V)81nina plagana t gofoTfnft
Hevtlk« I Dio
Uprava: Nebotičnik, Gajeva al. 1. Telefon 38-58. Ček. račun: Ljubljana itev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih In po praznikih.
GLAS NARODA
Naročnina na mesce |e 12 Din. Za tujino 20 Diit Uredništvo:	Ljubljane,
Nebotičnik, Gajeva ulice it L Telefon 86-53, Rokopisov ne vračam*
št. 40	Ljubljana, torek 18. februarja 1936	Leto II«
Našel sem, da nesporazumijet n]a in malomarnost povzročajo več zmot in zablod na svetu, kot pa zvijača in zloba. Goethe
Dnevna pratika
Torek, 18. februarja. 1936. Katoličani; Simeon. Pravoslavni: 5. februarja, Agata.
Dežurne lekarne v Ljubljani Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; Ramor, Miklošičeva cesta 20; Gartus, Moste-Zaloška cesta.
Vreme
Evropa: Depresija s slabim vre* mcnom v večjem delu zapadne Evrope. Tu pa tam malo dežja, a v Karpat’h pada sneg. Hladno je na Finsk n, v Rusiji in v Bal* kanskih državah.
Jugoslavija: Oblačno v sredini države in na jugu. V ostalih pre* delih razen severozahoda je v zadnjih 24 urah deževalo. Tem* pcratura se je dvignila po celi državi. Najnižja Sarajevo — 10 C, najvišja Split 13 C.
Napoved za danes: Oblačno in deževno vreme. Temperatura se bo zvišala. Po nekaterih krajih se obeta močan veter. Sonce vzhaja ob 6.36, zahaja pa ob 17,09.
Dunaj: Pretežno oblačno z lo= kalnimi padavinami. Toplina se ne bo občutno zmanjšala.
Gledališče
Drama
Začetek ob 20. uni '3. torek: Zaprto.
,9. sreda: Tuje dete. Izven. Znižane oene.
20. Četrtek; Gosposki dom. Premijera. Red Četrtek.
Opera
'8. torek: Katerina Izmajlova. Red
C.
sreda:	Pks v Savoju. Red
_ Sreda.
‘t11- četrtek: Carmen. Red B.
Mili gostje, ki niso dbrodošM1...
Kino
'atica: Ljubezen na zapoved leal?, Krzliea za zlatom nga: Izgubljeni sin rion: Zvoki mladosti ,,fa; čin v ljubezni.
Borza
današnja
Za 18. februar
povprečna tujega denarja
^ kol. goldinar nemška marka * »elga } ®v- frank 1 a'ig. funt , dolar
1 kV"1""
vrednost
Dinarjev
29.69
17.60
7.38
1-1.27
216.16
42.89
2.87
1.81
9.40
14.80
V glavnem stanu pri naših v Ga-Pa — Ponesrečen beg v tujsko legijo — Jur je je izmikala — Zasedanje novega ban. sveta — Smoleja so imeli za Japonca — Zagonetna smrt v Celju — Izpoved brezdomca — škandal v teatru —
Katalonska vlada v ostavki
Zmaga levice v Španiji
Madrid, 17. febr. Radi uspehov levičarske stranke je, kakor se doznava, predsednik katalonske vlade Eskalas podal ostavko.
Po neslužbenih podatkih je dobil v madridskem ekraju največ glasov bivši min. predsednik Ga-zana, vodja republikanske levice (208.000 glasov), od desnice pa je dobil največ glasov novinar Ber-mudez-Canete (183.000 glasov). Iz 28 volišč še ni prišlo nikakih rezultatov. Levica se nadaja, da bo dobila v Madridu okoli 13 mandatov, desnica pa samo 4 mandate. V madridskem okraju bo dobila levica 6 mandatov, desnica dva. Danes ob 3.30 so izjavili v vladnih krogih, da bo debil levičarski blok okoli 225, desničarski 135, a center 60 mandatov. Bivši min. predsednik Romanoes, ki je bil 40 let neprestano poslanec in vodja liberalne stranke, je izgubil volitve v kraju Gudalajeri. a minister pravde Cirillo del Rio jih je izgubil v Sindadrealu. Proti revo-lucijonarni blok je dosegel znatne
Rim, 17. febr. Dopisnik agencije T. O. poroča, da se od sobote zjutraj vrše hudi boji južno od Ma-
uspehe v pokrajini Bur gos. Poročila trde, da so dosedaj sigurno izvoljeni min. pravde Manuel De-cerna in nekaj drugih kandidatov. Desničarji so, kot izgleda, dobili večino v pokrajini Velenciji. Ob 20. ure zjutraj je šla povorka le-ličarjev v smeri Puerte del Sole. Povorka je krenila pred neko zgradbo, kjer Je ma platnu naslikana velika slika Gil RobleSa. Mani-feetaimti so pričeli vzklikati svojim voditeljem in so hoteli raztrgati sliko. Policija je morala interve-nirati in razgnati razgrajače, V Korun ji pa je prišlo do spopadov, kjer je bil ubit eden levičar, njegov brat pa težko ranjen.
Barcelona, 17. febr. Pri volitvah je levičarska stranka odnesla v barcelonskem okraju večino, kakor tudi v celi Kataloniji. Število glasov je približno za 100.000 večje od glasov desničarske stranke. V mestu vlada mir. Prepovedano je točenje alkoholnih pijač, da se preprečijo incidenti. Pričakuje se ostavke celotne katalanske vlade.
kale. Dospele niso še nikake vesti, razen rezultatov zadnje bitko 11. februarja, ki se je vršila v Ogade-
Kciajna, ki jo je dobilo italijsnsi-o moštvo za zmago vojaške tekme na 25 km v Ga-Pa
r»TiinririTirjrffiriTrirMamiTamfri-T~~^r~'"*
Nesreča,
samomor ?
Cefcft, 17. februarja. Danes zjutraj so našli v Gosposki ifltici 8 v kuhinji šolskega uipraVltiellja Zdidllška nintvo 21 tetra) služkinjo Marico Kjcirun. Zadušila se je bila s plinom, ki je rrtdčno uhajal z plinovoda-.
iMIarica Kotnim ije bila rojena 19. apnila il. 1914. v Št. Paviu pri 'Preboldu, pristcijma pa je bite v BlraiSulovče. K Zdolšku je prišla služit ttetos 13. februarja iz Banjaluke, kjer je bila prej v, nekem samostanu.
Marica je bit’a histerična in nekoliko versko fanatična. Zato je težko ugotovitii, ah je izvršila samomor affi se ji jo Je primerila n estre č a. Zanimivo pa je, da je hotela prejšnji večer svojo sobo Zakleneiti, kar ji ga. Zdohlkova ni dovolila.
Boji pri Makala
Zaenkrat se šo ne more nit> točnega reči, kdaj sc bo pričela borba za Varan dalo. Verjetno je, da ga bodo Italijani prej zapu* stili, prodno pridejo abesinske čete v bližino. S severnega boji* šča poroča dopisnik, da so abe* sinske predstraže oddaljene od mesta Makale samo 2 milji, kar potrjuje tudi uradno porobio abesinske vlade. Radi tega se dvomi v možnost, da bi bile abe* sinske čete zavzele cesto od M a* kale do Abaera, je pa možno, da so zasedle ves okraj vzdoiž e cest«.
nu.
Slika kaže, kakšne terenske težave morajo premagovati Italijani, kadar je treba preskrbeti s hrano In orožjem prodirajoče čete. Po ozkih gorskih poteh si krčijo pot avtomobilske kolone . . .
Najnovejša poročila glej na strani 7*
Italijanska ofenziva na severu
Maribor
«n— Narodno gledališče, 'l'arek 18. februarja ob 20. uri: »Pies v
Savi,	j '
m— Kino. Grajski: Velefihn »Marija Baskiroeva«. Pri vseh predstavah Plini o zimskih igrah v Ga—Pa. — Union: Prekrasni r ti'i »Zaljubljenci«. V glavnih v tog ali Gustav FrocbMch in Renate Miililer.
m— Obsojena vlomilca. Ma’i kazenski senait ie obsodil Ivana Gašpurja na 2 leti robije, I mana Tropa pa na 10 mesecev strogega zapora. Kot znano, sta oba vlomila lani v poslovne prostore tvrdke Zupanc v Aškerčevi ulici.
Vodi še vedno Bien
V četrtem kolu za prvenstvo Maribora so biti naslednji izidi: Mešiček je premagal D obrila. Lešnik Koniiča, Kukovec Strnišo In Lobkov Pergerja. Na čelu prvenstva je še vedno Bie.n s Iremi točkami.
V svobodo!
Iz mariborske kaznilnice so pogojno izpustili na svobodo 53 kaznjencev. Med njimi je več ubijalcev, inaraj pa tatov in goljufov. Na policiji so vse odpuščene fotografirati in jim odvzel’ prstne odtise.
Beraški dimnikar
Že večkrat je bil izročen sodišču radi beračenja 22-letni dimnikarski pomočnik Herman. Vsi ti nauki ga pa niso izmodrih in se vedno vrača v stari greh beračenja in rniloščinarstva. Zato ga bo sedaj zooet sodišče dobilo v roke.
4® letni grešnik
Neki France B. iz Ljubljane se je kljub svojim 40 letom pregrešil zoper moralo, ker je izvabljal mladoletne deklr/e na samoto. Svojega namena možakar na srečo ni dosegel, ker je bilo njegovo nečedno početje pravočasno razkrinkano in prijavljeno oblasti. Za svoje nizke namene bo možak dajat odgovor pred zakonom.
Natakarice se je lotil
V	nek, gostilni na Sv. Petra nasipu sc ga > preveč nalezel 25-jetni mehanik Alojzij se je tudi dejansko natakarice in jo je telesno lahko poškodoval. Radi te poškodbe in radi motenja reda in miru na javnem prostoru sc bo moral zagovarjati pred sodiščem.
Z nožem sta jo dobila
V	MoravCah ge jo 35 letni delavec Anton Zoro pred gostilno nekaj sno-jekel z. ostalo družbo, nakar ga je nekdo z nožem oeuvai v njegovo nemirno sedalo.
Ivan Merklin, posestnikov sin, tam nekje iz litijskega okraja, pa se je v nedeljo vračal domov. Grege ga je na cesti napadel naznanec in ga z nožem poškodoval na desni nogi — Žrtev lastne sitnosti, kakor tudi žrtev naznanega napadalca se zdravita v ljubljanski bolnišnici.
! f
Fantič sem star šele 2° let
Tako bi lahko pel delavec Milan Primožič iz Središča ob Dravi, ki se redno vrača v Ljubljano, dasi ga je policija že ponovno po odgonu poslala v domačo občino. Zadnjo tako rajžo je opravil komaj pred slabim mesecem, sedaj pa ima že druge grehe na resti in tudi policija ga je ujela pri sadnjem policijskem »ribolovu« po mestu.
NAJNOVEJŠA POROČILA
BI
Ras Ajdu se umika?
Addis-Abeba, 17. febr. Agencija »Radio« poroča z južnega bojišča, da se abesinska vojska v pokrajini Bale pripravlja na udar proti Va-deri in Negeliju. Ta vojska ie pred kratkim dobila večjo množino municije in orožja. Vodja te vojske, dedžasmač BOJENE MERED je osnoval posebno konjenico za hitre in nepričakovane napade, kateri poveljuje sam. V Sidamu se vrši koncentracija mnogih čet, ki so zadnil čas dospele iz zapadnih pokrajin. Abesinci še vedno drže svoje postojanke v lokalnih borbah, ki se vrše pri Vaderi. Iz Dola prihajajo vedno novi transporti, hi jih pošilja general Graziani v Ne-gelli. Italijanski letalci vrše izvid niške Polete, vendar ne morejo odkriti glavnega taborišča abesinske vojske, ker je skrbno prikrita. Na severni fronti se je rps AJELU umaknil bolj v notranjost, ker je bil v nevarnosti, da ga italijanske čete napadejo od strani, vendar je ta umik le strategična poteza in se vse glavne pozicije abesinske vojske skrbno zastražene in utriene.
Toliko smeha in zabave že dolgo ni bilo kot pri burki, v kateri sta igrala glavno vlogo dva komika:

KATJA
Szohe Szakall in Otto Wallburg
Danes nepreklicno poslednjič ob 16., 19.16 In 21.15 url
KINO SLOGA
TELEFON 27-30
Velike poplave na jugu
A (Uti s A beba, 17. febr. Dopisnik agencije T.O. poroča, da napredujejo abesinske čete pod vodstvom generala Nasiba ob obeh straneh reke Fufan. Namen teh čet je zavzeti važen kraj Varandalo. Radi tega so Italijani ta važen kraj zelo utrdili. Na sektorju južno od Kurale, ki so ga 10. t. m. zavzeli Abesinci, so bile poslane nekatere čete in konjenica naprej, da nadlegujejo italijansko vojsko pri pripravljanju svojih jarkov. Zelo se opaža, da Italijani zbirajo svoje moči, da bi z enkratnim napadom popolnoma strli abesinsko vojsko rasa Nasiba in tako z lahkoto prodrli do Hararja, čigar zavzetje je glavni cilj italijanske vojske v Ogadenu. Radi tega ras Nasibu
skrbno pripravlja vse potrebno, da bi se napad italijanske vojske odbil. Italijani tudi zelo popravljajo ceste, da bi mogli avtomobili in tanki hitreje prodirati. So pa te ceste v strahovito slabem stanju radi neprestanega deževja, tako da je popravljanje zelo otežkoče-no in često ne dovede do uspeha. Tla so popolnoma premočena in morajo vojaki mestoma broditi po močvirju. Na nekaterih mestih je reka Fafan prestopila bregove in morajo abesinski vojaki večkrat narediti velik ovinek, da dospejo do cilja. Vendar baš radi tega lahko prodirajo, dočim so Italijani v tem poplavljenem ozemlju brez vsake moči.
Iz domače politike |
Seja nar. skupščine
Danes dopoldne ob 10. se je spet sestala nar. skupščina, da nadaljuje v četrtek prekinjeno sejo. Na dnevnem redu današnjega 'zasedanja jo razprava o trgovinskem zakoniku in vlada zanjo, zlasti v gospodarskih krogih veliko zanimanje, ker so na gospodarskih zborovanjih zadnjega časa bile predlagane razne izpremembe k predloženemu načrtu. Se večje zanimanje pa vlada za današnjo sejo 11-načnega odbora nar. skupščine, ki se sestane popoldne, da razpravlja o proračunu in sklepa o nadaljnjem postopki'
Shodi JRZ
Jugoslovanska radikalna zajednica je priredila v nedeljo več zborovanj, izmed katerih dve večji: v Osijeku, kjer je govoril minister Gjura Jankovič, ki je posebno poudarjal, da je vlada dr. Stojadinoviča trdna in da bo ostala vse dotlej, dokler bo pošteno In pravilno delala v korist državne in narodne Politike; v Nišu pa jo bil na banovinski konferenci JRZ na-
vzoč med drugimi tudi minister dr. Miha Krek, ki je poudarjal v svojih izvajanjih: Mi (Slovenci) smo ob vsaki priliki delali na državnem in političnem polju za Jugoslavijo in podpirali vsako pošteno skupno delo, kjerkoli smo našli iskrrae in dobre sodelavce. Zato vam hočem poudariti, da smo ml resnični Jugoslovani, da ljubimo to državo, da Ima Jugoslavija v nas Slovencih, posebno v naši organizaciji, najpoštenejše, najzvestejše in naj bolj požtvovalne čuvarje naše severne meje.
m— Nov odbor sreskega odbora RK je bH iz večje n na nedavnem občnem zboru. Predsednik je narodni poslanec tir. Jančič, podpredsednik primanflj dr. Černič, ttahilk dir. Zorjun, MagaOnik E. Vodopivec.
-- Zaključek smuških tekem za
prvenstvo SKJ je bil v soboto zvečer. Tekmovalci so se z večernim vtitikorn vriuDi jz Ruš. P,n: »Orlu« je bil nato pozdravni večer. Scjor so tudi razsjlasili rezultate.
čitaj „Glas"
— Španija je bila v nedeljo v
znalkiu 'Ogorčene	veti In e borbe.
ViršiHe so se volitve v španski parGament, ki štete 472 poslancev. Volilna borba je potekla v glavnem v zn-.mcnja borbe med združeno levico m zanu/eno desnico. Zmerna skupina irhistrske-ga predsednika P >::e!a Vatiula-resa je bila samo nekak protiutež med obema frontama. Definitivni tczititati še niso znani.
Kje živi Trocki?
Oslo, 17. februarja. Demantira se vest, da bivši sovjetrki komi' sar Lev Trocki živi na Poljskem. Norveška agencija poroča, da se nahaja Trocki še nadalie na Nor' veškem.
Nesreča parnika
London, 17. febr. Luksuzni pa' robrod »IVinchester C as tl e« se je poškodoval. V njega vdira voda in pričakuje se vsak čas, da se po< topi. Potnike so rešili.____
Konec v Ga-Pa
i
Olipijada je končana! Vsega skupaj jo je posetilo nad milijon ljudi. Hitler jo je otvoril in tu' di zaključil! Vsega skupaj se je udeležilo 14 držav. Končni rezul« tat je ta:
Prvo mesto je zavzela Norve< ška in je odnesla 7 zlatih kolajn, 5 srebrnih ter 3 bronaste, grugo Nemčija: (3 zlate ter 3 srebrne kolajne), tretje Švedska (2 zlati ter 2 srebrni in še 3 bronaste). Nato slede: Finska, Švica, Ameri* ka, Anglija, Avstrija, Kanada, Francija in Madžarska.
Naši so za Jugoslavijo zased' li zadnje mesto pri skokih. Do' segli pa so: Palue 41., Jakopič 42. mesto, sledi pa še troje mest, ki pa so bila dosežena le vsled padcev skačačev. Na splošno z uspehi nismo zadovoljni, lahko bi bilo boljel
Ko so še v nedeljo razdelili častne trakove posameznim dr' žavam na njih zastave, so ugasnii' li olimpijski ogenj, ki pa bo zo' pet zažarel na letni olimpijadi v Berlinu.
Naši fantje se vrnejo v torek zvečer domov v Ljubljano, le štir# ji odpotujejo na FJS-tekmc v Inomost,
Radio Liubljana
Ponedeljek, 180b	- Šolsko ura,
Pestre prepustne šale, Manica Ko-manova, 12:Uverture. plošče, 12.45: vreme poročila, 13: čas, poročila, 13.15: Z ruskih ravnim, plošče, 14: Vreme, borza, 18: Koncert italijanske glasbe, Rad. orkester, 1840: Sinto, pot bogov, Franc Terseglav 10: poročila, 19.30: Narodna ura: književnik dr. Dušan Stojanovič predava o dalmatinskih filozofih, prenos iz Beograda, 20: Chopinove skladbe, 20.45: Potovanje zapada proti vzhodu; Švica, Nemčija, alpske dežele, Rad. orkester 22: čas, poročila, 22.16: Pi'e' nos lahke glasbe k. Nebotičnika.
Pismo našega poročevalca Iz Ga-Pa
Kako je bilo v našem glavnem stanu pred Smolejevim uspehom
Garmiisch, 15. ffebr.
Pabdk zvečer ob 7. uri. Po ulicah se razlegajo iz zvočnikov Mračila o dogodkih ie vmes god* da. Nanod hiti v stadion k hokey tekmam, ki so postale na j večja senzacija. Vse razprodano!
Generalštablerji
Prišel sem v *tieleno«, ko so lantje že povečerjali. V skupinah sede in se pogovarjajo. Veselih obrazov si pripovedujejo dogodke. Smolej, Knap in 2emva so nekako mirni, zavedepo se težke naloge, ki jih čaka na 50 km prost1. Senčar je v svoji sobi in počiva.
V »Heleni« e zbrana toroj vsa jugoslovanska kolonija. (M dopisnikov je samo »Glas naroda« zastopan. Pravijo, da bo bojni Posvet. Kunstelj skrbi za aprovt-zacijo na progi. Boter Gnidovec sc povavi na balkonu, startne števfilke ima pod roko in polni' »aktov« prenaša. Načrti proge im drugo, 'kar je važno za odlično borbo.
»Tiorej tamtje, skup pa mer!« se slasti povelje. Vsi utihnejo. »Prizadeti« so okrog Gnidovca, ki um raz'aga iprogo. Za pomoč na Progi je potrebno dosti ljudi. Proga je dolga in naporna. Eno skupino vod; Jakopič, drugo pa 'kiebler. Start na stadionu, proga vodi čez most proti Kubdbergu, d km po ravnini, pij 7 km stop-'dite v viš'nski razliki. Razvije
debata, ki jo z (pet prekine bo-te,r »takole bomo na redi . . .«
Da bo vse klapal
. RuKilaga; »Pantič, vosek s 6°ii!« Torej p>ri 4.5 km prvi r za jx>mioie, tam ne bo nič okr cda. »Glejte, da bo vse klapa ' sakih 5 km je proga ozrtač 8 stevidkaimii. Pri 5 km bo i 'as, so spremenili, s seboj ^k, kor bo vzpon, pni 7 km ( p'- 'tam mora biti tokaič, vz; zervne palice seboj in ‘'inča stoj*, potem spuslt. Pri J(>Uet spust, paltee! Potem vrste pri 12, 13, 14 km, na sek’^'1’ zat() l>t> pripravljen
hočejo naprej. »Le "Kajte«, mini Gnidovec. Pri L,') bo dosežen vrh vzpona. va,Kv l>r' “0 km je prva okret rJ''nca- Zopet eden prostih .v^1’ da bo za timlmača, če Žel! 'n16 *>0 vedel povedati, Č;w. a Se oglasi Knap prav dain" u10™ ^ar zavpil, naj 10 kratvsike klobase...« Sm
Pri 30 km se proga obrne nazaj. Pri 25 km bo zopet tekač, ki bo vršil službo do 30 km. Skakače 'so razvrstili blizu, ker se morajo za nedeljo varovati. Svoja mesita imajo že Plribovšelk, Palme, Cop, Klančnik m drugi.
Vse palice so pobrali
Boter pravi, da jih bo zgodaj vzdignil, že ob p01 7. Za jesti naj vzamejo s seboj. Vsak pove, kaj želi. Pri 45 km postavijo jugosto-vensko okrepčevalnico in to na ravnini, pri 47 km bo zopet tekač z rezervnimi palicami. Vmes poseže Dečman: ob progi naj si »dežurni« shodi pot, da bo lahko tekel z vozačem. Potem so določili še moči pri 41. 43 km, pri 39 pa zopet določili moža s palicami. lam je »šus« pa prav hud in tam »gredo« rade paJice k vragu. K 37 km zopet palice, pri 36 je vapon, tam se bo dobilo zopen okrepč'ib. Razgovor se vrti Še ■Okrog 33 km, določi se čas, ko odidejo pomočniki na progo, eni ob 7., drugi pa ob pol 8. Gnidovec pravi, da bo krasno vreme. Živa debata se razvije zaradi palic. vse paCice so pobrailii, samo lahke, no, saj jih je dovolj. Dečman se poteguje za palice od Kunsme. Pravkar »so drli« na 41 'km. »No fantje, kdo je še prost?« vprašuje boter. In glej, fantje so se počasi »zmazali«. Kunstelj nosi že »Thermos« steklenice, tri po števDu. Tudi on gre na progo!
Kar si kdo želi
Danes se je vrnil s Zuspitze — je dobre vojie! Boter je še vedno v skrbeh za fante, povejo naj, kaj hočejo nia progi: Knap z interesom posluša. Pravi, da ne ve, kaj mu bo ravno »tpasalo«. No, vsaj prMžno naj vsak pove. Se vedno ni »približne definicije«. Si- , cer bo pa že Kunstelj uredil, pra- j vijo. Vsakomur čaj. Žemva se z I
balkona smeji, češ, vse bo dobro! Smodej ždi zelo sladak čaj. Knap pa pove, da ima Senčar — čokolado rad. Kunstelj še vedno nekaj' išče. »Tri flaše že mam«, se odreže in naroča vsebino. Za naslednje jutro. Kunstelj ima tudi zalogo pomaranč, tudi te 'gredo na progo. Samo za okus, pravijo, jesti jih ne! »Budnica« bo ob šestih, ob pol sedmih zajtrk. Kako naj se pomaga na progi, je zelo važno vprašanje. Opozoriti jih morajo že daleč na nevarna mesta In nuditi okrepčilo tako, da se tekača ne zaustavlja. Pa pravi zopet Knap, da je bolj prijetno, če se v miru poje . . .
Treba bo mazati
Sploh je Knap danes neugnan. Smoleja že iti več v sobi in počasi sva ostala z bobrom sama. Se razgovor o Planici, o rekordnih skokih, ker so jo baije prav danes »pokopali«. Skdke namreč. Zai>ora ati tako nekaj podobnega. Cez 80 metrov ne smejo »nesti« so bili gospodje mnenja in, teko pravijo, tudi naš delegat je bil zato. Baebler se povrne nazaj in se zalaga s časopisi, ki so po mizi. Polno jih je, »Glas muroda« je precej številčno zastopan. »Jutra« imSčovenca« je pa zelo malo. Smodej, to pot pa že v pižami, hoče še par informacij. Kuisma, naš trener pa že z zavihanim! rokavi in mastnimi rokami. Ke-daj bo ustail, ga vpraša boter. Seveda, treba bo mazati za štiri fante in to da dovočj delti. Tudi Gnidovec prav', du ga bo »vrglo« ub poj 5. Za vsak slučaj sva si dala sestanek za poj 8. Boter prikTda startne številke. Smolej ima številko 6, Knap 17, Zemva 28, Senčar pa 39.
Ptiitem je bito sefa štaba kon-.čana, pa smo odšli še tisti, ki siino ostali — boter in jaz . . .
Smolej n! bil Japonec
Na siad on smo odšli že ob četrt na osem »iitraj. Boter, Kuisma, Smolej, Knapi, Zentva, Senčar in kat zadnji po času še »Glas naroda«.
Boter ves nesrečen
Boter nervozen do skrajnosti. Kuisma še enkrat preizkuša sneg — ponovno maže, vsake smuči imajo kakih deset phsti raznih maž.
Do 8 km smo že vedeli, kje je Smofiiej, ki je imel štev. 6. Potem
je pa vse uiihnikg Ure so tekle ko dnevi. Nafavijo Knapa, potem Nemce, tako, da je boter zglodal kalkcr poosebljena nesreča. Mislili smo, da je ztomlU najmanj smuči. Po dolgem času na.pove-'do, da Jugoslovanska ekipa dobro vozi. In vendar Smoleja ni. Boter divja, Kuisma pa mrmra nekaij v svejern jeziku. Gotovo ni bj,'o nič prijetnega. Na balkonu se pojavi v on Pa pen, kmalu za njim pa vidimo našega dir. Hadžija V naz,govoru s von Papenom.
Kar se obrnejo vsi na balkon. Princ Gustav Adolf Švedski Ju iprišell, da vidi sinove svoje zemlje. Po dolgem čakanju pa zvemo, da z Jugosloveni ni tako slabo. Na poročilih, ki so jih tu novinarji sproti raznašali im ki so poiročaHi stanje s posameznih po-sitaj, zvemo, da se Smolej odlično drži, da je iprašeil vse, kar se je diallo. Prisodili so ga pa Japonski, ki hi bila vsekakor ponosna, če bi bit Smoleti njihov. Ob pro-gii .so bile traioitice za filmski vltalk, kakih 59 m dolge. Vsakega tekača so od prihoda na stadion d'o cilja filmali.
Vsem |e odleglo
^Hipoma zaore klici. Jugoslovan Smodej je na ovinku in vozi v odličnem tempu v cilj. S smehom in razigrano voljo je dospel in v skupni oceni dosegel deseto mesto, torej je drugi Srednjeevro-pec za Cehom Musilom, ki ima. malo naskoka. Botru in nam vsem je odleglo in. skoro smo stisnili Smoleja od veselja. Kuls-mii so gorele oči! Polagoma prihajajo poroč'Sa. Spiker napoveduje, da je Smolej čudovito svež pasiral cilj. koj za tem pa zvemo, da služba na progi s pomočjo naših fantov odlično furikcijunfi ra. Dečmanov recept so dobesedno povedaili v radiu. Ob progi teče Jugo-sJovam in čaka tekmovalca s čajem v steklenici1, ob» tečeta, hitri požirici — že »irči« steklenica v breg. No, pa še Knap .je na ovinku, mak) grda gleda, piha, pa je kmalu miren. Dober čas. Nemcev še ni. »Smo jih«, pravi boter. Tneitji je bi# Zemva, ki ie kot natfmlaćšl tekmovalec tekel 50 km, in to prvič. še Knapa je »potoži!« za 40 sekund.
Nepopisno veselje
Nadoč&nja poročila čez čas pra«
vi'jo, da se bliža še Senčar in za rum Japonec. No, da Senčar ni kar tako, je bik) jasno, »prižgal« je v čil) v dobri vožnji in koj vpnašait, kOe je Japonec,. Seveda ga še ni bilo. VeseJije v naši koloniji je bilo nepopisno.
Boter je hodil okrog cilja žarečih lic, Kuisma se je pa sploh »topil«. Naši fantie iz proge so se zbrali že vsi v stadionu. Senčarja se msiprentil še v okrepčevalnico, kjer so ga talcoj zdravniški pre iskali. No, tudi hi kaj sem ga z Leico ovekovečil. Na rokah in nogah čudovite naprave, ž«ce tn stroji poleg, pa polno zdravnikov •strežnic in zapisjiilkarjev. Par pomaranč je vrnilo Senčarju »dobro voljo« in koij smo sedla v avto, pa domov.
V znamenju uspeha
Radoveden sem. kaj bodo sedaj pisati nemški časopisi. Vsi 4 Nemci so za našimi prvimi fanti.
Zdi se mi, da danes v »Heleni« šc naša zastava drugače vihra, vse je v znamenju velikega uspeha Jugoslovaniov.
Naj bo dovollj za danes, ob 5. »zasedajo« vsi aflab vni in »cajten-gairii« v KDF dvorani (Krafft durch Ereudie), no in potem zvečer pa oblečemo »gala« uniforme, pa pohitimo s fanti mak) okrog! Saj so zaslužiti. Več pa — doma!	Rajko Kos.
-- Kaj ti si sedaj pozimi umivaš noge v mrzli vodi?
— Veš. kadar je posebno mraz si obdržim tudn še nogavice na rogali!
Slike Iz sadne dvorane
Ponesrečen beg v tujsko legijo
©kratili so dekle in se vjeii po
razvratni noči
Geilie, 15. febr.
Lani v začetku novembra je prišel k Zentrihovim v Drobni dol 23 letni Stanislav Valič. Poznal sa je s Zentrihoviim Karlom, ki je star 26 let in je pekovski pomočnik. Ko je bil izpuščen iz celjske jetni-šnice še 23 letni krojaški pomočnik Franc Zentrih, so se vsi trije 'dogovorili, da jo mahnejo na kakršenkoli način v Franciijo in se tam prijavijo k tujski legiji. Vsi trije so namreč bili brez posla. Morda pa bi v francoski tujski legiji le prišli do boljšega položaja.
Ideja za denar
Ko sta oba Zentriha šla v Ljubljano in vprašala na francoskem konzulatu, kako je s tujsko legijo in zvedela, da morajo iti najprvo v Francijo in se tam prijaviti, se 6e pojavilo, potem ko sta se vrnila domov, drugo vprašanje: Kje dobiti denar za potovanje? Franc se je pa na srečo spomnil na svojo nekdanjo punco Julijano G., katero je imel, ko je bil še prt tvrdki Stermecki v Celju za krojača. Takrat se mu je še lepo godilo, imel je po 1400 Din mesečno. Pripetilo pa se je, da je tuintam kaj smuknil in moral je zato 11 mesecev za mreže, komaj 9 dni mu je odbila amnestija. Pa tudi vse to ga ni ustrašilo. Glad in brezposelnost, pa želja, da se priključijo legiji, je pri vseh treh rodila sklep, da bodo ukradli Julijani v Celju denar.
Kcsaec denarja In ljubezni
!Dne 16. decembra so šli v CJje in počakali v neki gostilni v Gosposki ulici do 2. ure popoldan, ko je Julijana odšla v službo. Te« daj so se pa spravili k njenemu stanovanju. Valič Stanko, ki je bil svoj čas že potnik, in Zentrih Karel sta šla naprej k hišniku Tomcu in ga motila toliko časa, da je Zentrih Franc sjtozi odprta vrata lahko prišel v Julijanino sobo, kjer je med perilom v umivalni mizi našel skrito ročno torbico in vzel iz nje 10.200 Din. Ker je smatral, da je tudi konec ljubezni, je vzel še obe sliki, na katerih sta bila Julijana in on.
Burna noč v Mariboru
Ko so tako prišli-do denarja, so najeli avtomobil in se odpeljali v Št. Jurij ob j. ž. Tam so se malo pomudili v gostilni Kincl ter se z drugim avtom odpeljali dalje v Hoče in končno ob 8. zvečer prispeli v Maribor. Tam so obiskali dve kavarni, se podali v oblast ženskam in šlj spet v neki »privatni« hotel. Zjutraj je vsakdo plačal svoji družici okrog 5 kovačev, nakar so se odpeljali z vlakom iz Maribora. Med tem je o tatvini bila obveščena celjska policija, ki je Zentriha Franca in Valiča čez tri dni aretirala na domu v Drob-nemdolu, Karla pa v Celju. Jul'ia-na je dobila nazaj še 8.500 Din.
Oženjen ženin
Vsj trije so morali radi tega pred mali senat, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Brečko. Tatvino priznavajo. Valič, ki je italijanski državljan in vojni begunec, pa ima še druge grehe na vesti. Oktobra meseca je hodil po Kranjskem in v Britofu pni Predosljah nalagal neko Trebarjevo Angelo, da jo bo poročil in s tem izvabil okrog 3.000 Din od nje. Rekel je, da bo poravnal dolgove in pripravil za poroko. Po poklicu je Valič kovač, tam pa je bil tudi pleskar ter je Trebarjevi sestrični poslikal sobe. Kmalu pa je od tam brez slovesa odšel in obljubo o žentivi ni držal. Obtožnica mu še očita, da se ga je tam prijelo 350 Din. V resnici pa je že 4 leta oženjen. Ob zaključku razprave drž. tožilec zahteva, da se naj Valiča hudo kaznuje m
za njega predlaga izK°n države v Italijo, kjer se bo lah pridružil legiji in se boni z Abe-sinci. Zagovorniki dr Mikuletč, Hočevar in dr. Voršič, pa so se trudili, kakor so nač mogli.
Sodba
Po dolgem posvetovanju sodnikov je bila razglašena sodba m dobi- Zentrih Karel 2 leti robne. Zentrih Franc 2 leti strogega zapora, Valič Stanislav pa 1 leto m 6 mesecev strogega zapora. Častnih pravic pa ne bo imel prvi 4 leta, druga dva pa po 3 leta. Valič je kazen spreiel, Zentriha pa si bosta še premislila.
O kuharici Poldki In 36 jurjih
Maribor, 15. febr.
Tresočih sc kolen in s solzami Iv očeh je stopila kuharica Poldka tv razpravno dvorano. Plašno se je lozrla po redkih poslušalcih, go« spode sodnike pa jid spoštljivo pozdravila. Nato je predsednika malega kazenskega senata prosila, da Tri jo izpraševati v nemščini. Poldka je sicer naša državljanka, a je ,'bila prej v Avstriji in se še ni '.mogla naučiti našega jezika. Po strogih predpisih, ki pravijo, da (morajo hiti vse razprave vodene jv državnem jeziku, ji seveda niso -mogli ustreči in v akcijo je moral j stopiti tolmač. Razprava se je za-jj-adi tega nekoliko zavlekla: pred-■ sednik je stavil vprašanja tolmaču ta pa Poldki.
Kleptomamka?
Poldki je 35 let, je omožena, si*
' cer pa kuharica. Doma je iz Kra-| marovcev, ki so tik ob avstrijski ; meji. V Avstriji sta imela z mo-:žem gostilno, predlanskim sta se Pa rajši naselila v ‘Jugoslaviji m | tudi postala oba naša državljana.
, Seveda so pravice državljanov zvezane tudi z dolžnostmi in Pold-km mož je moral k vojakom. Bilo je to junija lanskega leta.
Poldka je bila že od mladih nog vajena dela, in ko je mož odšel k vojakom, si je dejala da si bo dolge dneve, ko ni Imela pri sebi moža, krajšala z delom. Bila je izborna kuharica, ki je slovela da-
leč naokoli in je kmalu našla službo prj veletrgovcu ^ Viktorju Voglerju v Cankovi. Plača je bila kar lepa, zato je toliko bolj čudno, da je Poldko zmotil vrag in da je postala — tatica. Sicer je zagovornik danes dejal, da je Poldka najbrže podvržena kleptomaniji, kar pa ni mnogo pomagalo. Obsojena je bila vseeno.
50, 36 ali 8 ?
Niti sodniki si danes niso bili na jasnem, za koliko tisočakov bi obdolžili Poldko, da iih je
smuknila svojemu gospodarju. Vu-gler je trdil, da je bilo menda kar 50 'tisoč dinarjev, orožnikom je Poldka priznala 36 tisoč, danes sodnikom pa samo 8 tisočakov.
Pri trgovcu Voglerju so imeli vedno veliko denarja, ker so na veliko trgovali z žitom. Denar je gospodar zaklepal v jedilnici v miznico. Seveda tudi Poldki ni bilo neznano, koliko denarja je v mizn-rci, vedela pa je tudi za ključ. Mislila jie, da gospodar gotovo ne bo opazil, če mu skrivatj tu in tam
smukne stotak. In je Poldka res od časa do časa vzela iz miznice stotak, potem dva ali še več in se je ob koncu nabrala kar lepa svota. Seveda je Vogler kmalu opazil, da iz miznice na tajinstven način izginja denar, sumil pa je vse prej, kot da hi bila tatica kuharica Poldka. Da, tako so jo imeti za pošteno, da ji je gospodar celo dejal, naj pazi in oprezuje, kdo hodi
v	miznico po denar Seveda je imela Poldka sedaj še večjo možnost za obiske miznice — a ne dolgo. Neprevidnost, oziroma naivnost Poldke same, je spravila vso zadevo mahoma na dan.
„Našla” je jurja
Bilo je okoli božiča lanskega leta, ko je Vogler opazil, da je iz miznice izginil tisočdinarski bankovec. Ko so to povedali tudi Poldki, ki je imela tisočak še v žepu, je hotela na dokaj preprost način odvreči od sebe tudi najmanjši sum. Tisočak je zmečkala in ga vrgla pod omaro. Nato se je spravila k pometanju sobe in je »našla tisočak, ifj ga je takoj izročila gospodarju.
Sedaj se je končno Voglerju le posvetilo. Trdo je prijel Poldko, prebrskal njen kovček — in Pold-kina »poštenost« je bila razkrinkana. V kovčku so našli 8 tisočakov.
Da bi ne bilo sramote
Na vprašanje, koliko je prav za prav ukradla, je zatrjevala da samo onih osem tisočakov, ki so jih našli v kovčeku. Gospodarju da je priznala več samo zato, ker se je bala, da bi jo zaprli in je poravnala vse, kar so od nje zahtevali.
— Kje ste pa dobili onih 22 tisoč ki ste jih vrnili? — vpraša po tolmaču predsednik.
— Prodali smo posestvo v Avstriji. 11 tisoč je dal mož, 8 tisoč sem ukradla, 3 tisoč pa sem imela zasluženega. Skupaj je to 22 tisočakov. Prisežem pa lahko, da sem vzela samo 8 tisoč, kar je "več sem plačala samo zato, da bi ne bilo sramote!
Tudi Vogler je potrdil, da mu je Poldka dejala: Ne priznam, da sem toliko vzela, dam pa, kolikor
vi	pravite, samo orožnikom me nc javite!
ParagraS je paragraf
Po govoru drž. tožilca in zagovornika, je Poldko kljub tema. da je vse povrnila in da ji niso mogli dokazati, koliko je ukradla-doletela ostra kazen. Obsojena je bila na 6 mesecev zapora nepogojno.


^mm.«»-.

Slika kaže ameriSko bombno stane, se premika avtomati
M ga grad) ameriško vojno »urkiLj^nttHMK! oboroževanj
ministrstvo. K<> letalo a se torej od dne do
Izpoved
brezdomca
Ljubljana, 16. febr.
Čudna sila žene neke ljudi po svetu. Vrnejo se mnogi z različnimi občutki, mnogih pa sploh ni domov ter tonejo tam zunaj v morju sveta, mešanici raznih vagabundov se pni družil) ter ostane rcjiih grob k še kup zemlje, pozabljen od vsega sveta. A tisitii redki, ki se vrnejo, vedo povedati o svetu njih življenjska povest je pestra kot nanizana ogrlica, polna veselih pa tudi žalostnih dogodivščin. Prijeten »e razgovor s takim večnim popotnikom.
Brezdomec
V	našo redakcijo je te dni sto-ml tak večen popotnik. Piše se lurca Ivan, rojen 1911. leta v Ljub-' ani, kjer ima še tudi živega svojega očeta. Ves njegov nastop kaži človeka idealista, ki je videl mnogo sveta, mnogo izkusil, pa se vendar vrnil domov, sicer ne da bi -tukaj umrl, ko to delajo drugi, temveč, da b; delal, državljanstvo mu odrekajo vsepovsod, kazal je dokumente mnogih držav, še velo Jugoslavija, njegova domovina, mu ga odreka. In sedaj ne ve, ne kod ne kam. Služil je v tujski legiji delj časa, prehodil nad štirinajst držav, zna francosko, angleško, nemško, italijansko, češko, bolgarsko, grško, arabsko, ter še culo kopico raznih narečij.
V Abesinljo
'Svojo pot po svetu je natopil star šele šestnajst let v Romunijo m od tedaj ga žene križem po svetu. Ne izbira krajev ne ljudi. Ko j,e vstopil v tujsko legijo, so mu izplačali 1000 frankov ter nato po štirideset frankov vsakih štirinajst dni. Bil je tudi v italijanski Somaliji, odkoder jc nameraval v Abesinijo, kar se mu pa ni Posrečilo. Ko pa je ponovno nameraval tja, so ga v Turčiji ustavili ter se je zato vrnil domov. Po sve-iu je večinoma romal brez pot-Poga lista, služil si je vsakdanji kruh s slikanjem, ker je precej spreten slikar.
Alt Oesterreich!
V	svojem opisovanju zelo hvali gostoljubnost Bolgarije. Vpraševali &o ga o hrvatskeni vprašanju ter s° na splošno zelo dobro poučeni 0 naših razmerah. Turki in Grki s° ga na kratko označili za Srba, feveda pa tam doli v Afriki niso
najmanjšega pojma o čeprav pridno pomaga-Illl> Afriki pri sankcijah. Kazal 'u,n Je policijsko zglasnico državne bonu!je iz Berlina. V označbi, . ojsthega kraja ima tudi omenjeno •mj Jugoslavija, a v oklepaju pa oiačbo Alt Oesterreich«. Torej !tl v Berlinu ne vedo natančno a Jugoslavijo!
. 1,1 tako je naša Ljubljana spre-u a novega brezdomca, polnega nov v lepo domovino ter v sre-29 doma
|k Nace pomisli, žena mi je za-oL'ri' a 'v obnaiz, da sem -nauvečji
0'Se'l na svetu!
vi-,, Kaj hočeiš, v zatonu mora ada-tj iskrenost!
„Glas naroda"
■men niti -rngoslavitii.
Naskok na Roosevelta
Prejšnji predsednik Zedinjenih držav Hoover je na nekem volilnem shodu pozvtll sedanjega predsednika Roosevelta, naj vendar že enkrat objasni »svoj zmedeni proračun in svojo istotako zmedeno denarno politiko«. Hoover je svaril pred eksplozivnimi silami infladiCe, ki je že pričela, svoje razdiralno delo. Rooseveltov načrt je vi-r tajnega strahu, diktature in zmešnjav. Njegova valutama lin kreditna politika je pognala Američane po vsej deželi v beg v stvarne vrednote, da se obvarujejo denarnih izgub. Ta politika je ustvarila paradiž za špekulante. Na borzi so inozemski špekulantie
s srebrom zaslužili milijone in mir liljone, v istem času pa blodijo po .ameriških cestah milijoni ljudi, ki iščejo dela in kruha. Špekulacija je povzročila brezposelnost namesto' zaposlenosti.
Še hujše kot vse to pa »e stalno naraščanje cen vsakdanjih življen-skdh potrebščin — k revščini torej še	! JVLi in naši otroci, je
dsdal Hoover, bomo morali plačevati za to norost.
To je bil seveda volilni govo-r. Torej močno pretiran. In to ne more nič zmanjšati velikih Roos-veltovih zaslug za gospodarsko in socialno obnovo Amerike.
— Ampak gospod natakar, to- je vendar škandal! Ta krožnik je še moker!
— Oprostite, gospod, na krožniku je že juha.
škandal v teatru
Ta se te dogodil zadnjič v madridski operi. Izzval ga je pozavnist v orkestru, mladi Juan Antonio Bayona, ki je naenkrat — in to sredi arije primadone — začel prav po jesiharsko trobiti na svojo pozavno, ko bi moral molčati. Povrh pa je trobil še strahovito napačno, da so si ljudje kar mašili ušesa. Jasno je bilo, da sc je temu godcu zmešalo, in so ga kar brž odpravilii iz orkestra v ravnateljevo pisarno, kamor je prihitel tudi zdravnik.
Tam pa se je izkazalo, da fant ni ne blazen ne pijan, ampak le tako na vražje vesel! Smeje se je mahal s kosom umazanega časopisa in pripovedoval;
Na potu v gledališče se je ustavil, da si prižge cigareto; tedaj le zadel z nogo ob tisti kos časopisa na tlaku. Takole iz radovednosti ga je pobral in bral, da se oseba, ki je zadela glavni d ibitek narodne loterije, to in to številko, še vedno ni oglasila.
Pa se je spomnil, da je pred več mesec; kupil srečko. Njegova mati je namreč imela čudne sanje, ki si jih je razložila iz malih egiptovskih son>k'h	Sanjske I
bukve so prerokovale skorajšnji velik dobitek. Odslej j-e mati venomer prigovarjala sinu, naj si od svojega malega zaslužka kupi srečko. On se je branil, nazadnje je pa skrivaj le kupil srečko. Potem se je pa do ušes zaljubil v neko dekla in v tej zaljubljenosti pozabil na ves svet in tudi na srečko.
No, zdaj je pa bral v časopisu številko svoje srečke, in to ga je spravilo v -tako dobro voljo, da je s pozavno razstrobil svojo srečo po vsem teatru. To je bila hkra tu poslovilna predstava ubogega godca — zdaj milijonarja!
Dama (v trafiki): Rada bi kupila svojemu soprogu za god zabod-ček, cigar.
»Želite kaj bohšega, gospa?«
»Nei, saj doma itak ne sme kaditi-.«
*
V šoti razlaga učitelj mišičevje. Torej Janezek, če bi jaz skočil čez stol, katere mišice bi tedaj delovale?
Janezek: Smejalne mišice, gospod učitelj.
„Glas“ Se posesti
Slika kaže italijansko smuško patruljo, ki si je osvojila v Ga-Pa pred Finci, Norvežani« Avstrijci to Nemci prvenstvo na 25 km
„Seljačka sloga14
Iz Zagreba poročajo, da se je včeraj vršil tam prvi občni zbor »Seljačke sloge«, prosvetne centrale bivše Radičeve stranke. »Seljačka sloga« je bila leta 1929, razpuščena, pred tremi meseci pa je dobila od vlade dovoljenje za obnovo svojega dela. Nedeljski skupščini je prisostvovalo okoli 500 delegatov, ki so predstavljali 148 podružnic in okoli 12.000 članov, kolikor jih šteje sedaj ta organizacija. Člani organizacije so lahko samo kmetje, vsi drugi so samo podporni člani. Namen organizacije je očuvanje narodne tradicije, narodne pesmi, narodnih običajev in narodnih noš, orgrnizira pa tudi Pevske in tamburaške zbore. Za predsednika je bil izvoljen bivši nar. poslanec Rudolf Her.cg.
Volitve v zagrebstr trg. zbornico
V nedeljo so bile v Zagrebu volitve v Trgovsko zbornico. Vloženi sta bili dve listi: listo z nosilcem Ivanom. Peničem je podpiral dr. Maček in je dobila 816 glasov, lista dosedanjega predsednika Ivana Prpiča pa 456 glasov. Volilna udeležba je bila zdo maj hna in ni dosegla niti 40%
Jubilej
nadškofa Bauerja
Ob priliki 80-letnice rojstva hrvat« Bjkega metropolita nadškofa dr. Bauerja je bila v nedeljo v zagrebškem »Zboru« svečana akademija, ki je trajala nad dve uri. Računa se, da se Je proslave udeležilo nad 10.000 oseb, Svečanosti je prisostvovalo več cen ; kvenlh in političnih predstavnikov, med njimi nadškof koadjutor dr. Ste-' ninac, beograjski nadškof Rodič, dja« t kovskl škof dr. Aksimovlč, nadalje ; predsedniki bivše ILSS dr. Ante Trum bič, Pernar in drugi.
On in ona se spet prepirata.
On: Ti boš kriva, če me od razi | burjenja zadene srčna kap.
Qna: Beži mo, kako te naj za*] ko sploh nimaš srca?
★
JFpsa aama tstopaje v avto, »feSti)’; Prosim, voz&te prav pkx 5aSi, jftz se danes prvič vozim«.
Skjfejr: Nič se bati, gospa, tutHh ku<"vbzlm danes prvič.
sr Gospod zobo-zdraviii-k, koliko, računate, da m[ izpulite bolni zob/, ** Sto dmarjev na uro,J
MAŠČEVALEC
Kriminalni roman. Drugi del.
Možaka ata ga zopet sprejela V svojo sredo in ga odvedla. Pri Odhodu pa je zopet čudino pogledal Moči!y.
MoMy se je še enkrat zahvalila gospodarju, m.to je odšla, za njo tudi Edvard.
Jaok je ostal sam.
»Kako zvesta srca me obdajajo« je zadovoljio prem š.jeval. »Ti štirje so mi uda ni z dušo in 'tdlesam. Upam, da si bo tudi Tom prav kmalu pridobil srce lepe Molly, če me moj občutek ne vara«.
... Sam sem tudi kofililkor toliko srečen. Pomiril sem se z Elo. Samo če ne bi bilo med nama toste skrivnostne mod. Jaz ji verjamem, da je nediažna, toda kaj... kaj je b'fo tisto, česar noče Izdati?... Ne, ne bom miroval prej, dokler ne pridem tej Skrivnosti, ki me tako muči, do dna!«
BARONOVA MAŠČEVANJE
Baron je že dolgo časa premiš-lljeval, 'kako bi poplačaj Wdlia-mu Momrisu njegov drzen nastop. V očeh . itiega ošabneža je to bilo strašno razžajjenje; tudi ni mogel pozati'itii, kako se je tokrat hal VVilMama. To ga je neprestano grizlo in končno je skuhal s Olfforckmi nadrt, da boeiSa Wi86ama ovadila ixAciji, češ, da je on morilec deklice Jenny.
In nekega dopoldne se je baron res popdljal na glavno pol-a'jo in ko ga je šef v’tjudno sprejel, takoj pričo!:
dosedaj še ni pojasnjena. Tiče
»Prihajam v važni zadevi, ki se namreč tiste Jenny Badunoo-re, ki je bila v Bukovom drevoredu umorjena. Zločinca pa še do danes niste izsledi ft. Saj se še spomlinjate tega umora, gospod kriminalni šef? Mišim, da vam lahko jaz podužim z nekaterimi jinformaoijami... «
Kriminalnega Sefa je kar dvignilo s stola, skočil je k stranskim vratom "n zaklical: »iia’o, eosipod Davis! Prosim k mani!«
Vstopil je šef detektivov Davis jin sie priklonil baronu. »Torej, prosim, gospod baron«, je kri-minaBni šef zdalj pozval barona. »Kaj vam je znano o tem? Ali Jahlko takoj napravimo zapisnik?«
»Počakajte še mak), gospod šef«, je deja' baron.
»Predvsem se vam moram opravičiti, da sem tako dolgo molčal o tam. Toda, imel sem telviinie vzroke«.
Za trenutek je prestal, da bi vdel kako bodo učimkovaie njegove besede na uradnika. Oba sta zrla vanj z vso napetostjo.
»Kot vam je mogoče znano«, je nadalje val, »stanujem večinoma v svoji hiši v VVestendu. Pri meni stanuje tudi star moj poslovni prijatelj gospod Clifford. Gospod Clifford. Gospoda ga bosta gotovo poznala?«
»Tisto toč torej«, je nadaljeval baron, »ko se je zgodil isti strašni um/Oir, sva se s Cliffor-dom vračala z neke zabave in sva se z vozom peiljala tudi po drevoredu, kjer se je zgodaj ta zločin. Nenadoma sva zaslišala
krik. in sva takoj ustavila voz. Odprl sem okno in pozorno prisluhnil v noč. Vse je kio spet tiho. Tedaj pa sva opazila nekega človeka, kako oe urno tekel iz tiste smeri, od koder se je bil razlcgnil tisti krik. Ta človek je tekel mimo nas v taki razdalji, da sem ga lahko spoznal, saj jje bilo dovolj svetlo. Sitoznaii sem ga po postavi, po hoji in po obrazu. Bil je to William Morris«.
»Morris — Morris?« kriminalni šef je zamišljeno brskal po svoOeun spominu. Davis je sedel negibno, ni rdketl besedice.
»Da. on. Dobro poznam tega trgovčka — čeprav nikdar ne Sklepam poznanstev z ljudmi njegove stopnje — poznam ga pa zato dobro, ker je mod sosed takoruk-oč. Ima hišo nasproti moje, namreč moje hiše v We-stondiu«.
Diavfs si je pridno nekaj zapisoval v beležnico.
»Državna oblast vam je za to važno sporočilo zelo hvaležna, gospod baron«, je odgovoril kri« ntinainl šef, »toda čudim se — oprostite — zakaj nam niste lega takoj sporočili. Zdaj, po tako didlgem času... «
»Zamislite se samo v moj položaj, gospod sef. WLikam .Morris je na borzi dobro znam, ima ta-•koirekoč dober glas, tn kot gen-tleman nisem mogel kar tako, meni nič, tebi nič, osumiti človeka, o katerem nimam zanesljivih ddkazov. Pač pa sem svojemu prijatelju Clifk.irdu naročil, naj Stvar malo zasleduje, v interesu oblasti seveda. — Clifford, kd je v takih stvareh zelo sposoban in spreten, mi ue torej prinesel take cltikaze, da sem sc takoj podal k vam.
»Ah, kaj pa ste izvedeli, gospod baron? Zeto me zanima!« je vljudno izpraševal kriminalni šef. Davis pa se jje kislo nasmehnil, tako poseganje na njegovo področje, mu nj bito prav všeč
»No, nekaj stvari, ki zelo obre-metnujeto tega gospoda«, je dejal baron. »Predvsem je Clifford zvedel, da Morris pogosto zahaja v VVhitoriiaple, kjer-se zabava z dekleti. Desno! je tudi, da je Morris žeto strasten in nasilen čtovek, pravi! ženskar, in da se v tem pog'edu marsikdaj precej pregreši«.
Davis In šef sta se pomenljivo spogledala.
»Se nekaj« je nadaljeval baron, »moj prijatelj Clifford je izvedel, da Morrisa- nekaj časa sploh ni b lo v Loi-donu. Tudi si-car ga po cele noči ni demo v, in njegova služinčad hikdar ne ve, kje je njihov gospodar. To sj moja dognanja, več pa ae vem. A mislim, da je vse skupaj dovolj sumljivo«.
»Se enkrat se vam najlepše zahvaljujem, gospod banom, za vaše dragocene informacije!« se je vljudno piiktoril kriminalni šet. »Bodite prepričani, da bomo storiti vse, kar je v naših močeh, d:a zločinaa razkrinkamo in ga privedemo v roke pravice!«
. Baronu fe srce -od veselja ka-r I poskakovalo. Vendar se bo en-
krat iznebi tega nepridiprava, ki mu je bi! tako napoti. Ni vrag, da ne bi lepa Ela — ko bo njen ljubček romal v zapor, — iskala tolažbe pri njem, tako finem ter elegantnem kavalirju.
Baron Si je vso* pot zadovoljno mencal roke, ko se je peljal od policije domov.
BREZUSPEŠEN TRUD Klevete barona fiardyja so takoj obrodle zaželene sadove. _ Policija se je pričela prav živahno zanimati za NVilliama.
Res, da ni izvedela bogvekaj, in še to malo, kar je izvedela, je bilo NVrkiarnu v prilog.
Mladega Morrisa so na borzi Zelo cenili in vsak. kdor je imel kdaj opravka z njim, ga je spoštoval.
Vsi so hvalni njegovo poštenost in značajnost. Skratka, vse kar je izvedel Davis, je bito za Morrisa talko povoljno, da je spoznal, da je sum zelo dvomljiv m da bo težko tu kaj opraviti.
Iz domačih gajev
Al. Merhar:
Kadar jaz umrl bom
Kadar jaz umrl bom, v hribe me nesite; v hribih me med bukvami v zemljo zakopljite!
Tja na križ ne rišite keliha, ne štole; da sem jaz duhovnik bil, razodevaj tole:
Blizu groba tihega mi gorica rasti; še najvišji Svečenik jo imel je v časti.
Blizu groba mirnega rasti mi pšenica, izi’olila jo je v dar Mojstrova desnica.
Za pogrebom mojim vam plakati ni treba; plakda bo noč in dan rosa izpod neba.
Nočem, da bi v moj se grob žalne pesmi pele, bukve bodo šumni spev nad menoj šumele.
šumne bukve, te vedo, kak sem šumo ljubil; našel sem med bukvami, kar sem v knjigah zgubil.
Blagor hribeem, ki žive po zelenih hribih!
Zdrava naj jim teče kri vedno v zdravih gibih!
Alojzij Merhar, s pesniškim imenom Silvin Sardenko, se je rodil I. 1875. na Ježici pri Ljub« Ijani. Svoje pesmi je objavljal zlasti v »Domu in svetu«. Mnogo jih je pesnik zbral tudi v zaklju« cene pesniške zbirke.
A. Merhar živi kot kanonik v Rogaški Slatini. Tamkaj jo tudi napisal v tišini knjigo »Rogaška Slatina«, ki je v založbi zdravili« šča izšla 1. 1931. Iz te knjigo je vzeta naša pesem
Razstava bolgarske grafike
LjubLana, 17. februarja.
Otvoritev razstave bolgarske grafika v Jakopičevem paviljonu je spet pokazala, da Slovenci smatramo Bolgare za svoje najbližje brate, saj so otvoritev pose bili posebno taki krogi, ki jih navadno ne vidimo pri podobnih prilikah, napravili so pravo manifestacijo za združiraev vseh Jogosto-vanov. V tem smislu sta rudi govorila predsednik JB lige Raste Pustosiemšek in akad. stikar Ivan Vavpotič, kj je v dolgotrajnem predavanju opozarjal na 30 letn'oo jugoslovanske umetnostne razstave v Sofiji, kj so se je udeležffi tudi Slovenci, obenem je pa orisal bolgarsko umetnost in njeno zgodovino. Razstava nam kaže grafična dela »Novih hudožrvkov«, ti so i>odobna delom naših mladih umetnikov, vendar so pa prav izrazito bolgarska po svoji vsebini. Naj se dživo tvori želja vseh naših klutumih krogov, zlasti pa umetnikov, da čimprej spet dobimo splošno jugoslovansko umetnostno razstavo, ki jo že pripravljalo zagrebški umetniki.
Nesrečni Bttster Keaton
Kakor je našim čitateljem že znano, je priljubljeni ameriški igralec Buster Keaton (zadnjikrat je nastopil v zvočnem filmu »Gledališki profesor«) zblaznel in so ga morati oddati v blaznico Savvtello (Kalifornija). 74aj je tam v napadu metanhotije poskusil samomor. Obesil se je za vrvico pri oknu. Ko ga je stražnik našel, je M že nezavesten, vendar so ga z injek-aijami zopet obudili k življenju. Zdravniki domnevajo, da ga je obisk njegove bivše žene, sestre Igralke Norme Talmagde, nagnal k temu koraku. Pozneje je Buster Keaton zopet doM napad besnosti in so ga morali vtakniti v prisilni jopič.
Razne novice
Na učiteljskem zborovanju v Bratislavi (Češkoslovaška) je neki učitelj poročal o temle primeru: Neka njegova učenka, 13-letno dekle, je »do neredno prihajala v šolo, za kar j© dobila večkrat ukor, a ni nič hasnito. Slednjič je dal zadevo preiskati po županstvu in tedaj se je «#zkazalo, da je ta učenka že omožena. Je namreč ciganka.
Iz Johannesburga (Južna Afrika) poročajo, da je v tamošnjem oko* lišču razsajala strahovita nevihta s točo, debelo ko kokosovi orehi, ki je ubila deset črncev. Utrgal se je tudi oblak in v poplavi je utonilo sedem črncev in več voltov.
Astrološka napoved
za 18. februar.
Dan ie nekoliko kritičen za promet, zlasti za motorna vozila. Zato tudi potovanja z avtomobilom danes niso priporočljiva. V ljubavnom življenju pretiho občutne motnje in po tresljaji Ženske so danes preobčutijive, zato naj bodo moški v ravnanju ž njimi previdni in obzirni. Pri nesrečno zaljubljenih je danas razpoloženje za samomor. Današnje ozvezdje pa tudi umetnikom rti naklonjeno, In bodo slabo- uspevali pri svojem delu.
Dnevna kronika
— Poročila sta se g. Alojzij Pestotnik, policijski stražnik, ter gdč. Perdan Alojzija, hčerica ljubljanskega posestnika ter čevljarskega mojstra z Vidovdanske ceste. Obilo sreče!
— Trafikanti so zborovali. V salonu pri Levu se je vršilo zborovanje trafikantov iz vse Slovenije. Pritoževali so se proti monopolskomu pravilniku, vendar pa še čakajo, da izide v slovenskem jeziku, nakar šele bodo napravili potrebno urgence na merodajnih mestih. Izvolili so tudi nov otl bor.
— Železničarji tudi zborujejo. Predvsem so ugotovili: na eni strani srno pridobili, na drugi izgubili! Porazen vtis je napravila ugotovitev starega železničarja ponesrečenega invalida: Raje naj bi tedaj poginil na progi, kot pa da so me rešili!! Da se možu ne godi sijajno, je več kot gotovo?
— Za njim še profesorski kam didatif Vse njih od borove seje so se vršile pod milim nebom. Šole za občni zbor so si dobili prostor v meščanski sobi v Beethovnovi ulici. Isti križi, Jste težave kot pri trafikantih ter železničarjih! Rczulat: novo resolucije!
— Umrla je ga. Marija K on čutar iz Roža na Koroškem, pogreb bo v Ljubljani iz Vidovdanske ceste. Pokojna je iz znane narodne rodbine. Naše sožalje!
— Dolžniki tudi razgrinjajo svoje težave. Zbrali so se, da si določijo bot loče smernice. G. dr. Sagadin jim je razlagal bodoče smernice novega društva, predvsem ustavitev vseh eks^cvc j ter dražb! Za 1. marec sklicujejo velik manifestacijski shod vseh dolžnikov iz Slovenije!
— Četniška krstna slava se je vršila v soboto v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. Proslavo je otvoril predsednik g. Jankovič ter orisal zgodovino krvavih bojev Karadjordjeve vstajo ter Prvih početkov četništva. Po go* voru g. Kapusa so člani ostali še delj časa v domačem razgovoru.
— Umrla je v Cerkljah pri Kranju ga. Evgenija Vavken, po« Marica, vdova po znanem skladatelju Vavknu ter mati profesorja ^avkna. Pokojna je bila daleč po Gorenjskem znana narodna de« •avka. R. L P.
— Tiho in neopaženo kakor je "Ho njegovo življenje, je odšel °d nas in bil v soboto pokopan j13 pokopališču pri Sv. Križu so-astnik tvrdke Pakiž, vojni inva« 'd m urar Peter Gornik. Le ne-aj sorodnikov in ožjih prijate* tev ga je spremljalo na zadnji bodi mu po vsem trpljenju P/ijeten sen in miren pokoj v Juhljeni domači zemlji?
. ~~ P7 Moravčah bo semenj na #n Sv Matije 25. februarja.
— Našim pisateljem in pišate* rc;,m- Ženski mišek »Društva za turno zedinjenje Slovanov« v ‘ 'Ji priredi 3. marca t. 1. vse* 0v»nski večer s knjižno tombo«
Novi banski svet
Otvoritev In poročilo bana
Ljub-jana, 17. februarja
Doiiga državna zastava na banski upravi naznanja, da je v razkošni slavnostni dvorani pričel zasedati novi banski svet, ki bo predvsem razpravljal o proračunu in ga sprejel.
Po uvodnih formalnostih in čitanju dekretov o imeio vanju novih 3ar,lov, ja debvodlja Senekovič čial imena, da smo spoznali nove člane. Pod temi dragocenimi lestenci, kakršnih nima nobena naša cerkev, jih je pa večina že razpravi jala vsaj o zadevah nekdanje ljubljanske oblasti, le prav malo pa o potrebah vse banovine. Skoraj samo znani možje so tu in gotovo imajo najboljšo voljo, da bi s svojim resnim sodelovanjem koristili banovini. Menda tudi ni-kdo ne taji, da je pristaš JPZ, a1 o na popolno obla-pristaši nekdanje SLS, ki so med njimi itmdii 3 zastopniki v Jugosl. strokovni zvezi organiziranega delavstva, radikalov Se pa 7. Zanimivejše je, kako je novi banski svet razdeljen.
po stanovih
PrL&vkovaji bi ogromno večino kmetov, vendar jim pa drže ravnovesje že sami advokatje, ne da bi jim poračunali še dm-de duševne delavce. Zastopnikov kmetijskega stanu je 12, ad-\x>katov je pa z enim notarjem 11. Na sredi med tema dvema Stanovoma je duhovščina s b zastopniki. Pri političnem delu na deželi opravljajo skoraj iste funkcije, kakor advokatje v mestih, obenem pa lahko duhovščino prištejemo tudi kmetom, saj so na deželi župniki navadno najboljši kmetijski strokovnjaki m vzorni gospodarji, šolan kmet. strokovnjak je pa samo inž. Vrhnjak. M-ed vplivne politike in 'ir;e na moramo računati zlasti gostilničarje, ki sta pa v banskem svetu samo dva. Industrijo bo kar v splošnem zastopal gen. tajnik Zveza imlustiritfcev ing. Mtian 5uWje, trgovino po mesilih pa celjski Strmecki in ljubljanski Avsenck, podeželske trgovce pa edino lesni trgovec Štrukelj s Police, ki se bo že kako zmenil z za-s topnikom zadrug Bačičem, ki je vodila posojilnice v Gornji Lendavi. Zdravnik je sama dr. Bre.eij, učitelji ir. p .-Veso rja ni
lo ter prosi tudi naš pisatelje in pisateljice, naj podarijo svoja dela z autogramom. — Knjižna darila za Sofijo sprejema do 20. t. m. proti potrdilu trgovina s papirjem Darinka Vdovič, Grani« šče, Ljubljana.
— Učiteljiščniki z vadnico se v okrilju pomladka Jadranske straže predstavijo občinstvu na akademiji 20. t. in. v Delavski zbornici.
— Izpiti za elektroinstalaterje. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethonova ulica 10., naznanja, da se bodo izpiti za elektroinstalaterje vršili v mesecu marcu t. 1. Prijave je vlažiti oziroma poslati zbornici do 20. februarja.
nobenega, .ie vemo pa, če sme-r- o za zastop -i.ta obrtniških interesov imenovati upokojenega rudniškega kovača Kugovnika iz Prevalj, saij imajo gostilničarji žt svoj odsek v ZT01, drugih obmibov pa v banskem svetu r.i, čeprav n. pr. celo veleposestnike zastopa Serbinek z Vrtič Tudi nekdanji predsednik mariborske oblastne skupščine dr. Leskovar je tu in tudi ne-kdancli predsednik ljubljanske obla » ne skupščine, namreč se-ban dr. Natlačen. Z njima smo pa še tudi pri veljakih in županih, saj je bil dr. Leskovar tud* mariborski župan, sedaj je pa v banskem svetu 8 županov in podžupanov, med njimi tudi Župana in podžupana iz Ljublga-ne i,n Cečja.
Ljufajjanski mestni podpredsednik dr. Ravnikar je pa tudi najstarejši član banskega sveta in je zato njega doletela čast, da je predlaga! pozdravno uda-nostno brzojavko Ni. Vel. kralju Petru II. in namestoiku N:j. Vis. knezu Pavlu. Obe brzojavki je banski svet sprejel z vzkliki »Živio«, prav tako pa tudi pozdravne brzojavke predsedniku vlade dr. Stojacllnovlču, notranjemu ministru dr. Korošcu in miniisćru za kmetijstvo dr Leti-ci.
Prav obširno je bilo
poročil®
bana dr. Natlačena
k je posebno poudarjal, da proračun zlasti upošteva davčno zmožnost prebivalstva in zato zahteva skrajno varčevanje ter zato predeča tudi mmimricti gospodarski program. Proračun s svojimi dohodki in izdv 'ki po po 126 misijonov je za 5 milijonov višji od prejšnjega, ki gredo na račun osebnih izdatkov za kmeteifski in tehniški od d e'ek, a tildi za prosveto.
Banovino prisebno^ teži vzdže-varvie borne im hiralnic, da je dolg na ra« tel že na 5 mikjonov. Osiromašenje prebivalstva j« že talko veliko, da GO1'' siiroškov za zdravljenje mora plačati banovina.
Najbolj razveseljivo je bio banovo poročiilo
o elektrifikaciji
kar nam cbeua, da že letos dobi elektriko D okruška od Gro-
— Pred vsako sprememto vremena Vas pečejo noge in bolijo kurja očesa. Nerazpoloženi ste tako rekoč za nobeno delo. Vsak korak je za Vas prava muka. To vse le zato, ker svojim nogam m posvetite dovolj pažn e, ker jih redno ne negujete. Obiščite našo pedikuro. V posebej za to pripravljeni kopel ji Vam os vežemo noge in omehčamo trdo kožo. Odstranimo brez bolečin kur.a očesa in debelo kožo. Postrižemo Vam zarasle nohte. Pedikiranie 6 Dim Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaško masiranje nog. Masaža nog 4 Din. Poselite nas, prepričajte se sami.	j
I Ljubljana, Selenburgova 7.
suplgega do Novega mesta in Brežic ter dalthovod od Trebnjega do Sevnice, ker je Pokojninski zavod že dovolil 7 milijonov posojila, a tudi Bela krajina morda pride na vrsto. Prav tako zasveti električna luč v Savinjski dolini do Mozirja, posojilo bo pa treba najeti tudi za elektrifikacijo Mislinjske in Mežiške doline.
Za najbolj dobičkonosno panogo kmetijstva je g. ban imenovati sadjarstvo, ki bo zato spet deležno podporne, prav obširno ji« pa poročal tudi o proračunu drugih oddelkov, da bodo tako poučeni čiant banskega sveta lahko s pridom slediifi podrobnim poročilom posameznih načelni-1 kov m referentov ter razprav-: Ijali o vseh potrebah banovine.
Beseda dneva
Pazite, da ne boste izkazovali pravičnosti svoje pred ljudmi, da bi vas oni videli, sicer nimate plačila pri Očetu svojem, ki je Vj nebesih. Kadar torej daješ mi* loščino, ne trobi pred seboj, ka> kor delajo hinavci po shodnicah in po ulicah, da jih hvalijo ljud*\ je. Resnično vam pravim: Preje* li so plačilo svoje.
(Evangelij sv. Matevža, pogU 6, 1 — 3.)____________________
Razgovori s čitatelji Politično mrtvilo
Politiku, ki je izven aktivnosti:
Pri dobri politiki je najprej po* trebno: ravna črta in jasen cilj. Bismarck je dejal, da nobena po* litika ni tako slaba kakor kole* bajoča. S previdnim laviranjem se že da nekaj časa izhajati, trajnih koristi doseči pa je ne* mogoče, zakaj sčasoma povzroča to samo zmešnjave, nezaupanje in odpor.
Jasno črto smo pogrešali v po* litiki na tej ali oni sirani že v preteklosti, pogrešamo jo pa tudi v sedanjosti. Nobena stran ni do* slej dovolj jasno in odločno po* kazala v svojih akcijah, kaj hoče, in to napravlja splošen vtis, da trdnega, pozitivnega cilja sploh.
Dokler kaka politična akcija še zbuja zanimanje, ima še vedno nekaj šans zase: danes pa opažamo v ljudstvu splošen »des* interessemenU na politiki, —t ljudstvo je v tem pogledu do* cela otopelo. Akcije politike so na ljudski borzi padle pod ničlo. In to je gotovo nezdrav pojav. Politično pasivno ljudstvo — alil si morete kot politik predstavlja* ti kaj bolj obupnega?
jutri roptna*
H #* nruanutm tvuua m
- Japonska ponuja Rusiji nenapadalni pakt, tako pravijo naJ-novejša poročila iz Tokia. Zago-' 'ka je bale sedanji japonski zunanji minister Hrrota, ki na še ni dosegel odobritve ja-ponsfch vojaških krogov, ki se za tak sporazum s Sovjeti ne navdušujejo preveč. V kratkem bo najbrž obiskal japonsko pre-storoo ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov.
Teta Meta
Otroški kotiček
Mladi dnevi
Nalahno in natihorna pomlad se mlada drami in kmalu vsa ovenčana zavaja zopet z nami.
Kot rose bo na trati cvetk rdečih, modrih, belih, odprle soncu bodo vse dišeči cvetni kelih.
In žužkov sto, metuljčkov sto bo rajalo po trati, v radosti rožnih mladih dni pa z njimi smo bogati.
Spet nas bo sonce božalo, nam ptički bodo peli, kot žužki bomo — cvet na cvet — iz dneva v dan živeli.
Ljuba teta Melia!
Pošiljam Ti .rešitev, ki sem jo označila z risbo, im uipam, da je pravilna. Da pa ne boš misTla, da mi 'gre le za nagrado, Ti opišem svoj rojstni kralj.
Savinjska dolina leži ob reki Savinji, ki izvira iz Savjnjskih Alpah na gori Okreš'iju. Lani sem bila tam na' šolskem izletu. Bisto Šumija v začetku po ozki silnugi. Ko priteče mimo (Me vasi. je pa že precej šiiroika in nesi tudi splave. Kalk e četrt ure od nje leži moja rojstna vas Sit. Rupert, ki se začel ni ja tik ob glavini cesti. Za našo hišo stoji podružnična cerkev sv. Ruperta. Savinjska dolina ni trpella letos mnogo zaradi snega. Le po bližnjih hribih ;e večkrat zapadel sneg. Kmalu bomo začeli okopavati hmelj, ki mam daje največ opravka iin je glavni dohodek 'savinjskega kme* ta.
Zelo sem radovedna, kje je stic Janez? Od tedaj, ko je šel v 'bolnišnico, nisem več slišala o (njem. Ce še ni ozdravil, mu to od srca želim.
Najl'epše in naijprisnčnejše pozdrave Ti ipošilljia iz dna srca vdana Cizelj Milka,
St. Rupert p. Gcmiliskb.
Draga Milka!
Lepo sj otpisala svoj rojstni kraj. Veseli me, ko vidim, da znaš tako bistro gledati im opazovati.
$tric Janez se je umaknili v zatišje. Pravi, da ne vzdrži več di-'rimdaifa v uredništvu. Tvotjo žeto) sem mu seveda »poročila in se jflH prijazno zahvaljuje zanjo. Se Vaj se oglasi svetli
teitt Meti.
--------- ' " —---------------------
Naloge „Otroškega kotička* so pravilno rešili
Iz Kočevja: Janežič Anka, uč. 6 a r. osn. šoje; tirnest Omerza, Dolga vas 40.
Iz Kranja: Zdravko Hafner, Gorenja bava dd; bordo Zupanec; Manj bajt, Mencingerjev trg 15; Vrabec Rudolf, Slmževo 23.
Jz Trbovelj: Edi Mariin, Loke 395; Poglajen Ivan, Retje 73; Vilko Škrinjar; Ivam Drofenik, Bovško; Alojz Zagorc, Dom lUipok. 100; Joško 1 omimsek, iBevško, trafika.
Iz Cerkelj pri Kranju: Robas Jožef ml. in Robas Julka.
Kučan Rozika, Križevci (Prekmurje) — MiiJan Kvas in Avgust Germič, Oplotnica — Jože Kač im Tffika Vodiošek, Sv. Lovrenc na Dravskem poiliju — Silvo Mlakar, Železniki — Blaž Cemažar, Oj-stirj virh pri Zezu — Prane Puklavec im Boris Fabjan, Slatina Radenci — Ciril Žerjav in Mi.ro-sffav Lakovnik, Prevalje — Mercina Boža, Stani trg pri Rakeku
—	Zlatica Volaj, Z agentje ob Savi — Jožica Demšar, Selce nad Škofjo Loko' — Millian Boc, Sv. Peter v Savinjski doliini — Danica Stiiic* Novo mesto — Mimica Golob, Sv. Jurij ob j. žel. — Petpoa Tevž, Zg. Kraše — Mitja Crnjač, Devica Marija v Polju — Anlkerst Slavko, Stražišče 109 — Erika Ulaga, Stare pri Celju — Cizej Milka, t. Rupert pri Go-molsko — Zdravko Jeraita, Sevnica — Sadi Majcen, Mokronog
—	Slavko Banovšek, Vransko — Anica Vir-eš, Ribnica — Katica Reduak, Velenje Sever Ivo, St. Jurij pri G rasu pijem — Grlič Slavko; Metlika — Nada Irt, Črnomelj — Cita Frats, Ptuj — Era-mlca Kresnik, Libelič«
Veliki uspeh „Belega tedna “
5-31 čipke iz sukanca ali enak vložek, lep vzorec Sir. IH cm, meter
Din 0.50

5-32 čipke iz sukanca, dobra vrsta, bela, Sir. 3 cm, meter samo Din 1.— Odjemalci, kateri želijo, naj zahtevajo
brezplačen slovenski katalog
kateri se razpošilja počenši s 16. II.
Nadležni nalil gostje
Pestra policijska in bolniška kronika
Ljubljana 17. II. 1936.
Kakor se radi navdušujemo za jug im južno sonce, tako nas mine poezija ob južnih gostih, ki prihajajo v Ljubljano preskuševat slovensko zaupljivost in lahkovernost.
Specialisti
so to, za krajo po trgovinah. Naši trgovci, ki bi radi »za vsako« ceno prodali kar največ svojega blaga, že izgubljajo ob .njih trgovsko navdušenje. Dan za dno prihajajo na policijo s strani naših trgovcev ovadbe o tatvinah. Slika je vedno ista: Prišlo je v trgovino nekaj hrvaško govorečih ljudi, ki so izbirali blago. Blaga seveda niso nič kupili, pač pa je vedno pri pospravljanju potlej kaj manjkalo.
Taka obvestila dobiva policija navadno prepozno in so dotlej »mili gostje« že daleč za gorami. No, v soboto je bilo končno nekaj več sreče. Po ljubljanskih trgovinah sta krožila neki Toplak Franjo, tesar iz Kustošije pni Zagrebu, in zvesta mu zaveznica Marija Šobat, delavka iz Zagreba. Neki trgovec ju je prijavili, nakar ju je policija izsledila v neki veži v VVolfovi ulici. Po natančnejšem pregledu so našli pri dvojici precej plena, namreč kovčeg, v njem pa 6 kosov manufakturnoga blaga. Zaveznika sta že stara znanca naše- policijo in bosta po končani preiskavi izročena ljubljanskemu sodišču. Ako nimata preveč drugih pomagačev, utegnejo ljubljanski trgovci za nekaj časa imeti mir.
200 — ph jemlje slovo
V zadnjih dneh je bilo pri nas precej živahno. Sicer ni bilo godbe in ne poslovilnih koračnic, kljub temu pa je res, da je 200 ljudi, ki jim pravi policija »sumljive osebe«, jemalo od Ljubljane slovo, »sam Bog ve kako«. Nekaj je baje čisto novih tipov, ki ogrožajo Javno varnost. Kdo ve, nemara b! bili vsi ti | tipi čisto dostojni državljani, če bi imeli primemo vzgojo o pravem
času in dovolj kruha, kadar so lačni. Tako pa življenje marsikomu že v zibeli vtisne pečat »sumljivega«. tipa in smo s tem kar zadovoljni. Še pravimo, da nas je premalo na svetu, ki bi delali drug drugemu nadlego...
S skritim blagom v poravnavo
Trgovec z mešanim blagom S. K. mlajši je predlagal poravnavo z upniki. Prej je skril za nad 150.000 dinarjev blaga. Na ta način hi bi seveda oškodoval upnike in je b i zato izročen sodišču radi lažn;ega bankrotstva. Blago mu je bilo zaplenjeno, o trgovčevi podjetnosti pa bo spregovorilo sodišče odločilno besedo,
Radi raznih trgovskih »zaslug« jo bili prijet tudi trgovski potnik iz Zagreba Aleksander S.
Z britvijo si je prerezal vrat
V nedeljo si je posesnik iz trgovec 55 letni Jožo Kališnik v Tuhinju z britvijo prerezal vrat v samomorilnem na inenu. Ol) pol 3. popoldne so ga pripeljali v bolnišnico v Ljubljano, kjer pa je že po preteku ene uro izdihnil.
M A L I OGLASI
Perje,
kem. očiščeno, polnjene pernice in blazine, dobite najceneje pri »Posteljina« Zagreb — Ilica 76/32. Zahtevajte brezplačne cenike In vzorce.
Gostilničarji
pozo*! Avtomatične biljarde, popolnoma novo In nerabljene prodam ali dajem v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni odd. pod »Biljard«.
Gospodarska
podjetja kot: trgovine, industrije, hotele, restavracije, kavarne, bufete, trafike, prodajalne, mlekarno In vsa druga obrtna podjetja prodajamo in posredujemo nakup hitro, vestno In uspešno. Informacije pošiljamo proti predplačilu Din 5.— v poštnih znamkahf Poslovnica Pavle-. kovič — Zagreb —• I Ilica 144.
Izdajatelj: Josip Fr. Knaflič. —, Urednik: Milan Zadnek. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.