vodenja (BELAK 1993)
naloga takticnega nacrtovanja priprava korakov za operativno izvajanje nacrtov, samo operativno nacrtovanje pa se ukva1ja s konkretnimi vprašanji proizvodnega procesa (BELAK 1993).
Nekoliko drugacna je delitev nacrtovanja v okviru gospodrujenja z naravnimi viri, ki upošteva tako casovni kot prostorski horizont. Ceprav je z njunim kombiniranjem mogoce razviti vec tipov planiranja, so najbolj pogosti in uporabni le strateško planiranje na velikoprostorskih in srednje velikih prostorskih ravneh ter operativno nacrtavanje na srednje velikih prostorskih ravneh. Ne glede na razlike med njimi, ki izhajajo iz razlicnih prostorskih in casovnih okvirov, je poslanstvo nacrtovanja povsem enako kot v podjetniškem nacrtovan ju.
Na višjih nacrtovalskih ravneh, ki se obicajno povezujejo z velimi površinami in dolgimi casovnimi horizonti (GOSZ et al. 1999), je strateško nacrtovanje vezano na dolgorocno ohranjanje in razvoj krajine ter na zadovoljevanje družbenih potreb, zahtev in interesov. Najpomembnjši pro-
DRŽAVNA
POLITIKA
OBLIKOVANJE FUNKCIONALNIH IN SPLOŠNIH STRATEGIJ
OBLIKOV .ANJE GOillVENffi. SECNO SPRA VILNlli IN DR UGlli UKREPOV
DRŽAVA-STRATEŠKARAVEN
VELIKA 1N SREDNJE VELIKA KRAJINA-STRATEŠKA RAVEN
SREDNJE VELIKA rn MAJHNA
-KRAJrnA-OPERATIVNA RAVEN
MAJHNAPODROCJA(NEGA GOZDA. SECNJA) OPERATIVNA RAVEN
GOllTVENO NACRTOV ANJE
Sli )..a 2 Hierarhija nacrtovanja (vodenja)
Kovac , M.: Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (1 . del)
~
·
~
w z <> >W o~ ~= :lo "' o CsiTUACUSKA ANALIZA:::> C OBLIKOVANJE. CIWEV)
W> ( SINTEZA ~
~~
~·W -~ ( VREDNOTENJE :::>
w :z < '8 ..J Q o c AN.ALIZIRANJ E ) ODLOCANJE ) c
..,
PRVA POIZVEDBA
._
o
;>
~
GLAVNA ŠTUDUA
~
PODROBNA ŠTUDUA
~
<:t:
;>
'j OBLIKOVANJE SISTEMA
~
IZVAJANJE SISTEMA
<
OPERATIVNA RABA
~
~
MONITORING IN
o
KONTROLING
!:J
1 1
'""'
Sl ika :l : Proces re.ševanja problemov (Prevzeto po DAENZER!HUBER 1997:93)
blem tovrstnega nacrtovanja je torej ugotoviti ))kako ohranjati trajnost oziroma izboljšati trenutne razmere«. Na drugi strani nacrtovanje na nižjih ravneh obravnava probleme, ki so pomembni za trajnostni razvoj gozdn1h ekosistemov (npr. gojenje, secnja, itd.), gozdnih obratov (npr. organiziranje dela pri vsakodnevnem pridobivanju lesa) in lastnike gozdov.
Nacrtovanje, prikazano na sliki 2, je najpomembnjša funkcija upravljalskega procesa. Njegov glavni namen je definiranje ciljev, definiranje smeri razvoja ter razvoj strategij in smernic, ki so potrebne za doseganje ciljev. DAENZER in HUBER ( 1997), nacrtovalski proces utemeljujeta na naslednjih nacelih:
•
iskanje najboljše rešitve naj temelji na nacelu top-dawn (od splošnega k podrobnemu),
•
rešitev mora biti izbrana med vec alternativami,
•
definiranje in izvajanje rešitev naj se odvija v vec fazah,
•
postopek iskanja rešitve naj se odvija v okviru problemskega cikla.
Nacelo »top-dawn« je bistvo konsistentnega nacrtovanja. Ne glede na priliko (npr. definiranje problema, doseganje ciljev, itd.), nacelo pomaga izostri ti problem in iskati pot do naslednjega koraka. V takem kontekstu npr. iskanje rešitve med vec alternativami pomeni, da neka izbrana rešitev na višji ravni pridobi na ucinkovitosti na nižji ravni, ro pa zopet vpliva na izbiro naslednje variantne rešitve. Tak sistematicni pristop je pomemben zlasti pri uresnicevanju strategij na nižjih nacrtovalskih ravneh.
Osnovni namen udejanjanja rešitev vec fazah je njihova razvrstitev po kronološkem razvoju in pa zagotovitev, da se bodo vsi postopki (nacrtovanje, odlocanje. uresnicevanje na vec ravneh) izvajali v okviru kontrolnega mehanizma. Te faze se imenujejo »Življenjske faze sistema« (DAENZER/ HUBER 1997).
Medtem, ko zgornja tri nacela zadevajo iskanje rešitev, pa se problemski cikel (slika 3) uporablja ob sleherni navzocnosti problema in je glavno orodje nacrtovalnega procesa.
2.3 Nacrtovalski proces
2.3.1 Pridobivanje infoi"macij
Situacijska analiza (Hunger in Wheelen, cit. DUH) je prva faza nacrtovalskega procesa. Njena naloga je (DAENZERIHUBER 1997):
• narediti situacijo dojemlj ivo,
•
identificirati in razvrstiti probleme obravnavanega prostora po stopnji pomembnosti,
• prikazati smer, ki vodi k želenemu stanju,
•
pripraviti informacijsko osnovo za naslednje korake.
Situacijsko analizo je mogoce izvesti na vec nacinov. Neodvisno od izbranega nacina, pa se
Kovac, M.: Velikoprostorsko strateško nac r tovanje za trajnostni razvoj gozdov (1 . del)
mora tekom postopka upoštevati (DAENZER/ HUBER 1997):
•
dejavnike, ki zadevajo razumevanje samega problema (npr. ekološki, socialni in tehnološki),
•
poglavitne probleme, ki zadevajo prihodnji razvoj obravnavanega podrocja, vkljucno z razvojnimi prilikami in nevarnostmi (riziki , omejitve. zakonski predpisi);
•
poglavitne probleme, ki jih je treba rešiti tekom posropka nacrtovanja (npr. dolocitev vsebine nacrtov),
•
možne nacine opazovanja problemov (npr. sistemski, kavzalni vidik),
•
možne metode pridobivanja in uporabe podatkov.
Kor sledi mora pri nacrtovanju z naravnimi viri situacijska analiza zagotavljati podatke o dejanskih potencialih ekosistemov, njihovi integriteti in nosilni kapaciteti, obstojecih konfliktih, družbenih potrebah, zahtevah in željah (JACSMAN/SCHILTER 1995, COMMITTEE 1999). Primerne metode so krajinske in gozdne inventure, strateške študije vplivov na okolje (SCHMID/HERSPERGER 1995), gap-analize (SCOTT et al. 1993), itn.
Informacija, ki je obicajno pridobljena skozi proces zbiranja podatkov, je osnovni element situacijske analize in vseh naslednjih nacrtovalskih faz. V izogib težavam, mora proces zbiranja podatkov kot celota biti podvržen presoji z vidika informacijske vsebine in cene informacij. HOCEVAR (1996) je informacijsko vsebino definiral z naslednjimi lastnostmi:
•
tipom podatkov (kako dobro podatki korebrajo z želeno informacijo?),
• kolicino potrebnih podatkov,
•
verodostojnost podatkov (tocnost, konkretnost, geokodiranost).
Ne glede na izid, izhajajoc iz same analize podatkov pa mora koncna odlocitev glede vsebine inventarizacije vedno temeljiti na analiticnem pristopu, prikazanim na sliki 4.
Ker je zbiranje informacij casovno potraten in drag postopek, je uporaba že obstojecih podatkov nadvse priporocljiva. Po LUNDL1 ( 1986, GORDON 1993) naj bi se vrednost tovrstnih podatkov vrednotila z vidika naslednjih kriterijev:
• zadovoljiva dokumentacija (npr. izvor, obseg, metoda pridobi vanja, veljavnost),
·-----·-----·-----·-···-------------
-~----l
POTREBAPO INFORMACIJAH
VREDNOTENJE
l
INFORMACIJSKA VSEBINA
1 1
1
1
1
L_
.-·-----·----------·--J
Slika 4: Algoritem za preverjanje informacijskih polreb
Kovac . M .. VeilkoprostorsKo stratesko nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (1 del)
~
•
enostavnost interpretacije in uporabe (npr. razumevanje podatka, aktualnost),
•
cenovna ugodnost (cena sestavljanja novih podatkov, cena ponovne inventarizacije).
2.3.2 Dolocanje ciljev
Dolocanje ciljev je druga faza nacrtovalskega procesa. Ker cilji odražajo clovekova upanja, ki naj bj se uresnicevala v casu in prostoru, je treba pri njihovem dolocanju upoštevati (BACHMANN 2001 a):
,..
ciljev in obeh nacrtovalskih ravni je tako mogoce razviti sistem ciljev, ki je prjkazan na sliki 2-6.
Kot je prikazano na sliki je negotovost jzjemno vpliven dejavnik, ki vpliva predvsem na srednje in višje nacrtovalske ravni. Zaradi tega razloga vsak cilj po dolocenem casu postane abstraktni cilj.
V izogib zelo ve1jetnim sporom (želeni cilji vplivajo na sedanje in prihodnje generacije) in v prid kontroli ucinkovitosti planiranja, morajo cilji biti (BACHMANN 2001 a:42/5, JACSMAN/ SCHILTER 1995:43, COMMITTEE 1999:98):
.-; ·IJ~. I 5 Struktura cilja (JACSMAN/SCHILTER 1995)
•
hierarhuo, prioriteto in medsebojne odnose med njimi;
•
njihove lastnosti;
•
jasnost postopka. V sistemski teoriji je si~tem ciljev hierarhicna struktura (slika 5). V takšnem sistemu so operativni cilji nižjih ravni kontrolirani s strani ciljev višje ravni (DAENZER/HUBER 1997). Vendar, kot izpostavljata JACSMAN
in SCHILTER (1995), je takšna zgradba ciljev v vsakdanjem življenju skorajda
nemogoca.
Iz prakticnih razlogov je zato bolj smiselno, da se cilje razporeja v dve skupini, t.j. v abstraktne (idealne) in konkretne, ki so vsi definirani v casu in prostoru (JACSMAN/ SCHILTER 1995). Z upoštevanjem narave
NEGOTOVOST
Sllk:t 6, Vpliv negotovosti na cilje Kov ac. M .. Velikoprost0rsko strateško nacrtovanje za tra1nostnr razvoj gozdov { 1. deD
•
jasni z vidika obravnavane vsebine,
•
usklajeni z vidika medsebojnih odnosov,
•
usklajeni in nedvoumno razumljivi s strani nosilcev interesov,
•
nedvounmo doloceni v casu in prosloru,
•
merljivi in preverljivi,
•
doloceni z demokraticnimi postopki,
•
uresnicljivi.
Jasen postopek je poslednji korak v procesu dolocanja ciljev (BACHMANN 200la). V splošnem obsega: zbiranje ciljev, rangiranje, analiziranje in razjasnjevanje. Sama taka analiza namrec zagotavlja zbirko jasnih ciljev.
2.3.3 Analiziranje, sintetiziranje in izbiranje
odlocitve
Analiza, sinteza in odlocanje so medsebojno povezane nacrtovalske faze in predstavljajo jedro nacrtovalskega procesa (slika 7). Medtem ko se prvi dve ukvmjata predvsem z oblikovanjem strateških variantnih rešitev, je naloga procesa odlocanja tehtanje vec možnosti, oblikovanje predloga in koncna odlocitev.
Vse tri faze se obicajno izvajajo z rangiranjem, analizo rizikov, modeliranjem v okviru geografskih informacijskih sistemov, itn. Ceprav je metod vec, je smiselno izbrati tisto, ki omogoca presojo integritete krajine oz. ekosistemov in družbenih zahtev do I"tiiju. Tak pristop je pri gospodarjenju z naravnimi viri novost (JACSMAN/SCHILTER 1995, COMMITTEE 1999) saj ne sloni na klasicnemu kognitivnemu pristopu »poskusa in zmote« ampak jemlje v racun tveganja in negotovost in omogoca, da se nezaželenim dogodkom izognemo.
Proces odlocanja v ožjem smislu (izbor odlocitve) sestoji iz dveh korakov: preucevanja in vrednotenja vec alternativ in same odlocitve. Ceprav je korak pomemben, pa dokoncno odlocanje kot je to vedno primer v operativnem nacrtovanju, najveckrat ni predmet strateškega nacrtovanja, ampak je to prepušceno oblastem. Tak zakljucek postopka nacrtovanja predstavlja prednost pri iskanju dogovora v okviru razlicnih interesov in krepi kolektivno odgovornost glede eventualnih dolgorocnih ucinkov in njihovih posledicah.
OBSTOJECE STANJE
EKOLOŠKE DRUŽBENE POTREBE, ZAHTEVE, ŽELJE
OBLIKOVANJE ŽELENEGA STANJA
STRATEŠKA PRESOJA VPLIVA NA OKOLJE
ŠTUDDE NOSILNJHKAPACITET
J .. ~
1 ALTERNATIVA 1 1 1 ALTERNATNA 21 1 ALTERNA TN A n 1
..
1 L.
... 1
1
VERDNOTENJE PRIMERNOSTI
1 1
-------------------------~----------------------
1 KRlTERill: omejitve,stroški,riziki 1 til 1 DRUŽBENA SPREJEMLnVOST 1
z
1
~
>U
o
....:!
Cl ~
o
VREDNOTENJE ~
ODLOCITEV
Slika 7: Povezava med postavljanjem ciljev in odlocanjem
Kovac , M. : Veliko prostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (1. del)
2.3.4 Monitoring in kontroling • boljšega razumevanje in izkorišcanja po
V zgodnjih nacrtovalskih konceptih je bila kontrola staticna operacija, ki se je ob dolocenih priložnostih izvajala s ciljem, da bi se odkrile razlike med obstojecim in želenim stanjem. Z razvojem znanja o obnašanju sistemov se je ucinkovitost kontrole izboljšala zaradi:
~--~ VL.JAN.JE EKOSIST~--,
i
1 1
1 ' 1
INKRAJINE
1
MONITORING KONTROLING
ThfFORlVIACIJSK.I SIS'IEM
EKOLOŠKA, DRUŽBENA, EKONOMSKA KOMPONENTA
SNEMAJE, ORGANIZRANJE,
MODELIRANJE, ~ FINANCIRANJE,
OBLIKOVANJE OPTIMIRANJE
USMERITEV STROŠKOV,
_
________________ K_RE IRA N_J_E_P_R_ru __ ~-~-TO_~~
~
Slika 8: Povezava monitoringa in komrolinga
~------···-·
1
1
1
zitivnih in negativnih povratnih informacij (BERTALANFFY 1988, NAVEH/LJEBERMAN 1984).
• njene vkljucitve v razlicne nacrtovalske in upravljalske faze.
Medtem, ko prvi dejavnik podpira nacrtovalce in vodstvo z boljšim predvidevanjem obnašanja sistema, je drugi dejavnik pomemben zaradi povezovanja nacrtovalskega in upravljalskega procesa. Sprico obeh novosti, sodobno nacrtovanje namesto pojma )) kontrola« raje uporablja pojma ))kontroling« in )>monitoring« (BERNAS-CONI/ BACHMANN 1994), ki nacrtovanje in kontrolo povezujetc1 v en sistem (slika 8) (BERNASCONl 1996). V nasprotju s kontrolingom, ki se obicajno rabi v podjetniškem nacrtovanju (SEKOT 1993), se pojem monitoring praviloma uporablja pri planiranju ekoloških sistemov in naravnih virov.
Z vidika zgradbe je kontrol ni mehanizem potrebno razumeti kot celoto procesnega in kontrolnega dela (Mesarovic, cit. GROSSMANN 1984, MARTI/ STUTZ 1993). Ker v vecini primerov razvoja procesa ni mogoce nadzirati direktno, je kontrolna struktura nekakšen nadomestek, ki posredno preko lažje ali težje merljivih znakov rabi sklepanju o procesih na razlicnih ravneh (slika 9).
KONTROLA
PROCESA V
REALNEM CASU
E_H_O_D_I_~_F_E_R_T_I)
l_________::O_D_l_(_UK_RE_P_D _________________ P_RO_C_E_S_I ______________ ________ __ Sli ka 9: Moderni koncept kontrolingalmonitoringa
414
GozdV 61 (2003) 1 O , Kovac , M .: Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (1 . dell ..
!
i
1
1
VELIKA RA VEN -STRATEŠKI
1
1
.-----__J"""""-..::M...::.O..:....:):I[:...=T..:..O..:....:RINi=G IN KONTROLJNG
-7---r-.,.,...--------'
SREDNJE VELIKA RAVEN -OPERATIVNI MONITORING IN KONTROLING
RA VEN PODJETJA -OPERATIVNI JN STRATEŠKIKONTROLJNG
PODROBNA RA VEN -MONITORING IN KONTROLING V REALNEM CASU
VEC NAMENSKA INTEGRACUA
Sl ika 10: Integrirani informacijski sistem (LUND 1986)
Tako naj bi z monitoringom na ekosistemski ravni (najnižji in najmanj zapleten) kontrolirali neposredne spremembe in ucinke. Na srednje velikih ravneh, kot so npr. krajina, gozdno gospodarska enota je njegova naloga spremljanje sprememb bolj kompleksnih, sestavljenih spremenljivk, na najvišjih ravneh kot so velike krajine ali država pa naj bi se z njim zaznavale spremembe kompleksnih kazalcev, s katerimi je mogoce posredno oceniti sposobnost preživetja teh krajin.
S prenosom teh teoreticnih razmišljanj v gozdnogospodarsko nacrtovanje , bi naloge monitoringa morale biti naslednje:
•
na velikopovršinski ravni bi se morale pridobivati informacije o stanju celotnega gozda znotraj nacrtovalne enote (npr. površinske bilance, zdravje, uravnoteženost),
•
na srednje velikih površinskih ravneh bi pozornost morala biti usmerjena na razvoj zgradb (vertikalne in horizontalne), zalog, itn,
•
na podrobnih ravneh (npr. sestoj ), pa bi bilo smiselno spremljati ucinke, ki so rezultat gozdarske dejavnosti (npr. reakcija rasti po redcenju, število primernih kandidatov po negi, itn.).
Podobno kot monitoring naj bi na upravljalskih ravneh deloval kontroling. Med sedmimi razlicnimi upravljalskimi nivoji, ki jih je izpostavil SEKOT (1991) , sta za kontroling pomembni dve: operativna in strateška. Ce sledimo temu predlogu, naj bi kontroling deloval takole:
•
Strateški kontroling na politicni ravni bi zagotavljal informacije glede pravilnosti usmeritev in programov, da bi se družbe in skupnosti lahko razvile b·ajnostno. Istocasno bi kont.rohng moral nadzirati ure s nicevanje zavez in konkretnih programov vkljucno z njihovim financiranjem (BUTTOUD/SAMYN 1999).
•
Strateški kontroling na ravni podjetja ali zavoda, bi moral zagotavljati informacije o razvoju podjetja. Najpomembnjše med njimi so kateri produkti naj se proizvajajo, katere storitve se naj razvijajo (npr. turizem, pohodništvo, gradbeni les, drva, itd.), za katere potrošnike, za kakšno ceno, itd. Poleg tega bi strateški kontroling moral pomagati pri presojanju pravilnosti politike podjetja (KASSEL 1998, RIPKEN 1993, ZIESLING 1999).
•
Operativni kontroling na ravni podjetja naj bi obravnaval podrocja kot so naravni, cloveški in tehnološki viri in racunovodstvo (Feghhi, cit. BACHMANN 2001a).
Kljub razlicnim ciljem, monitoring in kontroling ne bi smela biti razdeljena na dva razlicna dela. Ker delujeta na istih nacrtovalskih ravneh in obravnavata podobna vprašanja (ceprav iz razlicnih vidikov) morata biti povezana z skupnim informacijskim sistemom.
Kot je že bilo omenjeno, monitoring in kontroling oba zavisita od velikega števila informacij. Da bi se informacijski sistem kar najbolj izkorišcal,
Kovac, M. : Veliko prostorsko stratesk.o nacr t ovanje za trajnostn! razvoj gozdov ( 1. del)
bi moral izpolnjevati naslednje zahteve (prim. LUNO 1986):
•
prilagodljivost razlicnim ekološkim in upravljalskim pogojem,
•
uporabnost na razlicnih nacrtovalskih in gospodarskih ravneh,
•
p1imernost za statisticno analiziranje,
•
primerljivost in prožnost pri zadovoljevanju razlicnih informacijskih potreb znotraj in zunaj gozdarstva,
•
primernost za avtomatsko obdelavo podatkov,
•
prijaznost.
Da bi se to doseglo je potrebno pri snovanju integriranega informacijskega sistema upoštevati naslednje faktmje (LUNO 1986):
•
standardizacijo, • objektivnost podatkov in informacij,
•
kontrolo in osebno odgovornost za podatke in za izvajanje monitoringa;
•
sodelovanje in koordinacijo.
Nadalje, integrirani informacijski sistem (slika 10) bi moral biti vzpostavljen v skladu z novimi spoznanji racunalniške znanosti in prostorske infromatike, ki sta uspeli zaobiti nekdaj ostre meje med razlicnimi tipi podatkov in dovoljujeta
prostorsko, vecravninsko , vecnamen s ko, in casovno integracijo (LUNO 1986).
Cll..JI
.....
·· · · ······ ·~
...
OMEJITEV REKREACIJE
!'x,
....... ··-..
...........•..
~··
ZAŠCITA Z ZAKONOM
2.3.5 Demokraticno reševanje problemov Glavna cilja demokraticnega reševanja problemov sta omilitev konfliktne situacije ali iskanje in uveljavitev kompromisne rešitve (prim. WALKERJ DANIELS 1997). Do]. 1990 se je zahodnoevropsko gozdarstvo srecevala samo z reševanjem konfliktov, ki je teklo v okviru usklajevanja ciljev (prim. BACHMANN 200la). S povecano zapletenostjo prostorske problematike in z razvojem demohacije pa se je demokraticno reševanje problemov razvilo v samosvoje podrocje, ki je danes eden izmed temeljnih kamnov (tudi lastnost ali filozofija) nacrtovalskega procesa (FAO/ECE/ILO 1998, BACHMANN 200la, BUCHY/HOVERMAN 2000, COMMITTEE 1999, EGLI/LIETHA/ SCHNEIDER 1994). Zaradi razlicnih ciljev, razlicnega dojemanja gozda in številnih metodoloških pristopov (aktivni, pasivni), demokraticno reševanje problemov ne more teci po vnaprej znanih postopkih (EGLI/ LIETIWGEISER 1997). Razlog temu je nepredvidljivo obnašanje udeležencev postopka, ki se zaradi narave problema na eni stJani in cilja na drugi
(slika 1 l) navadno razvije v eno izmed štirih stanj (PRISCOLI 1997):
•
Med vsemi je najlažje rešljivo stanje >'>Strinjati se -strinjati se«, ki je rešljiva z objektivnimi pristopi .
•
Stanje '>'>Se ne strinjati-strinjati se« najveckrat nastane zaradi nezadostnega znanja. V vecini primerov, ce le je nasprotna stran naklonjena rešitvi problema, je z izcrpnim informiranjem nastalo stanje mogoce razrešiti. Ce temu ni tako so neizogibna pogajanja in prepricevanja, ki morajo teci v smeri drugacnega razumevanja problema in spremembe zavzetega stališca , nujna.
•
Zelo podobna je nasprotna situacija >>strinjati se-se ne st1injati<< , v kateri udeleženec postopka problem razume in ga šteje za relevantnega, vendar se ne strinja s predlagano rešitvijo. Tako kot prejšnje tudi to stanje zahteva izcrpna pogajanja in vcasih celo posredovanje mediatorjev.
•
Skoraj nerešljive se zdi zadnje stanje »Se ne strinjati -se ne strinjati<< , do katerega pride, ko udeleženec postopka ne priznava niti narave problema niti mogocih rešitev za njegovo premostitev. Tako stanje je rešljivo samo s karizmaricnimi navdihi.
Demokraticno reševanje problemov v bistvu povezttie dva instrumenta: participacijo in reševanje
GozdV61 (2003) 10
i .
\
<(f
:::Itn
u~
<(
~-t!.Ll~
:ga:::f-
f.l~co
....:10::<(
I::Q~:r:
oz
~ ;:::,[i
~N ......
z~
(..Lltil
f-0
z z
~lil
STRINJATI SE
REŠEVANJE PROBLEMOV POGAJANJE
SENE ' 1 1 STRINJATI 1
'
l
1 1
' l
1
INSPIRACIJA
l
'
'
'
'
'
~
~~
~~
~ .....
~~
~
~
~
~~
..... ~
~
~
------~ ~ --------~---------------
'
'
'
1
'
'
OBJEKTIVNA : ANALIZA 1
1
1 1
'
'
SKUPNA ANALIZA, POGAJANJE
Sli ka ll: Možna zacetna pozicija pri reševanju problemov (PRISCOLI 1997)
41 6
Kovac, M.: Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov (1. del) ___ _
1
i
CILn PRISTOPOV
KOMUNIKACIJA POSVETOVANJE KONSENZ
•ANKETA •RAZISKA.VA •PO IZVEDBA •JAVNO UCENJE •DELAVNICA • POSVETOVALNA SKUPINA • PARTICIPATIVNO UCENJE •MED lACIJA •POGAJANJE
PARTICIPACIJA
REŠEV ANJE PROBLEMOV ~~JW~I
Slika 12: Povezava mcd sodelovanjem in konfliktnim gospodarjenjem (PRlSCOLI 1997)
konfliktov. Medtem ko je prvi osredotocen na MANN 200la). Ceprav se oba postopka po svojem demokraticno izražanje interesov (PRJSCOLI 1997) bistvu mocno razlikujeta, kar v konkretnih p1imerih in na ustvarjanje delovnega okolja za oblikovanje lahko vodi v slepo ulico ali do vsiljevanja rešitev sporazumnih rešitev, je naloga reševanja konfliktov (PRISCOLI 1997), se razlike med njima v zadnjem jasna izostritev in seznanitev z razlicnimi interesi, casu zmanjšujejo (slika 12). njihovo združevanje in iskanje za vse stranke K temu je mocno pripomogel razvoj novih sprejemljivih rešitev (PRISCOLI !997, BACH-delovnih tehnik kot so participativna ucenje,
j
Slika 13: Povezovanje sodelovanja pri ucenju 7, nacrtovanjem (prevzeto od DANlELS/ WALKER 1997)
Kovac , M.: Velikoprostorsko strateško nac rtovanje za trajnostni razvoj gozdov ( 1. del) ·-----
alternativne metode reševanja konfliktov. ki vklucujejo mediacijo, participativna reševanje konfliktov (soocanje posameznikovega z vecinskim mner~em) in participarivno odlocanje (PRISCOLI 1997, DANIELS/WALKER 1997).
Kljub zapletenosti teh novo razvitih postopkov, demokraticni pristop k reševanju problemov nudi gozdarskemu nacrtovanju številne prednosci. Najpomembnejše med njimi so:
• omogoca vsakomur, da nic ne izgubi ampak so zmagovalci vsi udeleženci postopka (PRTSCOLI 1997),
•
podpira izoblikovanje državljanjske zavesti v odnosu do trajnostnega okoljskega razv~ja (prim. PRISCOLI 1997, FAO!ECE/ILO 1998),
•
daje gozdarstvu možnost, da sprejema boljše odlocitve, ki povezujejo socialno komponento in trajnostno gospodarjenje (KAZEMI 1999),
• omogoca delitev kolektivne odgovornosti za sprejete odlocitve (politika, stroka. javnost, lastniki gozdov),
•
dvig zaupanja v pomen nacrtovanja s strani lastnikov in javnosti.
•
v vecini primerov tak pristop zmanjšuje stroške in poveca ucinkovitost nacrtovanja (izogib ložbam in sporom, PRISCOLI 1997).
Za zakljucek. Ce gozdarsko nacnovanje želi, da se nacrti, ki jih ustvarja resnicno materializirajo in samo ne želi ustvarjati konfliktnih stanj (ki so v življenju znana pod imeni kot sta npr. NIMBYNot In My Backyard (Ne Na Mojem Vrtu ali Ne Za Mojim Vrtom) in 3-1 -Invite, Inform, Ignore (Vabi, Informiraj, Ignoriraj) (Susskind in Cruikshank, cit. WALKER/DANIELS I 997), mora preiti v participavno nacrtovanje ki naj zaobjema vsaj dmgi, cretji. peti in šesti korak, kot je to prikazano na sliki 13.
3 LITERATURA
AC, 1995. Alpska konvencija. Uradni list RS . 19: 93-115.
ALLIANCE, 2002. Straregic Planning. Washington, The Alliance for Nonprofit Management. (http:!/ www.allianceonline.org/aboutus.html ( 13 May 2002)).
AMMER, U./UTSCHIK, H .. 1982. Methodische Ubcrlegungen fUr eine Biolop-kartierung im Wald. Forslw. Cbl., 101. 60-68.
ANKO. B., 1982: Izbrana poglavja iz krajinske ekologij~. Ljubljana, Univerza v Ljubljani. Biorehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo. 299 s.
ANKO, B .. 1995. Funkcije in vloge gozda -skripta. Ljubljana, Univerza v Ljubljani. Biotehni~ka fakulrcta, Oddelek za gozdarstvo. 181 s.
BACHMANN. P., 1990. Forsteinrichtung und Walderhaflung. Sch\veiz. Z. Forstwes., 141. 6. 415-430.
BACHMANN. P., 1993a. Forsreinrichtung im Rahmen einer integralen forstlichen Planung. Schweiz. Z. Forstwes., 144, 12. 919-926.
BACHMANN, P .. 1999a. Umsetzung der Waldentwicklungsplanung. Schweiz. z. Forstwes., 150. 8. 297-300.
BACHMANN, P. , 200\a. Forstliche Planung I!III. Skripl fUr die Lehrveranstaltungen. Zi.1rich. Professur fUr Forsreinrichtung und Waldwachstum, ETH Zurich.
BACHMANN, PJBERNASCONI, A./BOHNENBLUST.
S. et al., \996a. Neue Wegc der forstlichen Planung. Umwelt-Materialien, Wald (FLAM). Bern. Bundesamt fUr Umwelt. Wald und Landschal"t (BVWAL), 45. 32 s. BACHMANN, P./KOHL, M./PA.IVINEN. R. (ed.). 1998. Assessmc:nt of Biodiversity for Improved Forest Planning. Proceedings of the Conference on Assessment of Bio-diversity for Improved Planning, 7-11 Ocrober 1996, held in Monte Verita. Swirzerland. Dordrecht, Boston, London, Kluwer Academic Publishers: 422 s.
BELAK. J. et al.. \993. Podjetništvo, politika podjerja in managemenr. Maribor. Založba Obzorja. 507 s.
BERNASCONI, A. , \986. Kartierung der Funktionstauglichkeit eines Waldes als Grundlage flir die for~tliche Planung dargestellt am Beispiel der Gemeinde Leissigen (Diplomarbeit). Zurich, Institut fi.ir Wald-und Holzforschung, Fachbereich Forst-einrichtung, ETH ZUrich: 121 s.
BERNASCONI, A .. 1996. Von der Nachhaltigkeit zu nachhahigen Systemen. Forstliche Planung als Grundlage nachhaltiger Waldbewirtschaftung (Diss. ETH Nr. 11195). Beihei'L 76 zur Schweiz.. Z. Forstwes. 176 s.
BERNASCONI, A./BACHMANN, P .. 1994. Konzept ·'Forsrliche Planung''. Flankierende Massnahmen zum Walderbebungsprogramn1. Modul "Waldfunktionen und Planung" Projekt l. l. ZUrich. Professur fUr Forsteinrichtung und Waldwachstum, ETH Zurich: 20 s.
BERTALANFFY. Von, L, 1988. General Sy:;(em Theory. Fuundations. DevelopmenL App!icarions. New York, George Braziller. 295 s.
BMLFW. 198R: WEP -Richrlinien liber Inhalt und Ausgeswltung des Wald-entwicklungsplanes. Wien, Bundesminislciium ftir Land-und Forsl\virtschaft: 44 p.
BMLFW, J993. WEP -Der Wald~nrwicklungsplan . Information liber Forstliche Raum-planung. Wien, Bundesministerium f"tir Land-und Forstwirtschaft: 30 s.
BOLSTAD, P.V./SMITH, J.L.. \992. Errors in GlS. Journal of Forestry, 90, 1\. 21-29.
BRASSEL, P./BRANDU, U.-B. (ed.), 1999. Schweizerisches Landesforstinventar. Ergebnisse der Zweitaufnahme 1993-\995. Bern, Stuttgart, Wien. Verlag Paul Haupl. 442 s.
BROOKS, D. J./GRANT, G.E., 1992a. New Approaches to Forest Management -Background. science issues,
Kovac , M.: Velikoprostorsko strateško nacrtovanje za trajnostni razvoj gozdov ( 1. del)
and research agenda (part one). Journal of Forestry, 90,
l. 25-28.
BROOKS, D.J./GRANT, G.E., 1992b. New Approache::to Forest Management -Background . science issues. and research agenda (part two) . Journal of Forestry. 90, 2. 21-24.
BUCHY, !vf./HOVERMAN, S .. 2000. Understanding Public Participation in Forest Planning: a review. Forest Policy and Economics. l. !5-25 .
BUTTOUD. G./SAMYN. J.-M ., 1099. Politique et Planificarion Foresticres . Guide pour Ja formulation et l'elaboration. Bernc, Intcrcooperation: 87 s.
CHAUVIN. C.. 1999 . L'amenagemenr de~ fon~rs de montagne. Rev. For. Fr. LI-numero special. 230-238.
COMMfTTEE OF SCIENTISTS, 1999: Sustaining the People ·s Lands. Washington. D.C., U.S. Depanment of Agriculture: 193 s. (hllp://www.fs.fed.us/forurn/ncpa/ rulc/ cosreport.shtml (01.06.2002)).
DAENZER. W.F./HUBER. F., 1997. Systems Engineering. Merhodik und Praxis . ZUrich . Verlag lndustriclk Organisation: 618 s.
DANIELS, S.E./WALKER. G.B., 1997. Collaborative Learning and Land Management Conflict. In : Conflict Management and Public Participation in Land Management. Solb~rg, 8./Miina. S. (ed.). EFI Proceedings, 14. 37-60.
DOBBERTIN, M.K. (ed .). 1998 . Indicarors for forest biodiversity in Europe : Proposal for terms and del'initions -V.I.O, Oc1. 1998. Technical Report No. 4. Birmensdorf, WSL. 68 s.
DOLINŠEK, H .. 1993: Forty Years of Close-to-Nature Silviculture in Slovenia. ln: PRO SILVA 1993. Actes du ter congr~s europeen, Besanc;on, Juin 21-24. 1993: 83-94.
DUH. M .. 1999. Modeli integralnega in strateškega managementa . MER Journal FUr Management und Entwicklung . 1, 2. 40-60.
EGU. C./UETHA. A./SCHNEIDER. R .. 1994. Zur Mil\virkung der Bevolkerung bei der forstlichen Planung. FLAM-Projekte Modul ''Waldfunktionen und Planung". Teilprojekt 2. 1. Mitwirkungsverfahren/ Raumplanung , 2. Jahresbcrichr 17. Oktober 1994 . Ztirich, Geographische5 Institut Universitat ZUrichlrchd. 34 s.
FAO/ECE/ILO. 199~ . Public Panicipation in Forestry in Europe and North America. Geneva. Joint FAO/ECE/ ILO Commiuee on Fore~t Technology. Management and Training. 130 s.
FNFP, 1999. Finland's National Forest Programrne 20!0. Ministry of Agriculture and Forestry, Publications 2/ 1999. 40 s.
FORMAN. R.T.T./GODRON. M .. 1986. Landscape Ecology. New York. Chichester, Brisbane, Toronto. Singapore, John Wi ley & Sons. 618 p. FPCBCA. 2002. Forest Practices Code of BC Acl. The Government of British Columbia. (http:// www.for.gov.bc.ca/tasb/\egsregs/fpc/fpcact/contfpc.htm (03.06. 2002)).
FRANKLIN, J .F. . 1997. Ecosystetn Managcllltnt: An Overview. Ecosystem Management. Applications for Sustainable Fore-;L and Wildlife Resources. Boyce M. S./Haney A. (ed). Ne\V Haven, London. Yale University Press. 21-53.
FRI, R.W., 1991 Sustarnable Development. Can we pul these principle5 into practice? Journal of Forestry. R9, 7: 24-26.
(iALE, R.P./CORDRAY, S.M ., 1991. What Should Forests Sustain? Eight answer:). Journal ofForestry, 89.5: 31-36.
GGO KOCE V JE, 1990. Obmocni gozdno gospodarski nacrt za GG Kocevje \991-2000. Kocevje, GG Kocevje: 254 s.
GOLOB, A. (cd.)., \998 . Dokumenti vseevrop~kega procesa o varovanju gozdov v Evropi. Ljubljana. Ministrstvo za kmetijstvo. gozdarstvo in prehrano: 63 s.
GORDON. R .. 1993. Grundlagen fiir die Beriicksichtigung der gesel!schaftlichen Anspri.iche an Jen Gebirgs,va!d im Rahrnen der Forsteinrichtung (Diss. ETH Nr. l0182). Zurich, Professur fi.ir f.'orsteinrichtung und Waldwachstum. ETH ZUrich. 193 s.
GOSZ. J.R./ASHER. J./ HOLDER. B./KNIGHT, R. er al.. 1999. An Ecosysrern Approach for Understanding Landscape Diversity. Ecological Stewardship, Vol. 11. Scxlon. W.T./Malk. A.J./St.aro. R.C./Johnson, N.C. (cd.). Elsevier Science Lld. JSR-19.).
GRABHERR, G./KOCH. G./KIRCHMEIR, H., 1997. Bildatlas ''Naturnahe Oster-reichischer Walder". Sonderdruck zur Osterreichischen Forst'leitung 1/97. 39 s.
GRABHERR. G./KOCH, G./KIRCHMEIR. H./REITER. K., 1998 . Hemcrobie dster-reichischer Waldbkosystcmc. Osterreichische Akademie der Wisscnschaften. Ver-dffentlichungen des Osterreichischen MaBProgramms, Band 17. Innsbruck, Universitatsverlag Wagner. 449 s.
GROSSMANN, W.D., 1984. Methods for An
Stroške dragih« spolnih znakov so pomembni
kandidati za indikatorje tako genetske kvalitete kot
tudi stresa življenjskega okolja, ki so mu bili
izpostavljeni tekom razvoja (MOLLER 1997).
Veliko raziskovalcev se je pri raziskavah FA
osredotocilo na lastnosti. ki so izražene s spolno
selekcijo, saj naj bi bila asimetrija uporabna kot
znak za presojo kvalitete med spoloma ob izbiri
partnerjev. Predpostavlja se, da naj bi bila asimetrija
spolnih znakov bolj obcutljiv indikator kvalitete kot
njihova povprecna velikost ali kot asimetrija
nespolnih telesnih znacilnosti (THORNHILL 1
MOLLER 1998).
Veliko dosedanjih raziskav pri razlicnih živalskih
vrstah se je osredotocilo na scenarij, kjer spolna
selekcija poteka preko izbire samcev s strani samic.
Rogovju cervidov je bilo v dosedanjih razlicnih
raziskavah posveceno veliko pozornosti, postav
ljene so bile številne hipoteze, da bi se pojasnila
njihova evolucija in pomen. V primeru navadnega
jelena naj bi spolna selekcija delovala preko
intraseksualnih konfliktov, saj ni dokazov, da bi
velikost rogovja prispevala k izbiri samcev s strani
samic tekom parjenja (CLUTION-BROCK et al.
1982). Za poligamne cervide je znacilno, da zraste
novo in mocnejše rogovje vsako leto po zaklju
cenem prvem letu starosti. Samci ga uporabljajo v
medsebojnih kontaktih za prikazovanje razvoja in
moci. Velikost rogovja naj bi odražala borbeno
sposobnost in preprecevala boje med samci
razlicnih kvalitet in je v tesni korelaciji z uspehom
pa1jenja (CLUTTON-BROCK et al. 1982, KRUUK
2003).
Narašcanje velikosti rogovja s starostjo živali nas
navaja k domnevi, da rogovje lahko odraža s
starostjo narašcajoco kvaliteto živali. Težko pa je
oceniti locen prispevek velikosti rogovja, saj je prav
telesna velikost v tesni pozitivni korelaciji z
velikostjo rogovja in zelo pomembna v medsebojnih
spopadih med samci (CLUTTON-BROCK et al.
1982). V primeru, da rogovje resnicno odraža
kvaliteto živali, domnevamo, da bo stopnja
asimetrije v rogovju upadala s starostjo in kvaliteto
živali (SOLBERG 1 SAETHER 1993).
Hafner. M.: Ali asim~~~a I'Ogovja navadnega jelena (Cervus elaphus L. ) od raž~ kvaliteto in starost samcev
2 NAMEN IN CILJ NALOGE
2 PURPOSE AND GOAL OF RESEARCH
V raziskavi asimetrije rogovja navadnega jelena (Cervus elaphus) smo proucevali znacilnosti asimetrije dolžine vej (DV), dolžine nadocnika (ON), dolžine srednjika (OS) in obsega rož (OR) pri samcih na obmocju vzhodnih Karavank v SZ delu Slovenije. Rogovje je do ]ovne dobe dorasla in ocišceno, samci pa ga uporabljajo v medsebojni kompeticiji za pristop do samic. Proizvodnja sekundarnih spolnih znakov je energetsko draga, zato le osebki v dobri kondiciji lahko nosijo mocno in razvejano rogovje. Ali se rogovje uporablja le kot orožje tekom medsebojnih kontaktov med samci ali pa lahko odraža tudi kvaliteto posamezne živali in njeno starost? V tem primeru pricakujemo, da bo stopnja asimetrije upadala tako z velikostjo rogov ja kot tudi s starostjo živali. Nekatere tovrstne raziskave pri cervidih v dolocenih primerih hipotezo potrjujejo, druge pa jo zavracajo. S pricujoco analizo v populaciji v Karavankah želimo prispevati k poznavanju problematike tudi pri navadnem jelenu.
3 METODE DELA
3 WORKING METHODS
·Znacilnosti rogovja smo proucevali v vzorcu 397 živali, ki so bile uplenjene v obdobju 1985-2002. Vecina podatkov je iz obdobja 1997-2002. Podatki so bili p1idobljeni iz trofejnih listov in neposrednih izmer trofej. Vzorec je pripadal osrednjemu delu Karavanške populacije jelenjadi na obmocju med Ljubeljem, Kranjem, Cerkljami in Jezerskim na SZ delu Slovenije. V obdobju iz katerega izvirajo podatki, je populacija jelenjadi živela na zgornji stopnji dopustne zmogljivost okolja. Meritve na rogovju so bile izvedene na mm natancno, na nacin, kot ga predvideva ocenjevanje trofej za dolocanje CIC tock (VARICAK 1997). Podatke o meritvah na rogovj u, ki so bile posledica interakcij med samci (odlomljeni parožki), nismo upoštevali. Starost je bila ocenjena na osnovi menjave in obrabe zobovja. V starostih nad 3 leta smo oblikovali starostne razrede. Upoštevana je bila masa telesa z glavo in nogami (brez notranjih organov). Telesna masa jelenov je bila ugotovljena na 1 ,O kg, starost pa je bila ocenjena na leto natancno. Podatki o telesnih masah in starosti so bili pridobljeni od lovskih organizacij po zakljuceni vsakoletni kategorizaciji uplenjene divjadi.
Razlike med desno in levo stranjo (D-L) dolocenih znakov se pri FA razporejajo normalno in imajo aritmeticno sredino enako y ::: O. Prisotnost simetrije smo ugotavljali na naslednji nacin: s Hestom smo za vsak znak rogovja posebej v okviru posameznih letnikov (starostnih razredov) ugotavljali obstoj antisimetrije. Test smo izvajali po metodi parov in sicer smo kot prvo vrednost za vsak par vedno vzeli vecjo in kot drugo manjšo vrednost (V-M to je vecja-manjša vrednost). Isti test smo uporabili tudi za preizkus prisotnosti direktne asimetrije (DA) v smeri morebitne bolj razvite znacilnosti na eni strani telesa), pri cemer sta par predstavljali melitvi dolocenega znaka na levi oziroma desni strani. Razlike v velikosti posameznih znakov rogovja med posameznimi starostmi smo preverjali s Scheffejevim testom. Pearsonovo korelacija smo uporabili za preizkus povezanosti med absolutnimi vrednostmi parametrov rogovja, povezave med merami absolutne FApa smo testirali s Spearmanovo rang korelacija. Spearmanovo rang korelacija smo uporabili tudi za preizkus odvisnosti med asimetrijo in velikostjo posameznih znakov rogovja kot tudi za preizkus odvisnosti med asimetrijo in telesno maso. Linearno regresije smo uporabili za ugotavljanje odvisnosti med telesno maso in velikostjo posameznih znakov rogovja. S Kruskal Wal1isovim testom smo preve1jali razlike v FA med posameznimi starostnimi razredi. Variabilnost FA med posameznimi starostnimi razredi smo preverjali z Levenovim testom. Normalnost porazdelitve smo preve1jali s Shapiro Wilk's W testom. Osebke v starosti 10 let in starejše smo združili v enoten razred, da smo zagotovili zadostno velikost vzorca. Za prikaz odvisnosti telesne mase glede na starost smo uporabili parabola 2. stopnje, ki se je izkazala kot ptimerna v nekaterih dosedanjih raziskavah.
Napaka merjenja lahko vodi do precenitve nivojev FA (PALMER 1 STROBECK 1986, KRUUK 2003). Glede na možnost vpliva napake metjenja na asimetrij o smo izvedli dvojna merjenja v vzorcu velikosti 37 živali, v katerem so bili enakomerno zastopani vsi starostni razredi od 2-10 let in testirali razlike med asi metrijo in napako merjenja z dvosmerna analizo variance, s ponovljenimi meritvami tako kot navajata PALMER 1 STROBECK (1986) in priporocata
Hafner, M.: Ali asimetrija rogovja navadnega jelena (Cervus elaphus L.) odraža kvaliteto in starost samcev
BJOERKLUND 1 MERILAE (1997) . Za vse preucevane znake rogov ja je bila razlika v asi metri ji znacilno vecja od napake merjenja. Napako merjenja srno prikazali z dvema indeksoma (PALMER 1 STROBECK 1994). Velikost napake v primetjavi s celotno va.riabilnostjo med osebki smo dolocili z dvofaktorsko analizo variance (osebek x ponovitev). Zanesljivost posamezne meritve smo dolocili iz povprecne razlike med varianco med osebki in skupno varianco znotraj osebkov (KOTAR 1997):
r~_ = (MS1 -MS"' )/ (MS1 + (k-1) MS,)
Relativno velikost napake merjenja v p1imerjavi z variabilnostjo med obema stranema smo za vsak znak posebej dolocili z dvofaktorsko analizo vari ance (stran x osebek). Varianco napake predstavlja povprecen kvadrat odstopanj znotraj osebkov:
varianco med stranema pa izraz:
cr2, =(MS si-MS")!k. Slika 1: Odvisnost telesne mase od starosti
Figure} : Relationship ber.veen age and mean carcass mass
Dejansko napako meritev smo podali z razmetjem:
cr2 1 cr2
'" 1
Pri tem je moral biti za vsak znak izpolnjen pogoj, daje bila varianca interakcije znacilno vecja od vmiance napake merjenja.
Opombe r =zanesljivost posamezne meritve (r =cenil ka pridobljena iz vzorca in predstavlja tockovno vrednost za p, ki velja v populaciji) MS"'= povprecni kvadrat napake merjenja, MSs = povprecni kvadrat stran x osebek,
1
MS = povprecni kvadrat osebek, k =Jštevilo ponovUenih meritev.
4 REZULTATIANALIZE
4 RESULTS OF ANALYSIS
4.1 Povezave med telesno maso, velikostjo rogovja in starostjo
4.1 Relationships between carcass mass, antler size and age
Analiza odvisnosti telesne mase od starosti Je vkljucevala 257 jelenov, velikosti rogovja od starosti pa 340 jelenov. Vecinoma proucevani znaki
y =
160 140 120
C3>
e.
100
ctS
Cl)
15 let), 3 letni le od srednjestarih jelenov. 4 letni in starejši pa se med seboj prakticno ne razlikujejo. V obsegu rož se razlikujejo 2 Jetni jeleni od vseh ostalih (razen ostarelih > 17 let) 3 letni od vseh starosti do 12 leta, 4 letni in starejši pa se med seboj prakticno vec ne razlikujejo (Scheffe test P<0,05). Velikost proucevanih znakov rogovja narašca s starostjo in telesno maso. Odvisnost vseh proucevanih znakov v celotnem vzorcu je bila v tesni medsebojni povezavi in v povezavi s telesno maso (r>0,70, p<0,0001) (preglednica 1 ). Vseh deset parnih korelacij je bilo znacilnih na 1% stopnji tudi po Bonferronijevi korekciji za multiplo testiranje. Povezava med telesno maso in starostjo je tesna (Rs=0,848, p-Ms,;",,.,") 1 (MS11.,"'11 + (k-1) · MS"""" 'U1; r1 = zanesljivost meritve; k= število ponovitev (Palmer 1994, Kotar 1997)
4.2 Napaka merjenja
4.2 Measurement error
Napako metjenja smo prikazali z dvema indeksoma in sicer velikost napake v primerjavi s celotno variabilnostjo med osebki in relativno velikost napake metjenja v primerjavi z variabilnostjo med obema stranema. Napaka ni velika in je razvidna iz preglednic 3 in 4.
Kot je razvidno iz preglednice 4, je zanesljivost meritev izredno velika saj se vrednost r1 giblje od 0,987 do 0,999, kar dokazuje, da veckratno me1jenje istega znaka ni potrebno.
4.3. Nihajoca asimetrija
4.3. Fluctuating asymmetry
Pred nadaljrijo obdelavo podatkov smo poizkušali ugotoviti obstoj asimetrije. Prime1jali smo razlike med stranema in ugotavljali, ce so razlike med vecjo in manjšo (V-M) vrednostjo znotraj para znacilno razlicne (vecje) od nic. Obstoj smo preizkušali st-testom po metodi parov, pri cemer smo kot prvo vrednost za vsak par vzeli vecjo in kot drugo manjšo vrednost. Rezultati testov so za preucevane znake po posameznih starostih (starostnih razredih) prikazani v preglednici 5. Pri vseh znakih v okviru starostnih razredov smo odkrili obstoj asimetrije.
Preglednica 5: Preizkus obstoja aslmetrije za posamezne znake rogovja jelenov
Table 5: Test of the presence of asymmetry for individual characteristics of red deer antlers
Hafner, M.: Ali asimetrija rogovja navadnega jelena (Cervus elaphus L. l odraža kvaliteto in starost samcev
Starostni razred/age classe znak/ characteristic N amax (rrun)<"l aO\Ifi (ffiffi)la) t-vrednost p p lb l ~~
Enoletni
DV 21 209 181 6,5024 0,0000 <0,001
Dveletni
DV 60 521 502 11,8501 0,0000 <0,001
DN 55 163 142 10,4743 0,0000 <0,001
DS 53 152 125 8,8094 0,0000 <0,001
OR 32 [44 138 7,6869 0,0000 <0,001
Triletni
DV 68 670 648 5,0410 0,0000 <0,001
DN 56 240 216 6,4924 0,0000 <0,001
DS 53 196 171 10,9980 0,0000 <0,001
OR 34 178 173 5,8792 0,0000 <0,001
4-5 letni
DV 39 823 801 8,4263 0,0000 <0,001
DN 37 266 245 8,1692 0,0000 <0,001
DS 39 243 218 6,8829 0,0000 <0,001
OR 33 195 191 5,0400 0,0000 <0,001
6-9letni
DV 62 914 892 10,0408 0,0000 <0,001
DN 56 319 301 5,9497 0,0000 <0,001
DS 59 281 258 10,1162 0,0000 <0,001
OR 43 219 215 8,6886 0,0000 <0,001
10+ letni
DV 34 943 914 10,1556 0,0000 <0,001
DN 31 333 313 8,4061 0,0000 <0,001
DS 35 291 260 5,0839 0,0000 <0,001
OR 14 230 225 5,3582 0,0001 <0,001
a)
a . -povprecna velikost vecjega znaka, a _ -povprecna velikost ma~šega znaka
b)
v'~1ikost statisticnega tveganja po opravlje~'f Bonferonijevi korekciji
4.3.1. Preizkus prisotnosti DA in normalnosti porazdelitve »D-L« razlik
4.3.1. Test of DA presence and normality distribution of D-L differences
Preizkus prisotnosti DA je potrebno opraviti, ker imata tako usmerjena asimetrija kot tudi antisimetrija (AS) genetsko ozadje, medtem ko FA odraža delovanje stresnih dejavnikov. Prav tako je potrebno opraviti preizkus normalnosti porazdelitve. Aritmeticna sredina mora biti O, oziroma se od te vrednosti ne sme bistveno razlikovati. Preizkus prisotnosti DA smo opravili s t-testom za odvisne vzorce in sicer po metodi parov, kjer sta par predstavljali meritvi istega znaka na desni in levi strani (veji) istega rogovja. Pri nobenem od znakov v okviru starostnih razredov nismo odkrili prisotnosti DA. Blizu meje znacilnosti je bila prisotnost DA ugotovljena pri DS 4-5 letnih jelenov in pri OR 6-9 letnih jelenov.
Pri nekaterih znakih smo za posamezne starostne razrede ugotovili, da se razlike D-L ne porazdeljujejo normalno. Z W testom smo znacilen odklon od normalnosti porazdelitve ugotovili pri nadocniku dveletnih jelenov in dolžini vej, nadocniku ter srednjiku tJ.iletnih jelenov. Poleg tega smo odbili dolocena odstopanja od normalnosti tudi v smislu asimetrije (skewness) in splošcenosti (kurtosis), ki lahko pomenijo prisotnost AS in DA. Asimetrijo (g1) in splošcenost (g2) smo ugotavljali z Z testom (z= g/s"1 oz. z= g/s ~~ ) (PALMER 1 STROBECK 1992, PALMER 1994 ). Pri tem smo so\ in sa2 izracunali na osnovi sledecih formul (PALMER 1994):
Preglednica 6: Preizkus prisotnosti DA (znacilnosti razlik med desno in levo vejo rogov ja jelenov)
Tohle (): Test of the presence of directional asymmetry (significance of dijferences between right and le.fl beam of red deer antlers)
Hafner, M.: Ali asimetrija rogovja navadnega jelena (Cervus elaphus L.) odraža kvaliteto in starost samcev
Starostni razred/age classe znaki eha rac te ri st ic N af)(mm) ta) al. (mm) (a) t-vrednost p
Enoletni
DV 21 190 200 1,2727 0,22
Dveletni
DV 60 513 510 1,0086 0,32
DN 55 152 153 0,2285 0,82
DS 53 138 139 0,1463 0,88
OR 32 141 141 0,1150 0,91
Triletni
DV 68 656 662 1.0892 0,28
DN 56 227 229 0,4903 0,63
DS 53 182 185 0.5119 0,61
OR 34 175 176 0,9556 0,35
4-5 letni
DV 39 812 812 0,0257 0,98
DN 37 254 256 0,4162 0.68
DS 39 236 226 1,9709 0,056
OR 33 193 194 0,2817 0,78
6-9 letni
DV 62 901 905 1,1302 0,26
DN 56 309 312 0,8055 0,42
DS 59 269 271 0,5877 0,56
OR 43 216 218 1,9751 0,055
10+ letni
DV 34 931 925 1.0434 0,30
DN 31 322 324 0,4265 0,67
DS 35 275 276 0.0947 0,92
OR 14 226 228 1,2467 0,23
(a) an-povprecna velikost znaka na desni veji, aL-povprecna velikost znaka na levi veji
l:(x, -xY
= { 24n(n-1 Y = /24 4 ;
11
N
V (n-3Xn-2Xn +3Xn +s) v-;
s~ = standardna napaka za g1 pri normalni porazdelitvi, \ 2 = standardna napaka za g" pri normalni
1
porazde1itvi (Kotar 1977) -
Za testiranje razlik med starostnimi razredi s triletnih jelenov in pri nadocniku 4-5 ter 6-9 letnih parametricnimi testi smo znake v starostnih jelenov. lz nadaljnje obdelave smo izkljucili tudi razredih, kjer se gznacilno razlikuje od O izlocili vse znake v starostnih razredih, kjer je g<0 (možna
1 2
iz nadaljnje obdelave. Odkrili smo jih pri vejah bimodalna porazdelitev), medtem ko smo znake v
GozdV 61 (2003) 10 429
Hafner, M ._: ~~ a_simetrija rogovja navadnega jelena (Cervus e/aphus L.) odraža kvaliteto in starost samcev
starostnih razredih, kjer so bile ostale zahteve normalnosti izpolnjene, ugotovljena pa je bila ozkovršnost (g 2 >0) v nadaljnjih obdelavah upoštevali. Tako smo zaradi možne bimodalne porazdelitve iz nadaljnje obdelave izlocili dolžino vej pri jelenih 10+, nadocnik pri dveletnih letnih jelenih in srednjik pri 10+ jelenih. V nadaljevanju raziskave smo za testiranje s parametricnimi testi v obdelavi upoštevali:
•
dolžino vej (DV) pri l, 2, 4-5 in 6-9letnihjelenih;
•
dolžino nadocnika (DN) pri 3 in 10+ letnih jelenih;
•
dolžino sredqjika (DS) pri 2, 4-5 in 6-9 letnih;
jelenih; • obseg rož (OR) pri 2, 3, 6-9 in 10+ letnihjelenih.
4.3.2. Povezave med asimetrijo razlicnih znakov
4.3.2. CmTelations between FA of different characteristics
Povezave med asimetrijo razlicnih lastnosti so razvidne v preglednici 1 (pod diagonalo). Po Bonferronijevem popravku prikazanih rezultatov ugotavljamo znacilne odvisnosti FA med DS in DN na stopnji tveganja p=0,016, med DS in DV prav tako na stopnji tveganja 0,016 medtem ko je bila odvisnost med OR in DN nekoliko nad mejo znacilnosti (p=0,088). Ugotavljamo, da asimetrija rogovja pomeni praviloma asimetrijo vecjega števila znakov na rogovju.
4.3.3. Odvisnost med asimetrijo in velikostjo znaka
4.3.3. Relationship between asymmetry and characteristic size
Proucitev odvisnosti FA od velikosti znaka je predpogoj za izbiro ustreznega indeksa. Odvisnost smo ugotavljali z izracunom Speannanovega rang koeficienta med absolutno razliko ID-LI in
Preglednica 7: Odvisnost (Spearman R) med velikostjo znaka in absolutno razliko ID-LI Table 7: Relationship (Spearman R) befl·reen the charac/eristic 's size ond the absolute difference IR-LI
Znak characteristic N R . p
DV 284 0,057 0,340
DN 235 -0,004 0,947
DS 239 0,075 0,253
OR 156 -0,062 0,410
velikostjo posameznega znaka. Pri nobenem od proucevanih znakov v celotnem izbranem vzorcu nismo odkrili znacilnih odvisnosti. Znotraj starostnih razredov smo odkrili povezave med asimetrijo in velikostjo posameznega znaka pri nadocniku dveletnih jelenov na meji znacilnosti (n=55, R~=-0,23, p=0,085) in srednjiku 6-9 letnih jelenov (n=59, R,=0,23, p=0,080). V preglednici 7 so prikazani parametri odvisnosti med FA in velikostjo znaka v celotnem vzorcu, ki smo ga izbrali za nadaljnje analize z neparametricnimi testi .
Glede na to, da nismo odkrili odvisnosti med FA in velikostjo znaka, uporaba indeksov za p1ikaz relativne asimetrije ni dopustna, saj lahko pokaže lažne razlike med vzorci, saj zaradi velikosti vpliva znaka vzorci z vecjo velikostjo znaka izkazujejo manjšo FA. Razlike v velikosti absolutne asimetrije smo prevetjali na dva nacina. V celotnem vzorcu smo razlike med sredinami ugotavljali s Kruskal Wallisovim testom, v vzorcu, kjer so podatki ustrezali kriterijem normalne porazdelitve pa smo razlike v variabilnosti preverjali z Levenovim testom ( enofaktorska ANOVA absolutnih razlik ID
LI) in sicer smo za prikaz podatkov uporabili dva
indeksa. FA= aritmeticna sredina ID-LI
1
FA~= varianca (D-L)
4.3.4. Odvisnost med asimetrijo in telesno maso
4.3.4. Dependence between asymmetry and
carcass mass FA sekundarnih spolnih znakov naj bi odražala tudi kakovost osebkov. Kakovost posameznega jelena je v tesni povezavi z njegovim reprodukcijskim uspehom . V primeru, da FA dejansko odraža kvaliteto, bi morala med njo in dolocenim morfološkim znakom, ki odraža kvaliteto, obstojati negativna odvisnost. Nekateri avtorji ugotavljajo, da uporaba velikosti proucevanega znaka ni primerna za ugotavljanje soodvisnosti z asimetrijo in priporocajo uporabo znakov, ki z FA niso v neposredni odvisnosti. Kot kvaliteta posameznih osebkov se obicajno uporablja masa rogovj a ali masa telesa. V našem primeru smo se odlocili za ugotavljanje odvisnosti med FA in telesno maso. Izracunali smo Spearmanove koeficiente med maso telesa in FA posameznih znakov rogovja. Odvisnosti smo odkrili le pri telesni masi in asimetriji dolžine vej in sicer pozitivno odvisnost (R,=0,20, n=144, p=0,019). Pri ostalih znakih odvisnosti s
Hafner, M .: Ali asimetrija rogovja na_va_dnega jelena ( Cervus elaphus L.) odraža kvaliteto in starost same ev
Preglednica 8: Parametri korelacije mcd telesno maso in PA znakov rogovja jelenov (Spem·man R)
Tabh· 8: Parometers of correlation between body weight andj7uctuazing asymmetry of red deer antlers (Speannan R)
Znak Absolutna FA (FA ) 1
characterishc N R, p
DV 144 0,196 0,019
DN 120 -0,044 0,636
DS 125 -0,026 0,775
OR 43 -0,222 0,152
telesno maso nismo odkrili (preglednica 8). Tudi znotraj starostnih razredov odvisnosti nismo odkrili. V starostnih razredih, katerih podatki so ustrezali znacilnostim normalne porazdelitve nismo ugotovili odvisnosti med telesno maso in FA posameznih znakov niti po kontroli z velikostjo rogov ja.
4.3.5. Razlike v FA med starostnimi razredi
4.3.5. Variations in FA among age classes
Razlike v srednjih vrednostih znakov smo preizkusili s Kruskal-Wallisovim testom. Razlike so bile visoko znacilne pri vseh znakih. Relativne mere asimetrije bi lahko uporabili le za znake, katerih FAni odvisna od njihove velikosti, ce se povprecne velikosti izbranega znaka med prime1janimi vzorci ne bi razlikovale, kar pa v našem primeru ni veljalo.
DV H!S. N ool~-1) =232,630, p) =114,736, p0,05).
Prav tako nismo odkrili razlik v asim.etriji dolžine srednjika (DS) (HI-1. ~·=2 ., ,> =0,664, p=0,956),
1
kjer je z nekoliko vecjo asimetrijo izstopal razred jelenov v starosti 10+, vendar razlike med ostalimi razredi niso bile znacilne. Tudi z Levenovim testom razlik v asimetriji srednjika nismo odkrili (F2 _ .j~ = 0,3586, p>0,05). Prime1javo smo izvedli
1
med 2, 4-5 in 6-9 letnimi jeleni.
Pri asimetriji obsega rož (OR) ugotavljamo znacilne razlike H14_ :-~" J -'!n :::19,563, p)odvisnost med asimetrijo in velikostjo ;maka«.
GozdV 61 (2003) 10
Hafner, M .. All astrnetrija rogovja navadnega jelena (Cervus efaphus L.) odraža kvaliteto in starost sarncev
Pregkdn1ca 10: Razlike v FA OR rogovja navadnega jelena med starostni mi razredi
T;\hk 10: Dijferences in FA OR of red deer antlers berween age classes
Znak 1 characteristic Starost N (D+L)/2 1·'1 (mm) FA (mm)'h1 il>) PA
OR 2 32 138,4 5,5± 1,4 16,47
3 34 175,2 5,0± 1,7 24,59
4-5 33 193,6 2,8± 0,8 5,66
6-9 43 217,0 3,5± 0,8 6,64
10+ 14 227,0 5,7± 1,7 1l,l4
H(4, N=156)=114,736 p