Poštnina plačana v gotovini Spod. in abbon. post. - JI Gruppo Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poštno ček. račun: štev. 24/12418 Cena : Posamezna štev. L 25 Naročnina : Mesečna L 110 Za inozemstvo : Mesečno L 190 Leto V. - Štev. 12 Gorica - 19. marca 1953 - Trst Izhaja vsak četrtek Kaj obeta novi verski zakon v Jnposlaviji mo sledn vih I. V ersko-kulturni boj med režimom In katoliško cerkvijo v Jugoslaviji je dosegel svoj višek z enostransko odpovedjo diplomatskih odnošajev med Beogradom in Vatikanom na eni strani ter z imenovanjem nadškofa Alojzija Stepinca za kardinala na drugi. Vse to se je dogodilo ob koncu preteklega leta. Dokumenti iz tega boja so diplomatska nota Državnega tajništva z dne 15. dec. 1952 in pa Spomenica jugoslovanskih škof ov poslana Titu s konference v Zagrebu ob koncu septembra 1952, katero so mu naknadno delegati škofov izročili tudi osebno ob avdienci dne 9. jan. tega leta. Od tega časa naprej opažamo, da se je ozračje nekoliko pomirilo. Časopisna kampanja, ko so prej dan za dnem napadali sedaj tega sedaj onega duhov-nika ali škofa, je nekoliko ponehala. Potem ko so časopisi izčrpali v Protivatikanski gonji ob imenovanju ms gr. Stepinca za kardinala vse motive, je nastalo nekako zatišje. To zatišje so prekinili le dvakrat, prvič v prvi polovici februarja, ko so objavili osnutek novega zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Jugoslaviji, in drugič ob kongresu Socialistične zveze delovnega ljudstva (Ljudske fronte) v Beogradu v drugi polovici februarja. Na tem kongresu je imel Edvard Kardelj glavni referat, v katerem je dal nekaj važnih izjav tudi glede verske politike jugoslovanskega režima. ,fT s.° K°rdeljeve izjave prišle po objavi zakonskega osnutka, meni-da moramo tudi določila tega jega razlagati v luči ministro-izjav. Bodisi zakonski osnutek kakor tudi izjave ministra Kardelja vsebujejo nekaj novih elementov, ki je prav, če si jih ogledamo. Opozarjamo pa, da je zakonski načrt šele v stadiju preučevanja in da ga mora odobriti zvezna skupščina. Do tedaj se lahko tudi kaj spremeni, kljub temu je značilen za novo nastajajoči verski položaj v Jugoslaviji. NOVI ZAKONSKI OSNUTEK Zakonski osnutek ima 30 členov in je njegov namen, dati izvršnim organom republike neko zakonsko osnovo za postopanje do verskih skupin v državi, istočasno pa dati verskim skupinam neko zakonsko ~ascito, ki je do sedaj niso imele. 0 tega so prišli na podlagi izkušnjeki jo Kardelj takole navaja: »Za Socialistično ZVPzo in za njene elane so verska čustva zasebna ~a-deva posameznikov. V vrstah Socialistične zveze morejo biti tako ateisti kakor tudi ljudje, ki verujejo in ki pripadajo raznim konfesijam. Vsakdo ve, da verska čustva niso bila pridobljena pred nekoliko leti ali desetletji; ta pojmovanja so globoko zasidrana v družbenih pogojih, v katerih živi danes naše človeštvo, izoblikovala pa jih je tradicija mnogih in mnogih stoletij. Živela bodo še dolgo. V vsakem primeru bo družbeni razvoj sam, oziroma razvoj njegovih materialnih dl tisti činitelj, ki bo prinesel v tej zadevi končno odločitev in ne politični ali idejni forumi, kakršni koli *>i bili.u (Slov. poroč. 24. 2. 1953). Jugoslovanski komunisti so torej sPoznali, da je vera dejstvo, katere-fetk * m°go^e uničiti v dobi ene pet- 1 P.’v dalje da je vera za notranje-po iticni položaj važen činitelj, s kali rim je treba računati. Zaradi tega so začutili potrebo, da po prelomu s kominformom dajo neko novo pravno podlago odnosom med vero in državo, novo pravno osnovo, ki ne bo več kopija sovjetske. Za- to je bilo nujno, da tudi v tem oziru napravi beograjski režim korak naprej. Napravil ga je ravno z novim zakonskim načrtom. Ta se začne s slovesno izjavo, da državljani FLRJ uživajo popolno svobodo vesti in da pred zakonom uživajo vse veroizpovedi enake pravice. To je Kardelj takole pojasnil: »Ustavni red naše države je prav tak, da zagotavlja ljudem svobodo vesti: ateistom, da branijo svoja pojmovanja, vernikom pa, da branijo svoja. Ustava jamči vernikom svobodo v njihovih verskih zadevah, ateistom pa, da jim nihče ne more vsiljevati niti verskih pojmov niti kakršne koli obveznosti do C.erkve in religije.a Zalo pravi osnutek: »je izpovedovanje vere zasebna stvar državljanov«. POUK KRŠČANSKEGA NAUKA Toda izpovedovanje vere brez verskega pouka je nesmisel. Zato določa zakon: »Da se zagotovi svoboda vesti, je pouk na šolah laiški in temelji izključno na svobodi duha ter pridobitvah znanosti. V šolah je prepovedan vsak verski pouk ali kakršno koli pridiganje verskega prepričanja ali naziranja.v. To se pravi, da bo šola od sedaj naprej javna učilnica ateizma za vse otroke, tudi za otroke vernih staršev, ker tako zahteva »svoboda ve-stiu. Vendar zakon določa, da bodo smeli učili verouk v cerkvah. »Verski pouk v cerkvah je svoboden in zanj ni potrebna nobena prejšnja odobritev.a Člen 23 določa nadalje: »Verski pouk se opravlja v cerkvah in v hramih ali drugih javnih prostorih, ki so z njimi v zvezi. Verskega pouka pa ni mogoče, opravljati v zasebnih stanovanjih.a Torej svoboda vesti ima takoj svoje omejitve: v šoli, ki so jo dolžni obiskovati vsi otroci, se sme ateizem učiti kot državna vera za vse otroke brez omejitve; krščanski nauk pa se sme učiti samo v cerkvi, izven šolskih ur, če je dana za to odobritev staršev in pristanek otroka (člen 25). Zakon pa ne predvideva nobenega določila glede tiskanja verskih učbenikov (katekizmov, molitvenikov, itd). Do sedaj je to zaviselo od dobre volje ljudskih oblasti, ki so včasih dale na razpolago papir, največkrat pa ne. Tako ostane tudi za naprej in svoboda poučevanja krščanskega nauka v cerkvah bo le kot zlomljeno toporišče brez sekire. Vsekakor pa pomeni tudi novi zakon neko izboljšanje v primeru z dosedanjo prakso, ko so morali duhovniki prositi za predhodno dovoljenje, če so hoteli učiti nauk v cerkvi. Kot znano, tega dovoljenja nekateri duhovniki dalj časa niso mogli dobiti. Smo pa še vedno cluleč daleč od one verske svobode, ki jo uživa Cerkev, ne rečem v Italiji, temveč v Franciji in v ZDA. O tem se bomo še bolj prepričali prihodnjič. Stalinov naslednik Umrl je grobar češkoslovaške svobode KLEMENT GOTTWALD Predsednik češkoslovaške ljudske republike Klemeni Gottwald je devet dni po Stalinovi smrti sledil svojemu nepozabnemu mojstru in učitelju. Predzadnji ponedeljek se je udeležil Stalinovega pogreba v Moskvi, v soboto pozneje je že ležal na mrtvaškem odru. Govori se, da se je podal v Moskvo že težko bolan. To mnenje potrjuje dejstvo, da je bil njegov govor, ki ga je drža! ob priliki Stalinove smrti po praškem radiu težko razumljiv. V Moskvi je vladal na dan Stalinovega pogreba izredno hud mraz, poleg tega je moral ostati tov. Gottwald ves čas večminutnega uradnega molka nepokrit. Vse to je najbrže pripomoglo, da se je vrnil domov hudo bolan: dobil je pljučnico in vnetje rebrne mrene. Kljub skrbni asistenci devetih, od partije določenih zdravnikov, med katerimi sta prišla dva celo iz Sovjetske zveze, se je njegovo zdravstveno stanje vedno bolj slabšalo, dokler ni v soboto ob 11. uri zjutraj nastopila smrt. Klement GottwaId se je rodil leta 1896 v moravskem kraju Deliče. V mladosti se je učil kolarstva. Udeležil se je prve svetovne vojne, najprej na ruski, pozneje na italijanski ro"ti. Še mlad se je začel baviti s politiko ter postal kmalu vnet pristaš ruskega boljševizma. Med drugo svetovno vojno je zbežal v Sovjetsko zvezo, kjer je ostal do konca vojne. Po zadnji vojni je postal nesporni gospodar češkoslovaške partije. S svojo spretno taktiko je pripomogel, da so komunisti zasedli polagoma vse vplivne položaje v češkoslovaški vladi ter zadali 1. 1948 Masarikovi in Beneševi demokratični republiki zadnji milostni udarec. Klement Gottwald je v prvi vrsti odgovoren za vse moralno in gospodarsko gorje, v katero je vrgel boljševizem svobodno in gospodarsko cvetočo češkoslovaško državo. Odgo- voren je za vsa preganjanja čeških in slovaških katoličanov, odgovoren za smrt Slanskega, Clementisa in o-stalih devetih njihovih tovarišev. Kljub vsej svoji zvestobi tov. Stalinu, je bil zadnje čase, kakor pravijo, v nevarnosti, da ga zadene ista usoda, ki jo je bil pripravil Slan-skemu. Njegove nekdanje izjave, da bo češkoslovaški komunizem nekaj čisto drugega kot ruski boljševizem, so postale zelo nevarno orožje v rokah njegovih osebnih sovražnikov. Morda je sedanja smrt prihranila tov. Gottwaldu smrt na vešalili, ni pa popolnoma izključeno, da so njegovi sovražniki porabili njegovo sedanjo bolezen ter ga poslali predčasno na drugi svet, v katerega najbrže ni veroval ali v katerega bi vsaj kot pravi komunist ne smel verovati. Tudi te možnosti ne izključujejo poznavalci sedanjih češkoslovaških razmer. Češkoslovaško ljudstvo nima nobenega razloga, da bi žalovalo za njim. Gorje, ki ga je pod njegovim vladanjem zadelo, se ne da popisati. Češko in slovaško ljudstvo se je ob njegovi smrti oddahnilo, akoravno ve, da ne more od njegovega naslednika, pa naj bi bil to Zapotocki ali Široki, nič dobrega pričakovati. To ljudstvo ve le to, da je umrl grobar češke in slovaške svobode in glavni povzročitelj vsega zla, ki ga je komunizem prinesel svobodoljubnemu in vernemu češkoslovaškemu narodu. POLITIČNA KOMISIJA ZDRUŽENIH NARODOV je sprejela predlog o povrnitvi grških vojnih ujetnikov v domovino. Proti predlogu so glasovali zastopniki sovjetskega bloka. Ti grški vojaki so prišli v ujetništvo za časa grške civilne vojne. Kominformistične države nočejo o kaki vrnitvi ničesar slišati. Komaj je Stalin zatisnil za vedno svoje trudne diktatorske oči, so se zbrali glavni boljševiški oblastniki na sejo ter si razdelili med seboj naj višje službe v stranki in državi. Za predsednika ministrskega sveta in s tem za Stalinovega naslednika je bil imenovan Jurij Maksimiljano-vič Malenkov, za prve predsednikove namestnike pa tov. Berja, Molotov, Bulganin in Kaganovič. Poleg tega je dobil Berja notranje, Molotov zunanje, Bulganin pa vojno ministrstvo. Predsednik Vrhovnega sovjeta in s lem državni poglavar, ki pa nima v Sovjetski zvezi nobene odločujoče oblasti, je postal maršal Vorošilov. Višinskemu so vzeli zunanje ministrstvo ter ga določili skupaj z Malikom za prvega namestnika zunanjega ministra; obenem so ga imenovali za stalnega zastopnika Sovjetske zveze pri Združenih narodih. To je le nekaj sprememb, ki so jih izvršili boljševiški oblastniki več ali manj prijateljsko med seboj in ki jih je Vrhovni sovjet, to je boljševiški parlament že potrdil. Malenkov se uveljavlja Kar se je na splošno pričakovalo, tu se je tudi zgodilo: Jurij Maksi-miljanovič Malenkov je postal novi gospodar Sovjetske zveze. O njegovi mladosti ni veliko znanega. Rodil se je 1902. leta v Orenburgu na uralskih stepah, blizu meje med Evropo in Azijo. Ko je 1. 1917 izbruhnila boljševiška revolucija, je pohajal nekje srednje šole, a kmalu je obesil šolo na klin ter vstopil v boljše-viško vojsko. Leta 1920 je postal član komunistične stranke ter je bil dodeljen kot politični komisar nekemu bataljonu rdeče vojske. Kmalu je postal komisar polka, nato brigade ter po treh letih celo komisar za vso vzhodno turkestansko fronto. Po končanih bojih se je vpisal na višjo tehnično šolo v Moskvi ter odlično napravil izpite. Prav tako odlično je opravljal svojo službo kol tajnik komunistične celice na tehniki. Zaradi njegove boljševiške gorečnosti ga je določil tedanji glavni tajnik komunistične stranke Jožef Stalin za svojega osebnega tajnika. Tov. Malenkov se je pod Stalinovim pokroviteljstvom dvigal vedno više in više: kmalu je postal član Centralnega komiteja komunistične stranke, član mogočnega orkbiroja in 1. 1946 član politbiroja. Zadnje čase je imel kot član politbiroja osebno nadzorstvo nad sedmimi milijoni članov sovjetske komunistične stranke ter je posredno odločal o življenju in usodi 200 milijonov prebivalcev Sovjetske zveze. Njegov značaj Glavna lastnost novega moskovskega diktatorja je brezobzirnost. Z ljudmi ravna kot s stroji in v stroje in robote bi najrajši spremenil vse ljudi ogromne Sovjetske zveze. Pri delu za dosego svojih namenov ne pozna nobenega sočutja. Ko je postal med drugo svetovno vojno načelnik vse sovjetske vojne proizvod-nje, je pokazal, da ne pozna nobenega opravičila za neuspeh. Na njegovo povelje so pošiljali delavce za najmanjši prestopek v Sibirijo. Isto se je zgodilo z raznimi tovarniškimi ravnatelji, ki niso mogli vsled pomanjkanja surovin doseči predpisane proizvodnje. Malenkov jih je obtožil kratko malo saboterstva ter dal mnoge izmed njih ustreliti. Še bolj brezobzirnega se je izkazal, ko mu je politbiro naročil, naj poskrbi za čistost Stalinovih načel v stranki. Malenkov je dal odstraniti vse ljudi, ki so se upali še nekoliko misliti z lastnimi možgani. Pri tem je dal ustreliti celo svoje prijatelje iz otroških let. Ta brezobzirnost mu je pridobila naklonjenost Stalina, tako da so ga smatrali zadnja leta za najresnejšega kandidata za Stalinovo nasledstvo, čeravno bi šla ta čast bolj zaslužnemu Molotovu ali Vorošilovu ali celo Berju. Sicer pa je jasno, da ni Malenkovo stališče povsem trdno in da nam prinese morda že bližnja bodočnost kake spremembe v tem oziru. Najbolj nevaren mu je Lavrentij Berja, ta rdeči krvnik Sovjetske zveze, ki ima kot notranji minister vso javno in tajno policijo pod svojim nadzorstvom. Od novega sovjetskega diktatorja svet ne more pričakovati kakega o-lajšar.ja sedanjih napetih mednarodnih razmer, akoravno je Malenkov že parkrat poudaril svoje miroljubne namere. Saj je isto željo po miru poudarjal tudi Stalin, ne da bi z e-nim samim dejanjem pokazal, da mu je svetovni mir res pri srcu. Toda o Stalinu vemo vsaj to, da ni gnal hladne vojne do skrajne napetosti. oziroma da pri vsej napetosti ni napravil koraka, ki bi lahko sprožil tretjo svetovno vojno. O Ma-lenkovu pa tega še ne moremo reči. Zanimive so njegove besede, ki jih je izrekel 1. 1949, ko je na svoje lastno vprašanje: »Kaj nas uči zgo-'dovina?« odgovoril sam sebi: »Prva svetovna vojna je prinesla zmago velike oktobrske revolucije v naši deželi. Druga svetovna vojna je prinesla vlade ljudskih demokracij v srednji in jugovzhodni Evropi in zmago velikega 'kitajskega naroda. Ali je možno po vsem tem še dvomiti, da bi postala tretja svetovna vojna grob svetovnemu kapitalizmu ?cc Tako sodi o tretji svetovni vojni novi sovjetski diktator, ta majhni, debelušni možak z mrzlimi očmi, debelimi ustnicami in voščenim o-brazom z dvojno brado, ki ljubi, kakor poročajo, francosko kuhinjo in drage ruske cigarete in ki se vozi v limuzini, varni pred kroglami, in v spremstvu oklepnega avtomobila. Kratke novice V VARNOSTNEM SVETU ZDRUŽENIH NARODOV so se vršile volitve novega glavnega tajnika. Kana-dec Lester Pearson je dobil devet glasov od oddanih enajstih glasov. Proti izvolitvi je postavil sovjetski zastopnik Zorin svoj veto, zaradi česar je izvolitev neveljavna. To je že 58. veto, ki se ga je poslužila Sovjetska zveza v Varnostnem svetu, kjer morajo biti vsi predlogi sprejeti enoglasno od vseh petih stalnih članov varnostnega sveta, med katerimi je poleg nacionalistične Kitajske, Francije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike tudi Sovjetska zveza. VSLED NEZAUPNICE, ki jo je japonska zbornica izglasovala sedanji vladi, je ministrski predsednik Jošida razpustil sedanjo zbornico ter določil nove volitve za 19. april. Nezaupnico je zakrivilo 22 liberalnih poslancev, ki so pred glasovanjem izstopili iz Jošidove liberalne stranke ter glasovali za nezaupnico, ki je bila izglasovana z 229 proti 218 glasovom. Peta postna nedelja Iz svetega evangelija po Janezu (8, 46-49) Tisti čas je govoril Jezus judovskim množicam : »Kdo izmed vas mi more dokazati greh? Če vam govorim resnico, zakaj mi ne verujete? Kdor je iz Boga, božje besede posluša. Zaradi tega jih vi ne poslušate, ker niste iz Boga.a —Judje so mu tedaj odgovorili :»Ali ne govorimo prav, da si Samarijan in da imaš hudobnega duha? Jezus je odgovoril: »Jaz nimam hudega duha, ampak častim svojega Očeta in vi mi čast jemljete. Jaz ne iščem svoje časti; je, kateri jo zahteva in sodi. Resnično, resnično, povem vam: Če kdo moj nauk spolni, vekomaj ne bo videl smrti.« — Judje so mu torej rekli: »Zdaj smo spoznali, da imaš hudega duha. Abraham je umrl in preroki, in ti pra- viš: 'Če kdo moj nauk spolni, vekomaj ne bo okusil smrti.' Si mar ti večji ko naš oče Abraham, ki je umrl? Tudi preroki so umrli; koga sani sebe delaš?« —• Jezus je odgovoril: »Ako bi jaz častil sebe, bi moja čast ne bila nič. Moj oče je, ki me časti, o katerem vi pravite: naš Bog je; pa ga ne poznate, a jaz ga poznam. In ako bi rekel, da ga ne poznam, bi bil podoben vam, bil bi lažnik. Toda poznam ga in njegovo besedo spolnjujem. Vaš oče Abraham se je silno veselil, da bo videl moj dan; videl ga je in se vzradoval.« — Judje so mu torej rekli: »Še petdeset let nimaš in si Abrahama videl?« — Jezus jim je rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Preden je bil Abraham, sem jaz.« — Tedaj so pobrali kamne, da bi jih vanj vrgli. Jezus pa se je skril in odšel iz templja. oznanjenje - dan krščanskih mater Petindvajsetega marca obhajamo praznik Marijinega oznanjenja; spominjamo se, kako je angel Gabrijel oznanil Mariji najvišjo čast, ki jo je kdaj dosegla kaka žena, da bo namreč postala mati Sina božjega. S tem se je za Marijo začela njena sreča in njeno trpljenje. Srečna je bila Marija, kakor le more biti kaka mati na tem svetu: Mati svetega veselja. Trpeča je bila čez vse žene in matere: Mati sedem žalosti. Že nekaj let sem se je udomačila navada, da praznujemo praznik, ki je začetek materinstva Marijinega, kot praznik naših mater. Saj je tudi njim materinstvom sreča, a tudi vir skrbi in žalosti: zakaj sreča je materinstvo in je tudi trpljenje. Srečne so naše matere, vsaj mnoge. Koliko srčnega veselja ob vseh skrbeh užije marsikatera mati ob svojih otrocih. Ob majhnih, nedolžnih —- ali ne govori, kadar jih gleda pred seboj, vse še tako nezmožne, a vendar tako vdane, tako ljubeče mater, materi se tako srečno smehljajoče, ali ne govori lahko s pesnikom tudi ona: »Nebo odprto se mi zdi — kadar se v tvoje ozrem oči — kadar prijazno nasmeješ se — kar sem prebila, pozabljeno je.« In pozneje — ako vidi. kako se o-troci lepo razcvetajo, kako vzorno žive po njenih naukih in volji božji, ali ni to najvišja radost, naj večja čast in kras materin? Taka mati lahko s srečnim ponosom pokaže na svoje otroke in reče kakor rimska kneginja Kornelija: To so moji biseri! In ali niso otroci marsikateri materi edino veselje, edina tolažba v življenju ? Seveda, da bodo otroci taki, materi veselje in sreča, jih je treba z božjo pomočjo take vzgojiti. Sami od sebe ne bodo taki. Še manj ob slabih vzgledih. — V Nemčiji imajo ponekod to lepo navado: Kadar pride mati z otrokom k vpeljevanju, vzame duhovnik otroka iz njenega naročja, stopi k oltarju in dvigne drobno dete visoko gor h križu ter ga Bogu daruje. Pri nas te lepe navade ni. A matere, darujte same svoje otroke Bogu, ko jih nosite pod srcem; darujte jih Bogu vsak dan po porodu; darujte, izročite in priporočite jih Bogu zlasti mnogokrat, če se morajo ločiti od vas in morajo ven na življenja daljne, nevarne steze in ceste. Ce jih bo Bog čuval, Bog vodil, smete upati, da boste ob dobrih otrocih — srečne matere! A matere so tudi mučenice. Zakaj sreča je materinstvo in trpljenje je. mučenice, telesne, tudi velike srčne mučenice, če se jim mož odtuji, če se jim otroci pokvarijo in izpridijo. Mučenica je mali oh porodu, mučenica prva leta otrokova. Vsaka izmed vas, matere, je v večji ali manjši meri okusila te bridkosti, in čim revnejša je katera, tem bolj je občutila te skrbi in težave, to rnuče-ništvo materinstva... Naj bi otroci tega nikoli ne pozabili! A pozabijo tako radi. da jih mora Sveti Duh v svetem pismu resno opominjati: »Sin. hčerka, bolečin svoje matere nikar ne pozabi!« Naj bi se vsi o-troci. majhni in veliki, zlasti zdaj ob materinskem dnevu prav živo spomnili vseh bolečin, vsega trpljenja. vseh skrbi, ki jih je mati z njimi in zanje imela. In naj bi poskušali danes in te dni povrniti materi vse to vsaj nekoliko — popolnoma tako ne morejo — s tem večjo ljubeznijo. Praznik vaše mogočne zavetnice. Matere Marije, in vaš praznik je 2,3. marec, blage slovenske matere. In ta vaš dan vam pravim v imenu vaših otrok: »Hvala vam tisočera za vso ljubezen, za vso skrb, ki ste nam jo skazovale; za ves trud, za vse trpljenje, ki ste ga z nami imele. Prosimo vas, odpustite nam, ker vemo. da smo vas le prevečkrat žalili. — Molite za nas, da ostanemo vaši pridni otroci in dobri otroci Očeta nebeškega in božje Matere Marije. — Učite nas, svarite nas, varujte nas hudega, še za naprej!« Sv. oče ameriškim otrokom Sv. oče je poslal 22. februarja otrokom v Ameriki posebno poslanico, ki je bila prečitana po radiu. V njej sveti oče omenja. da mu zdravniki, zaradi influence, ki ga je napadla, niso dovolili, da bi jim smel govoriti po radiu. Zahvaljuje se jim za darove in pomoč, ki so jo zbrali za svoje sovrstnike v Evropi. Kakor doslej tudi letos otroci v Evropi potrebujejo pomoči. Zato sveti oče vabi ameriške otroke naj bodo tudi letos tako darežljivi kot prejšnja leta. Tudi letos je potreba velika. Naj zato tudi letos žrtvujejo za svoje sovrstnike tako v materialnih dobrinah kot v molitvi. Zlasti naj se spomnijo ubogih otrok v Belgiji, na Holandskem in Angleškem, ki so sedaj zaradi poplav v bedi in brez strehe. Za vse pa naj molijo skozi ves postni čas vsaj eno zdravo Marijo na dan. Tej naj priključijo svoje male žrtvice in ubogljivost in često prejemanje svetega obhajila. Na koncu prosi sveti oče, naj se otroci spomnijo v molitvah tudi njega ter podeljuje vsem svoj apostolski blagoslov. Jezuiti in misijoni Po statističnih podatkih, ki jih je zbral dnevnik »La Croix« so jezuiti tisti red, ki je dal največ misijonskih poklicev. 5231 jezuitov, to je ena šestina vseh jezuitskih redovnikov, sedaj deluje v misijonskih deželah. Jezuiti vodijo 57 misijonov, ki so raztreseni od Alaske do Karolinških otokov in Marshalskih otokov, v Ameriki, A-ziji in Afriki. Številni teli misijonov so dosegli tako stopnjo razvoja, da so postali neodvisna ozemlja. Mučeniška Kitajska 'Pri svojem prihodu v Rim je tajnik apostolske nunciature na Kitajskem rnsgr. Martin Gilligan podal izjavo tele vsebine: O-nim. ki trdijo, da na Kitajskem ni preganjanja vere, pričajo nasprotno krvaveča trupla škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ter katoliških Kitajcev, ki so pripravljeni umreti za Cerkev. Trenutno je okrog 300 duhovnikov v kitajskih komunističnih ječah, nad 200 pa jih je zaradi mučenja po ječah in zasliševanjih umrlo od leta 1945. Vsa ta dejstva odločno zanikajo. da ima nova Kitajska samo namen odstraniti tujce, priča pa tudi, da so bili kitajski katoličani vselej, kadar se niso hoteli podati komunističnemu režimu in niso hoteli biti člani odpadniških cerkva, mučeni in šiloma odstranjeni. To ni le »cerkev v molku«, je naravnost zavesa molka, ki je nad Kitajsko, ker ni svobode besede. Toda Cerkev na Kitajskem ni v molku. Klic žive vere kitajskega katolicizma se dviga močno proti nebu, zakaj Cerkev tam je živa, močno živa prav zato. ker je preganjana. ZA KATOLIŠKI DOM Darovi za Katoliški dom Dijaško vprašanje - silno važno Dijaško vprašanje je silno važno, ker iz dijakov pridejo učitelji, profesorji, znanstveniki. duhovniki, redovniki, misijonarji, razni kulturni delavci na vseh poljih človeškega udejstvovanja. Gre za to. ali bomo imeli vzorne katoliške inteligente, ki bodo narodu lep zgled krščanskega življenja in ki bodo svoje delovanje uravnali po naukih katoliške Cerkve. Zato je potrebno, da se zavzamemo za dijake, da jih ohranimo dobre in da bomo iz njih dobili dobre duhovnike, katoliške učitelje in profesorje, katoliške znanstvenike in razne kulturne delavce. Ako pustimo dijaško vprašanje v nemar, potem ne bo duhovnikov, ne bo katoliških inteligentov, ampak bo vsa inteligenca brezbožna, protibožna ali vsaj versko popolnoma brezbrižna. Komunisti se silno trudijo, da napravijo ves svet brezverski. V ta namen se poslužujejo vseh mogočih sredstev. Največ nade polagajo na brezvečsko vzgojo mladine. Nastajajo novi poganski narodi. NOVI POGANSKI NARODI Poganstvo se širi zlasti za jeklenim zastorom. Vsi narodi, ki so prišli pod komunistični jarem, se polagoma popogunijo. Ko munisti odločne antikomuniste pobijejo ali jih pošljejo na prisilno delo, kjer žalostno končajo tek življenja. Kmete so razlastili, vzeli so jim premoženje. Družine so razbile, velikokrat so očetje ločeni od družin, otroci pa oddani v državne domove m v državne šole, da se tam odtujijo veri in staršem ter da se vzgoje v hrezbožnosti in razbrzdanosti. Komunistične mladinske zveze so steber kommnizma. V Rusiji in sploh za jeklenim zastorom jim pravijo »pionirji«, drugod jini pa pravijo »rdeči hudički«. Iz teh pionirjev nastajajo novi poganski narodi. Vse šolstvo in sploh vse življenje je v službi komunizma. Razen tega imajo še posebne tečaje, nižje šole, srednje šole, večerne šole Nik. N. - Gorica - Lir 1.000. Goriške družbenice - - - » 14.000.— Po 1.000. lir: N. N., Gorica: Karolina Debenjak, Gorica; K. R., Solkansko polje; družina Gomi-šček, Solkansko polje; Velušček Vanda, Solkansko polje —• » 5.000.— Zdenka Lapanja, Št. Maver - » 5.000.— Podgornik Poldka, Gorica - » 2.000.— Blažon Ema, Gorica - - » 300.— Čopič Albina, Gorica - - » 5.000.— F. A., Gorica .... » 3.000.— Tommasi Zofija, Gorica - - » 2.000. - Po 2 dolarja: Ivan Potočnik B. C., Canada; Mrs. Jennie Hete, Barberton; Hubert Jordan, Califor-nia; Mrs. A. Stepanich, Kansas; Anton La-vrisa, Cleveland; Josephina Rosa, Califor-nia) Lojze Habazin, Elmhurst; Rafael Rebek, Elmhurst; Frank Kerkoč, Elmhurst; Anton Volk, Elmhurst. = lir 12.400,— Po 1 dolar: N. N. La Salle, 111.; Frank Grum, Wyo.; Stane Urh, Ont., Canada; Mary Kosem, Cleveland; Frank Komel, Elmhurst; Mr. A. Fcnehe, Elmhurst - - = lir 3.720.— 6 dolarjev Društvo Sv. Ane št. 120 KSKJ Forest City, Pa. lir 3.720.— 13.85 dolarjev: Društvo Sv. Vida št. 25 KSKJ, Cleveland lir 8.587.— 10 dolarjev: Društvo Sv. Marije Magdalene št. 78 KSKJ lir 6.200,— 38 dolarjev: Neimenovana iz Clevelanda........................i;r 23.560.— Primorski dnevnik napada lurško Mater božjo in visoke šole, kjer se jim podaja komunistična doktrina. Na desetine milijonov otrok ni več krščenih, cerkve se uporabljajo za plesne dvorane, za skladišča, brezbožne muzeje itd. Od prve mladosti otrokom vbivajo v glavo brezverski učitelji brezverstvo, hujskajo proti Bogu in proti staršem in jim dražijo nizke strasti. V šolah in v društvih, z besedo in tiskom vzgajajo brezverski učitelji mladino za boj proti veri in Bogu. Podžigajo v mladini strastno sovraštvo proti vsaki veri, najbolj pa proti katoliški veri. Kar si more satanska domišljija izmisliti, vse store brezverski voditelji, da trgajo iz srca mladine vero. Poganski rod, ki sedaj dorašča, ta strastni in borbeni rod bo še dolgo ostal. Pohujšanje se ne bo še dolgo odpravilo. Isto, kar se v Rusiji dogaja, prav isto se dogaja tudi v Jugoslaviji. Učitelji morajo biti brezverci in otrokom podajati ves pouk na brezverski podlagi. Slovenski narod se vrača polagoma v poganstvo. KAKO JE PO DRUGIH DEŽELAH? Skoro po vseh deželah v Evropi vera in morala propadata, ne samo v katoliških deželah, ampak tudi po protestantskih. Le 10 do 20 procentov hodi v katoliških deželah v cerkev, v protestantskih še manj. En zgled. Na Danskem so pred leti hodili skoro vsi v cerkev, le redko kdo ni hodil, kar je bilo izjema. Danes je izjema, da kdo še hodi v cerkev. Zelo slabo je v Južni Ameriki in v Srednji Ameriki. Ni duhovnikov. Na enega duhovnika pride po 10.000 vernikov, pa tudi mnogo več, celo do 30.000. Mnogo tisoč otrok je zaradi tega brez pouka in tudi jih mnogo ni krščenih. Povsod primanjkuje duhovnikov in dobrih katoliških učiteljev ter profesorjev in seveda tudi drugih katoliških inteligentov. J zadnji številki smo na dveh mestih mimogrede omenili novi napad slovenskega brezbožnega komunizma na lurško Mater božjo in njeno češčenje. Danes poglejmo temu zadnjemu komunističnemu grehu od bliže v oči in postavimo obrekovalce pred neizprosno sodišče zdrave pameti in poštenosti. V IX. stoletju je francoski odpadnik Emil Zola napisal sramotilno povest o Lurdu. To povest, ki jo je svetovna kritika že nekdaj zavrgla. zgodovina Lurda pa postavila na laž, so sedaj ljubljanski komunisti prevedli in »Primorski dnevnik«, hiti m prinaša že drugi teden posamezna poglavja. Kar so doslej v tržaškem dnevniku objavili, je vse tako nezgodovinsko in partijsko tendenčno, da bi tudi mi mahali po zraku, če bi se lotili posameznih odstavkov. Toda celotna poglavja zelo škodijo katoliški veri, ker pisatelj silovito napada in sramoti ves začetek Lurda in njegov prvi razvoj. Ker nam je znano, da se dobi zlasti na Tržaškem več takih »katoličanovcc, ki stalno berejo »Katoliški glas« in »Primorski dnevnik«, zato zopet ponovimo: Knjiga Emila Zolarja o Lurdu je na indeksu, na seznamu prepovedanih knjig in »Primorski dnevnik« je zaradi svoje stalne protiverske in materialistične tendence od cerkvene oblasti prepovedan. Zaradi velike moralne škode, ki jo v teh dneh trosi »Primorski dnevnik« med naše ljudstvo, rečemo jasno in odkrito tržaškim Zola-jem: Ni vam dovoljeno blatiti najsvetejših imen (Marije in Jezusa!) Ni vam dovoljeno sramotiti vsej katoliški Cerkvi najbolj dragocenega svetišča, Marijinega mesta Lurda! V zadnjih mesecih je »Prim. dnevnik« večkrat silovito napadal Cerkev in njeno vodstvo. V novembru so tržaški komunisti ob splošni debati filma »Vsi smo morilci« zapisali, da je med vsemi ustanovami na zemlji najbolj krvava katoliška Cerkev. O božičnih praznikih je »Prim. dnevnik« pisal, da se vleče od kardinala Havlika do Ste pinca ena sama krvava sled in da ima jugoslovanski kardinal dr. Stepinac do komolca krvave roke. Ob izgonu papeškega zastopnika iz Beograda je isti komunistični časopis prinesel sramotilno karikaturo Vatikana, ki da po komunističnem mnenju steguje svoje roke po jugoslovanskem terenu. Ob vseh teh in drugih izbruhih komunističnega sovraštva proti Cerkvi smo molčali in nismo odgovarjali, ker se nam ne zdi vedno potrebno. Toda sedaj, ko ste, komunisti, udarili po Materi božji, ne molčimo, kajti udarili ste po našem srcu! Kdor napada na Primorskem Mater božjo, naj ve, da napada Primorce! Kdor javno v časopisih sramoti nebeško Kraljico, naj ve, da ima proti sebi deset tisoče katoličanov, ki Marijo ljubimo, ki Marijo častimo in jo kot Pomočnico kristjanov vsak dan na pomoč kličemo! Ali ste pozabili, tržaški komunisti, kakšne množice se zlasti na Tržaškem in Goriškem, že več let dvigajo na skupna romanja v svete kraje, na Marijine božje poti! Vprašajte nad dva tisoč Marijinih častilcev, ki so bili lansko leto o Padovi, vprašajte nad dva tisoč Marijinih častilcev, ki so bili leta 1951 na Barbani, vprašajte nad 500 romarjev, ki so bili za sveto leto v Rimu, vprašajte nad 150 naših Primorcev, ki so bili v zadnjih dveh letih vkljub izrednim stroškom in težavam v daljnem Lurdu, le vprašajte celo svoje mnoge, pri-siljene naročnike, če so z vašim napadom na lurško Mater božjo zadovoljni! Najbolj preprosta ženica, ki se vrne iz Lurda, vam zaveže usta! Sicer kaj je vam mar mnenje in prepričanje ljudstva! Vaš cilj je le, udariti po Cerkvi in njenih svetinjah! Saj je tudi Zola bil v Lurdu in sam na luštne oči videl čudeže in je dejal in zapisal: če tudi vidim čudež, ne verujem, ker nočem verovati! Tržaški katoličani v celoti zavračamo novi komunistični napad proti Materi božji. Sedaj razumemo vsi, kako prav ravna Cerkev, da prepoveduje svojim vernikom brati in kupovati in širiti komunistične časopise in knjige! Ker se je. zgodil ta sramotni napad na lurško Mater božjo na Tržaškem, ker katoličani v Ljubljani ne morejo dati zadoščenja Materi božji, zato bomo to storili mi na Primorskem! V septembru se bomo od vseh strani zgrnili na vsakoletni romarski shod na Opčine in dali zadoščenje Mariji ,ki so jo tržaški komunisti v času fatimskega romanja sramotili celo po radiu iz Kopru. V juliju pa bomo priredili veliko skupno romanje h Gospe Sveti na Koroško in tako zopet pokazali mnogim, da smo Slovenci Marijin narod, ki mu je češčenje božje prirojeno kakor materinska beseda! jlzšel' je' PASTI^ČEI^ | za marec: Poljski režim proti Cerkvi Neizprosna borba komunističnega režima na Poljskem proti katoliški Cerkvi se nadaljuje. Tisk vedno znova obtožuje cerkvene oblasti, čeprav vsi vedo, da v položaju, kakršen jc, to praktično ni mogoče. Preko več kolon so naslovi, ki označujejo papeža kot glavnega propagandista za križarsko vojsko proti Rusiji, označijo razne sedeže cerkvene oblasti kot središča za sovražno vohunstvo, navajajo zločine, ki naj bi jih katoliški predstavniki delali vsak dan znova in podobno, lisk se trudi z vsemi silami prepričati poljski narod, da Vatikan dela na tem, da bi se- spet odcepili od Poljske deli, ki so ji bili priključeni po zadnji vojni, iii da cerkvene oblasti blagoslavljajo pobijanje na Koreji. Vse te laži uporabljajo komunistični propagandisti za en sam namen: da bi z njimi oblatili in uničili Cerkev. Zadnja epizoda v časovnem redu je proces v Krakovem, kjer je pater Josef Lelilo z obsodbo na smrt plačal svojo povezanost s katoliško cerkvijo. Ko je varšavski radio poročal o njegovi obsodbi, ga je dolžil, da je bil aktivni propagan-dist kapitalističnega režima, ki veže Vatikan z ameriško tajno policijo in z vsemi tistimi, ki streme za spremembo sedanjih mej. Splošno javno mnenje je, da je ta proces služil tudi zato, da so nagrmadili čim več obtežilnega materiala tudi proti krakovskemu nadškofu msgr. Baziaku, v čigar korist pa je množica javno manifestirala po krakovskih ulicah ,tako da so morali komunistični oblastniki s policijo nasilno razgnati demonstrante. Javne manifestacije pa so bile najboljši znuk obsodbe komunističnega režima, ki je vsiljen svobodni Poljski. Najhujši udarec pa so komunistične oblasti prizadejale katoliški Cerkvi z zadnjimi ukrepi, s katerimi so proglasile za neveljavno kakršnokoli imenovanje za cerkvene službe, če imenovani nima državnega privoljenja, škofje, župniki in drugi cerkveni dostojanstveniki ne bodo od sedaj naprej mogli vršiti svoje službe, če ne dobijo prej imenovanja od državne oblasti. Ta pa bo dala svoj pristanek le, če bo imenovani prisegel zvestobo in pokorščino KATOLIŠKI GLAS Stran 3. Letošnje davčne prijave Nekrolog učitelju — avtoportret nehvaležnih učencev je potrebno vložiti do 31. marca. Zato ne odlašaj s sestavo. Če si dolžan prijaviti in tega ne storiš, boš plačal 10% več davkov in to se vpiše tudi v tvoj »kazenski list.« Če nisi dobil od davkarije tiskovino poslano na dom, kupi jo v tobakarni. Dohodke mora prijaviti: 1. Kdor poseduje stavbe, ki imajo letni dohodek v višini vsaj Lit. 150.—. To se računa ne samo od najemnin, ampak tudi od stavb, ki jih lastnik sam uživa in bi mu v slučaju, da bi jih dal v najem doprinesle ta znesek. Ako stavba doprinaša manj kot Lir 150.— in ima lastnik tudi druge dohodke, mora kljub temu prijaviti vse dohodke (izpolniti mora obrazec B davčne prijave). Podatke, ki so navedeni na omenjeni strani tiskovine, jih lastniki lahko dobijo na davčnem uradu brezplačno, ko gre samo v svrho prijave dohodkov. 2. Kdor je imel lansko leto kake dohodke od kapitala (obresti) ali druge trajne dohodke (od vrednostih papirjev). Te dohodke se prijavi na strani E brez ozira na njih višino, torej tudi če je tak dohodek znašal le nekaj lir. 3. Kdor je imel dohodke podvržene davku na premično bogastvo (Richezza mobi-le) in ki so skupaj z drugimi dohodki znašali nad Lir 240.000.—. Te dohodke vpišejo na straneh C in E prijave). 4. Kdor je imel lani dohodke katere koli vrste, to se pravi od zemljišč, stavb in premičnin, od podnajem oddanih lokalov, trgovin, novih stavb, ki niso še obdavčene, sploh kateri koli dohodek in ki so skupaj presegli Lir 480.000.— brez odbitka Lir 240.000.— in onega stalnega za vsakega člana družine. Tak mora prijaviti te dohodke na strani A, E in F, ker so vsi ti dohodki podTrženi dopolnilnemu davku (Imposta elavo lutkovno gledališče je v vasi in Pavliha je tucjj zraven, je povedala Liza. Lutkovno gledališče je vedno najvažnejše na sejmišču. Zvečer je Jožef de Veuster sedel na klopi pred vrtnimi vrati in igral na harmoniko. Naučil ga je bil čevljar Jan Kuypers. Tedaj je prišla mimo Marija Deselaers. Nosila je velik pločevinast kolačnik. Obstala je pred Jožefom in poslušala. »Lepo igraš!« je rekla in občudovala. »Godci na plesišču znajo bolje, Marija!« se je smejal Jožef in oči so se mu zasvetile. »Marija!« je nato dostavil, »jutri boš morala vedno z menoj plesali!« »Prismoda!« je rekla Marija in hotela oditi. Toda Jožef jo je prijel za roko in jo trdno držal. »Marija, že davno sem ti hotel nekaj povedati.« »Kaj neki?« se je začudila dekle. »Tako si lepa kakor cvetoča jablana in kaj lepšega na svetu ni.« »Zato pa pazi, da se cvetoča jablana ne obleti!« se je smejala Marija in mu zapretila z roko. Nato se mu je izvila in pojoč odnesla kolačnik domov. Jožef de Veuster pa je spet nategnil harmoniko in spremljal napev. Drugi dan so se odprla vsa okna in vas se je okrasila s sto zastavami. Sonce je sijalo na Tremelor. Kajti bilo je proščenje. Po slovesni službi božji se je najprej raz- vrstila praznična procesija čez polja k velikemu hudournemu križu. Tu so kmetje sklenili žuljave roke in župnik je spregovoril: »Ljubi Gospod na križu! Milostno si razprostrl roke nad na?0 setev in nam dal vsakdanjega kruha. Zahvalimo te! Zdaj prihajam tudi jaz, duhovni sejalec v Treme-lovu k tebi in te prosim: :Gospod, raz-prostri svoje roke tudi nad to setev, ki vidno in nevidno raste na moji njivi. Daj. da jo ohrani vso, kar si jo zasejal na mojo njivo, do dneva žetve. Gospod, blagoslovi mojo setev! Amen!« Več župnik ni govoril pred hudournim križem. Toda njegove besede so segle do srca. Nato je duhovnik smehljaje se pogledal svoje kmete in rekel: »Zdaj pojdite in praznujte dan žetve. Veselite in radujte se! Zaslužili ste!« Župnik je bil uvideven mož. Zato je vedno dobival obilne koline. Pri kosilu so dolgo, zelo dolgo posedeli. Četudi je človek v Brabantu skromen, na semanji dan je, da gumbi pokajo. Medtem so na sejmišču dvignili ponjave. Zabučale so orgle posvetnega veselja in številni sejmarji so jim prav tako rado-voljno odprli svoja srca kakor cerkvenim orglam pri slovesni službi božji. Taki so pač Flamci. Pobožni in dobro-voljni. Množica ljudi se je prerivala okrog stojnic. Vrtiljaki so vrteli svoje srebrne kroge. Lastniki tržnih lop so glasno ponujali svojo sladko robo. Na plesišču so godci že uglašali bas in gosli in pihali v rogove in krčmar iz »Srebrne gosi« je odbil čep iz soda. V nekem kotu sejmišča je stalo lutkovno gledališče. Tu so se gnetli veliki in mali otroci. Velikih otrok na Flamskem na srečo tudi ni malo. Oglasil se je zvonček. Ah! Zdaj se bo dvignil pisani zastor! »Ali ste vsi tukaj,« je zaklicala prikupna lutka. »Da!« so kričali otroci. »Potem vsem skupaj dober dan!« »Dober dan, Pavliha!« »Kar začnimo! Danes boste videli krasen prizor o duhovih. Strašno povest o strahovih, o okostnjaku in o zlatem loncu. Strašno, grozno je. Zdaj se začne!« In začelo se je. Pavliha je zadovoljno sedel pri ognjišču in si pekel štruklje. Tedaj je skozi dimnik priletela kost in še ena in še mnogo drugih. In nazadnje je' prišla mrtvaška glava. Končno so vse kosti skočile skupaj in na odru je stal pravcati okostnjak. »Dober dan, dobra smrt! Kaj hočeš tu?« je vprašal Pavliha in mirno dalje jedel svoje štruklje. Okostnjak pa je rekel: »Jaz sem strah in ti me lahko rešiš. Koplji na tem mestu in našel boš velik lonec, poln zlatnikov. S tem zlatom plačaj za nekaj maš za moj dušni pokoj. Tako bom rešen. Kajti siroten okostnjak sem in pekel imam v svojih kosteh. Na!« Po teh besedah se ga je okostnjak dotaknil s koščenim prstom in takoj je Pavliha dobil veliko opeklino. »Pusti svoje neslane šale, botra smrt!« je zdajci zakričal. »Ker se te ne bojim, bom tako prijazen in izkopljem zlati lonec.« To je Pavliha tudi storil. Botri smrti so se takoj ohladile kosti in bila je rešena. Pavliha pa je vzel denar, dal en zlatnik župniku za nekaj črnih maš in je sam sijajno in veselo živel. S TRŽAŠKEGA Slovenska Vincencijeva konferenca v Trstu vabi vse slovenske vernike k tridnevni duhovni pripravi za Veliko noč, ki bo v kapucinski cerkvi na Montuzzi 22., 23. in 24. t. m. (tiha nedelja, ponedeljek, torek) ob 7.30 zvečer. Zaključek bo v sredo 25. t. m. zjutraj z mašo ob 7h. Razgled z Rocola G. urednik, dovolite malo pripombo k člančiču, ki ste ga objavili v zadnji številki »Katol. glasu« pod naslovom: »Vita nuova« in tržaške župnije. Zdi se, da pretrdo prijemate tednik »Vita nuova«, ko pri opisu župnije Sv. Vincencija poroča nekatere stvari pristransko. Upoštevajte, da »Vita nuova« stanuje nekje v mestu med visokimi hišami, zato ne more imeti točnega razgleda, kaj se godi v župniji, ki je precej visoko gori proti Rocolu. Bomo pa zato mi prebivalci Roeola (žup-Ijani Sv. Vincenca), ki imamo lep razgled na velik del Trsta, povedali, kar je »Vita nuova« pri poročilu o naši župniji prezrla. Pri Sv. Vincencu poje vsako nedeljo pri maši za slov. vernike ob 7h precej močan mešani zbor pod vodstvom g. Tiberia. Menimo, da podobno kot ital. pevci, o katerih pravi »Vita nuova«, da so »volonterosi inos-si da amore per il decoro e lo splendore delle saere funzioni«, — zaslužijo podobno pohvalo tudi člani slovenskega pevskega zbora; saj prihajajo tedensko k pevskim vajam in tudi delajo za lepoto službe božje brez nagrade. Pisec gori omenjenega člančiča tudi sprašuje, zakaj ni nič povedanega o društvenem delovanju slovenskih vernikov v župniji. Na uho mu povemo: se nimamo kje zbirati. Vendar pa vkljub težavam precej lepo delujejo »Apostolstvo molitve«, odsek »Družbe za širjenje vere« in odsek Slaven. Vincencijeve konference; slednji ima svoje sestanke na stanovanju ene od članic. Na nekoliko zlobno trditev, da je prebivalstvo župnije Sv. Vincencija »abbastanza omogenea, questioni linguistiche pressoche inesistenti....«, odgovarjamo to, da Slovenci z nekom, ki ne zna našega jezika, italijansko govorimo (v tem smo res preveč uslužni!) za poštenega človeka ni dokaz, da jezikovno vprašanje ne obstoji. Še bolj zgrešeno bi bilo, če bi kdo hotel iz tega, da Slovenci govore tudi italijansko, sklepati, da jih kot naroda sploh ni treba jemati v poštev. Tudi Irci govore angleško, a kako so narodno zavedni! Prepustimo skrivanje pred resnico po nojevem zgledu kakim kričavim politikantom, ki brezvestno hujskajo množice v strankarske namene. Naloga »Vite nuove« in »Katol. glasu« pa bodi: prikazovati resnico nepristransko in vzgajati svoje čitatelje, da se bodo kot verniki iste župnije poznali, spoštovali in učili drug od. drugega v tem, kar je dobrega. Močnejši brat v farni družini, ki se tako rad ponaša s svojo kulturo, pa naj podpira šibkejšega brata kot zahteva krščanska solidarnost! Z veseljem jemljemo obojni Rocolci na znanje, da se bo za nas za letošnjo Veliko noč vpeljala služba božja. Seveda bosta morali biti 2 maši: za slovcn. in ital. vernike posebej s pridigo v materinem jeziku. Iz poročila »Vite nuove« namreč sledi, da je v načrtu le ena služba božja, ki naj bi jo oskrboval duhovnik ital. jezika. Ko bo v bližnji bodočnosti »Vita nuova« že prinašala poročila o posameznih župnijah, kar je hvalevredno, ji svetujemo, naj vedno spleza na visoko, da bo mogla stanje v tržaških župnijah bolj točno opisati tudi z ozirom na Slovence. IX. prosvetni večer v Trstu! Na zadnjem slovenskem prosvetnem večeru v Trstu, ki je bil v četrtek, dne 5. marca, smo slišali predavanje dr. Vladimirja Turine, ki je govoril o Slovenskem šolstvu na Tržaškem. Predavanje je vse zelo zanimalo, saj se je dotaknilo problema, ki je vsem tržaškim Slovencem tako pri srcu. Predavatelj je najprej podal statistični pregled o številčnem stanju naših šol in učencev na Tržaškem. Zatem je našteval številne težave, s katerimi se mora boriti naše šolstvo. Tu je poudaril pomanjkanje slovenske višje trgovske in industrijske šole, do katerih imamo Slovenci poluo pravico. Omenil je tudi napake, ki močno zavirajo razvoj in napredek našega šolstva. Tako je n. pr. v svojem predavanju ugotovil, da je v Italiji in zato tudi na Tržaškem ozemlju, kjer veljajo laški zakoni, število prostih dni izredno visoko, mnogo višje, kot n. pr. v Angliji, Nemčiji, Holandski ild. Poleg tega je v Italiji urnik nedeljen (enot(ti), dočim je v drugih državah pouk dopoldne in popoldne. Posledica tega je, da se morajo naši učenci učiti predvsem sami doma, medtem ko bi moralo biti glavno delo opravljeno v šoli. Poleg predavanja je bil na sporedu tudi zanimiv film, ki je prikazoval šolske razmere v Ameriki. Vsem pa je bilo žal, da zaradi bolezni ni mogel nastopiti harmonikaški kvartet iz Sv. Ivana. Upajmo, da ga bomo slišali na prihodnjem prosvetnem večeru, na katerem bo predaval dr. Metod Turnšek o 1200-let-nici pokristjanjenja Slovencev. Novi doktor Dne 13. marca je na ekonomski fakulteti tržaške univerze doktoriral podpredsednik akademskega kluba »ladran«, Edi Žetko. Njegovi znanci in prijatelji mu iskreno čestitajo. Njim se pridružuje tudi naš list. Slovenska prosveta v Trstu javlja, da bo prihodnji prosvetni večer v sredo, dne 25. marca ob 19.30 v ulici Risorta 3 in ne 18. marca, kot je bilo javljeno. Z GORIŠKEGA S K P D v Gorici, Dekliška Mar. družba in Dekliški krožki prirede na praznik Marijinega Oznanjenja, v sredo 25. marca 1953 MATERIN DAN v domu Brezmadežne na Placuti ob 20.30. Spored obsega govor, rccitacije, žive slike in petje. Vabila se dobijo v trgovini Kosič v Raštelu ter v kavarni Bratuž. Predavanje o spiritizmu Zadnji kulturni večer je privabil obilo občinstva v Marijin dom na Placuto. Č. g. dr. Klinec, nam je dobro poldrugo uro predaval o spiritizmu. Poudaril je, kako človek hrepeni, da bi odkril tajne onostranstva, in kako je ta njegova težnja ostala do danes brez uspeha. Spiritizem se je začel pred dobrimi sto leti v Ameriki. Prvi sta se z njim začeli baviti sestri Greti in Kati King. Pozneje sta obe sestri preklicali svoja izvajanja, roteč ljudstvo, naj jima ne verjame, ker so vsa slonela na njuni spretnosti in slepariji. Toda nihče jima ni več verjel, tako močno se je spiritizem že ukoreninil med praznovernim ljudstvom. G. predavatelj nam je nato razložil gotove pojave pri spiritističnih sejah, kjer naj bi na povelje mediuma prihajale duše iz onostranstva. Z jasno besedo nam je razložil na čem sloni spiritizem. Glavno vlogo pri vseh spiritističnih sejah igra izredna spretnost in sleparija mediuma, mnogi pojavi se dado razlagati s pomočjo naravnih, fizičnih zakonov, ostanejo pa še nekateri pojavi, ki si jih človek ne zna razlagati ne s pomočjo fizičnih zakonov, ne s pomočjo spretnosti mediuma. V teh slučajih ima svoje kremplje vmes le satan, ki se poslužuje vseh sredstev, da zapeljuje ljudi. Zato je spiritizem od Cerkve strogo prepovedan. Temeljito predavanje, ki so ga še podprle skioptične slike, je popolnoma zadovoljilo občinstvo in razpršilo marsikateri dvom v tej zadevi. Nato je prišel pujsek z dolgim rilcem in zgodbe je bilo konec. Otroci so od veselja kričali. Samo prav majhni so kričali od strahu. Toda strah jih je na lepem srebrnem vrtiljaku kmalu minil. Jožef de Veuster je tudi smeje se prisostvoval. Zdajci je prišel do čudno pobarvane, skrivnostne stojnice, v kateri je stal mož a turbanom na glavi in v dolgem črnem plašču. V roki je imel čarodejno paličko, delal zelo pomenljiv obraz in klical: »Messieurs, dames! Vous voyes le plus celebre illusioniste equilibriste et le plus fameux prestidigitateur du siecle. Vous nllcz voir... »Gospodje, dame! Pred vami je najslo-vitejši akrobat in najslavnejši rokohitrec našega časa. Videli boste...« Dalje pa čarodej ni prišel, kajti že je zaklicalo nekaj krepkih glasov: »Govori flamsko, dečko! Mi ne razumemo tvojega gaganja!« Čarodej se je namrdnil in rekel: »On ne parle flamand qu’aux boeufs et corhons!« Besede in pleve goriške „Soče“ Na »Odgovor državnega tajništva na noto jugoslovanske vlade« in pa na »Spomenico jugoslovanskega episkopata«, ki smo jih v našem listu priobčili pretekli mesec, je sedaj indirektno odgovorila v svoji zadnji številki goriška »Soča«, prinesla je namreč članek nekega neznanega in nepodpisanega duhovnika iz Hrvatske, ki prav v duhu vseh cirilmetodarjev trdi zopet ponovno, da »Jugoslavija ne preganja Cerkve in duhovnikov«. Seveda so zopet ponovno vse le besede, dokaza nobenega. Dejstvom in dokazom, ki so jih iznesli jugoslovanski škofje in Državno tajništvo, komunisti in vsi njihovi trobentači nimajo kaj drugega zoperstaviti kot prazne besede in pleve. Toda to niso odgovorni. Dejstva je treba pobijati z dejstvi in dokaze z dokazi, smo se včasih učili pri logiki. Ker pa komunisti logike ne poznajo, mislijo, da bodo še naprej lovili kaline s praznimi frazami in plevami. Zato jim bomo mi zopet postregli z nekaj uvodniki o verskem položaju v Jugoslaviji, ki rie bodo fraze in pleve. Mezdni spor s podjetjem „Ribi“ poravnan Pretekli teden smo bili v goriški občini skoro 4 dni brez avtobusne službe, ker so stavkali vsi nameščenci na avtobusnih mestnih linijah. Stavko so pa napovedali zato, ker podjetje Ribi ni hotelo ugoditi nekate-lim njihovim mezdnim zahtevam. Predvsem je šlo ?.a to, da bi vsi nameščenci na mestni!- vtobusnili linijah uživali posebno r ..lui.je, kot ga imajo po nekaterih mestih uslužbenci podobnih mestnih prevoznih podjetij. Tvrdka Ribi pa ni hotela ugodili vsem takim zahtevam, čes da ji to ni mogoče zaradi finančnih težkoč, v katerih se nahaja. Ker je avtobusna služba po mestu tudi zadeva goriške obesne, je ves spor prišel tudi pred mestni svet, ki je o njem razpravljal na seji dne 12. marca. Ob tej priliki so razpravljali tudi o zahtevi istega podjetja, da bi smeli zvišati ceno vožnjam po mestu in pa da bi občina začela izplačevati podjetju posebno »Kaj je rekel možakar?« so vprašali flamski fantje. »Flamsko se govori samo z voli in svinjami,« je brž nekdo prestavil. Hej, kako so zmetali flamski fantje jopiče raz sebe. V hipu so bili na odru. Jožef de Veuster seveda med prvimi. Zgrabil je čarodeja in ga stresel kakor steklenico. »Kaj, flamsko se govori samo z voli in svinjami ?« je klical ves zaripel od jeze. »Pokazali ti bomo, kako flamski kmetje govorijo z valonskimi čarodeji, ki sramotijo njihov materinski jezik!« Ubogi čarodej bi gotovo ne bil odnesel cele kože, ako ne bi spodaj zaklical nek glas: »Jožef, spusti moža, naj zbeži!« »Ker ti hočeš, Marija!« je zaklical Jožef in spustil Valonca, ki je v istem hipu že zginil za zaveso svoje stojnice. Tedaj je ves zasopel pritekel debel valonski orožnik, ki je imel nalogo, da skrbi za red v Tremclovu. Krilil je z rokami po zraku in kričal: »Ah, je vais vous arreler, canaille! pour avoir insulte un brave patriote. Je vais podporo, kot je to delala od leta 1935 do 191«. Mestni svet je zahtevo preučil na javni seji in prišel do zaključka, da ne more pristati na povišanje voznine in niti ne na kako podporo, češ da podjetje Ribi uživa dovolj ugodnosti od prostega pasu, saj prihrani pri tem okrog 47 milijonov na leto, kot je izjavil g. župan. Med tem je šla stavka naprej in se zaključila v soboto zvečer z medsebojnim sporazumom med nameščenci in tvrdko Ribi. Vodstvo te slednje je pa čutilo potrebo, da je pred javnostjo izneslo svoja opravičila, oziroma pojasnila. Iz teh je razvidno, da je avtobusna služba po mestu močno pasivna in da je sploh celotno podjetje v težkih finančnih težavah, ki so nastale predvsem zato, ker je z novo državno mejo izgubilo deset najdonosnejših prog. Nevarnost je, da bo tudi Ribi doživel gospodarski polom. Kako bodo mestna občina in podjetje Ribi uredili med sabo ta spor, je njihova stvar. To pa, kar želimo poudariti, je dejstvo, da danes že vsi v Gorici odkrilo priznavajo, da je mesto živelo predvsem od svojega slovenskega zaledja, to je od Slovencev. To so dragocena priznanja, ki pričajo, kako harmonično gospodarsko celoto je tvorila naša dežela. Pričajo pa tudi o zaslepljenosti nacionalne mržnje, ki je kljub takim dejstvom netila sovraštvo med obema narodoma in ga neti še vedno. Taka zaslepljenost je res kazen božja za vse. Doktor medicine Dne 16. t. m. je v Padovi na medicinski fakulteti promoviral naš goriški domačin Ivo Komjanc. Novemu doktorju najiskre-neje čestitamo! Mladi vzori Pretekli teden so v Gorici izšli Mladi vzori, glasilo slov. srednješolcev v Gorici. Letos so Mladi vzori izšli kot tiskani almanah. medtem ko so prejšnja leta izhajali litografirani. Vsem jih toplo priporočamo! Kaj več bomo o njih povedali prihodnjič. DROBNE NOVICE LORD ISMAY, glavni tajnik severnoatlantske zveze, je izjavil, da bo do konca leta združenih pod enotnim poveljstvom Atlantske zveze več kot 50 dobro opremljenih divizij in 4.000 prvovrstnih letal. Za enotnost jugoslov. beguncev Sredi januarja se je brc? visokodonečih besed osnoval v New Yorku »Svet za osvoboditev narodov Jugoslavije«. Svet so ustanovili zastopniki dveh slovenskih, ene hrvatske (HSS) ter treh srbskih strank. V njem ni kakih izrazitejših strankarskih voditeljev. Je pa to prvi primer po osmih letih begunskega življenja, da so se zbrali zastopniki vseh poglavitnih predvojnih strank Jugoslavije k skupnemu sodelovanju. Upanje je, da bo skromni in tihi začetek rodil velike in trajne sadove. Katol. pater gre v Moskvo Sovjetsko poslaništvo v Washingtonu je izdalo potno dovoljenje v Sovjetsko zvezo patru Juriju Bissonetteju, ki bo prevzel v Moskvi mesto svojega sobrata patra Bres-sarda. V oskrbi bo imel tujce katoličane, ki bivajo v Moskvi. Pogodba iz 1. 1933, to je iz dobe, ko je Amerika priznala vlado Sovjetske zveze, daje Ameriki pravico poslali v Rusijo enega katoliškega duhovnika, ki ima funkcijo atašeja pri ameriškem poslaništvu v Moskvi. Tako je paler Bisso-nette četrti ameriški katoliški duhovnik, ki biva v Moskvi. Radio Trst II. Nedelja, 22. marca: 8.45 Kmetijska oddaja. - 9.30 Vera in naš čas. — 11.30 Oddaja za najmlajše. — 12.15 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. — 16.00 Malo za šalo - malo zares. — 15.00 Koncert pevskega zbora iz Rupe. — 18.00 Iz delavskega sveta. — 18.10 Koncert ruskih balalaik. — 19.00 Iz filmskega sveta. — 21.30 Izbrana lirika. — 22.00 Verdi: RIGOLETTO, 1. dejanje. Ponedeljek, 23. 3.: 13.00 Slovenski motivi. — 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Mamica pripoveduje. ----- 21.00 Književnost in umetnost. 22.00 Verdi: RIGOLETTO, 2. in 3. dejanje. Torek, 24. 3.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Tehnika in gospodarstvo. 20.30 Aktualnosti. — 21.00 Čitamo za vas. -— 22.00 Paganini: Koncert št. 1. — 22.40 Koncert saksofonista Ljubivoja Slamiča. Sreda. 25. 3.: 13.30 Kulturni obzornik. — 13.40 Slovenski zbori. — 13.00 Koncert Vilme Bukovčeve. — 19.00 Zdravniški ve-dež. — 20.30 Šola in vzgoja. — 21.00 Koncert violinista Ljudevita Dohronyja. — 21.30 Vokalni kvartet. Četrtek, 26. 3.: 13.00 Koncert baritonista Franceta Langusa. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 20.00 Koncert zbora Jadran. — 21.00 Radijski oder - Tri japonske »No« igre. Petek, 27. 3.: 13.00 Glasba po željah. — 18.15 Rimski Korsakov: Seherazada. — — 19.00 Kraji in ljudje. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 20.45 Slovenski zibori. — 21.30 Čajkovski: Španski ca-priccio. Sobota, 28. 3.: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet. — 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Pogovor z ženo. — 21.00 Malo za šalo - malo zares. — 22.16 Melodije iz revij. LISTNICA UREDNIŠTVA Za Veliko noč bo naš list izšel na osmih straneh. Opozarjamo na to vse naše so~ trudnike in bralce! DAROVI Za SLOVENSKO SIROTIŠČE Gospa Otilija Terpin, namesto cvetja na grob pok. Jožefe Štrancar 1000; N. N. Gorica 1000; N. N. Meran 1000; družina Černigoj iz Tržiča 1000. - lir. Vsem dobrotnikom noj dobri Boi; tisočero polarne! Za SLOVENSKO ALOJZIJEVIŠČE Namesto cvetja na grob pok. Jožefe Štrancar daruje ga. Otilija Terpin 1000; družina Černigoj iz Tržiča 1000 lir; N. TV. iz Gorice 50 krožnikov. Blagim dobrotnikom kličemo: Bog po- Odgovomi uredniki Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici SLOVENSKO KARITATIVNO (KATOLIŠKO) DRUŠTVO »SLO KAD« V TRSTU NAZNANJA, DA SPREJEMA VELIKONOČNA NAROČILA ZA VSAKOVRSTNE PAKETE V SLOVENIJO S TRŽAŠKEGA IN IZ AMERIKE. Naslov je: Trst, ulica Hittmaver 6. (trgovina z jestvinami). — Pojasnila in cenik daje: »Slokiul« - Trst ■ Casella postale 252. - SLOVENSKI KATOLIČANI, OBRAČAJTE SE NA SVOJE DRUŠTVO! — Postrežba prvovrstna! vous arreter! Allons done au prison, s’il vous plait! A, vam bom že pokazal sodrga, ker ste zmerjali poštenega rodoljuba. Vam bom že pokazal! Marš v ječo, prosim!« Toda kmečki fantje so samo kričali: »Govori flamsko, dečko. Nič compris!« »Eh, c’est drole,« se je razhudil mož postave. »Jas še pet let pri vas in vi še vedno nič comprener fran$ais!« Z glavo zmajaje je odšel skozi plesišče in zvrnil vase vrček piva. Bil je docela uverjen, da je v tem primeru storil dovolj. Ubogi čarodej pa, ki ni znal flamsko, je moral zapreti svojo stojnico, ker se noben Flamec ni hotel odzvati njegovemu francoskemu vabilu. Jožef de Veuster pa je prav tako odšel z Marijo Deselaers v veliki šotor. Kmalu sta se oba veselo vrtela in se smejala v najlepšem razpoloženju. Pri neki mizi v kotu so sedeli kmet de Veuster, kovač in učitelj iz Wercliterna. Njihovi obrazi so bili resni in nič manj njihovi pogovori. »Tisto s čarodejem je bila samo vesela norčija,« je iekel kmet. »Toda, da sedaj človek na flamski semanji dan ne sliši več materinske govorice, to da misliti.« »Seveda,« je pritrdil kovač, »seveda, toda to še ni vse. Noben Flamec, ki ne zna francosko, ne more biti niti pismonoša ali nočni čuvaj, celo na Flamskem ne. Ako nakažeš davčno plačilo, moraš pisati francosko, sicer ti ga pošljejo nazaj. Ako imaš opravka pri sodniji in ne znaš francosko, potem Bog pomagaj! Pravda je že vnaprej zgubljena.« »Kaj naj vse to pomeni?« je vprašal učitelj. »Ko bi vsaj srce ostalo flamsko. Zdaj naj v šoli ne bi več poučevali v flamščini, ampak samo v francoščini. Zalo se ne bom več ubijal s šolo. Kdor našim otrokom ukrade materin jezik, jim ukrade srce. In najbolj žalostno je to, da se dobijo celo Flamci ,ki pozabijo svoj narod, ki pozabijo, da pripadajo slavnemu narodu bojevnikov iz Kortryka, narodu Rubensa in Jana Ruysbroecka, ki pošiljajo svoje hčere v francoske zavode in so ponosni, ako kaka goska prinese domov nekoliko francoske olike. Na ta način starši duše svojih lastnih otrok oglušijo za glas domovine. Kadar bodo matere zgubile svoje flamsko srce, te- daj bo Flamska umrla in nihče je ne bo več priklical v življenje.« Žalosten in brez besed je učitelj nekaj časa gledal predse. Nato pa je rekel kmet de Veuster: »Gospod učitelj! Moj sin Jožef bo moral nekoč prevzeti mojo kmetijo in trgovino 9 semeni. Toda ne zna niti besedice francosko. Za kupčijo pa jo nujno potrebuje. Ali naj ga torej dain v šolo, kjer se bo naučil jezika? Ali se ne bo morda fant potem nekega dne vrnil kot Francoz?« »Oče,« je dejal .učitelj ginjen, »v imenu božjem pošljite fanta v kako francosko šolo! Jožef je skoz in skoz Flamec. Flamske ne bo nikoli pozabil in najsi bi šel na konec sveta.« Pravkar sta se Jožef in Marija smeje »e prisukala mimo starih. »Lep par,« je kakor sam zase zamrmral kovač. »Bi nič ne imel proti, če ostaneta za vse življenje,« je odgovoril de Veuster. »Toda za to je še čas. Jožef je star šele sedemnajst let.« (Nadaljevan je)