Posamezna številka 10 din iZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE FIZKULTURNI TEDNIK Dogodki prihodnjega tedna Državno prvenstvo v nogometu LetoVIII, — Štev. 8. V Ljubljani, dne 24. februar ta 1952 Končane so VI. zimske olimpijske igre na Norveškem Zmagoslavje Norvežanov v skokih, Fincev pa v šiiti in ženskem teku Med skakalci zmagal mladi Ornfin Bergmaji prati svetovnim prvakom Falksngerjam. Bradi in večina Švedov razočarali Zastor nad tekmovanji na VI. zimskih olimpijskih igrah v Osla je padel. Po 11 dni trajajočih tekmah v posameznih disciplinah vseh zimskih športov v plemeniti barbi zastopnikov 30 držav je bil danes popoldne s samostojnimi sltokikončan tekmovalni del letošnjih zimskih olimpijskih iger, katerih slavnostni zaključek bo jutri zvečer ob 19. uri na stadionu Bislet, kjer je bila tudi otvoritev letošnje zimske olimpiade. Tam se bodo zopet zbrali tekmovalci in vodje vseh držav, udeleženk olimpiade v Oslu, da še enkrat utrdijo športne in prijateljske vezi, ki sojih ustvarili za časa svojega bivanja na Norveškem ter si bodo zaželeli svidenje na VII. zimskih olimpijskih igrah čez štiri leta v Gortini d'Ainpezzo v Italiji. Med prvo deselorico skakalcev j tako da sl je zagotovil zlato olimpij- Norvežanov le 1 Šved 3 Nemci in 2 Finca .Najzanimivejši disciplini zimske hrupiade, samostojnim skokom, ki so e začeli danes popoldne malo po »JO* uri, na znani zelo težki holmen-oilnski skakalnici pri Oslu, je pri-stvovalo rekordno število 150.000 v C(ialcev. Reke ljudstva so se valile ,Se dopoldne iz Osla proti Holmen-pllnu, kjer se je ob vznožju skakalce zbrala ta ogromna množica. Za-l£aanje za to prireditev je razumljivo, al so smučarski skoki norveški na-hdnl šport. Tekmam v skokih je pri-stvoval tudi norveški kralj Haakon številnimi dipiomaiskimi zastopniki uiih držav. ^red pričetkom skokov v konku-enci, ki jih je izvedel vsak tekmo-. alec po dvakrat, je G skakalcev yedlo poskusne skoke, da preizku-J0 skakalnico. Na startu je bilo 44 c?akalcev, ki so skakali v konkuren-■ toed njimi tudi naša dva zastopaj1 Karel Klančnik in Janez Polda akor je bilo pričakovati, so zmagal orvežani, vendar so presenetili vse fokovnjake, ker so dosegli popoln ^ Peh ter osvojili zlato in srebrno °tajno, poleg tega pa zasedli še če-t . 111 šesto mesto. Med prvo dese-6t’lc° se je uvrstil le Šved Holm-*, °?b ki je osvojil bronasto kolajno, w ?al.ie Nemci: Toni Brutscher, Sepp tzra r Sepp Kleisl, kar je za njih ter i n usPeh in veliko presenečenje het ^on‘ano Finca Hyvarinen in Uoti-^ Nted najboljšo deseterico torej la ^’d'6mo niitd Avstrijca SeppaBrad-V0r;tov in posebno nevarnih tekme- je veljal kot eden glavnih fa- ska n<>r4ijskm.. _____________________ kol ?°segla le delen uspeh z bronasto j SciDa.Po, tako da se je vsaj v tej di-Plini revanširala Fincem, ki pa zato sko kolajno pred svojim rojakom Fal-kangerjem, ki je v drugem skoku nabral 108.5 točke. Rezultati tekem v samostojnih skokih 1. Orntin Bergman (Norveška) 226.0 točke (67.5 in 68 m) 2. Torbjorn Falkanger (Norveška) 221.5 točke (68 im 64 m) 3. Kole Holmstroin (Švedska) 219-5 točke (67 in 65.5 m) 4. —5. Ness (Norv) in Brut- sdier (Nem) 216.5 točke 6. Hoel (Norveška) 215.5 točke 7. Hyvarinen (Finska) 213.5 točke 8. —9. Sepp Weiler (Nemčija) 213.0 točke Uotinen (Finska) 10. Sepp Kleisl (Nemčija) 208.0 točke 16.—17. Janez Polda (FLPvJ) 200.5 točke1 (63-5 iti.. "M 62 m) ^ .-1 Andreas Daeclier (Švi- ca) 200.5 točke 30.—31. Karel Klančnik (FLRJ) 188.5 točke (60 m '". j 56.5 m) •*; Hans Eder (Avrstrija)' 1 188.5 točke Finske tekačice osvojile vse 3 kolajne Včerajšnji dan je bil popolen triumf finskega smučarskega športa, saj so tekmovalke iz dežele tisočerih jezer osvojile vse tri kolajne .v teku na 10 km, finska štafeta pa je zmagala v teku na 4X10 km. Švedi pa so do- živeli velik poraz tudi v teh dveh zadnjih disciplinah, kjer so lahko upali še vsaj na eno zlato kolajno, ki naj bi jo letos odnesli domov z zimske olimpiade. Prva Srednjeevropejka je bila Nemka, Hanni Gehring. ki se je plasirala šele za vsemi zastopnicami nordijskih držav. Komaj 5 sekund za njo pa je na 14. mestu Jugoslovanka Nada Sirko, ki ji je le za las ušlo srednjeevropsko prvenstvo. Birkova se je med tekmovanjem slabo počutila, tako da je hotela po prvi polovici proge odstopiti, vendar je 'vožnjo nadaljevala in prišla na cilj vsa zasopla, zahvaljujoč skrajnim naporom in svoji močni volji. Druga naša tekmovalka Angela Kordež je bila 2 minuti pred Italijanko Romaninovo, ki je ostala na predzadnjem mestu. Plasma naših tekmovalk je slabši kot smo od njiju pričakovali po njunih uspehih v Švici in Trbižu. Vendar moramo upoštevati, da so se plasirale boljše od glavne favoritinje Avstrijke Kl,adensky, ki je med vožnjo odstopila. Med 21 tekmovalkami, kolikor jih je startalo, sta odstopili tudi Italijanki lldegarda Taft ra in Madžarka Bartha. 1- Lydk Videman (Finska) 41:40 2. Mirja HLetamies (Finska) 42:39 3. Johanna Rantanen (Finska) 42:50 4. Norberg (švedska) 42:53 5. Pelkunen (Finska) 43:07 6. Wahl (Norveška) 44:54 7. Oeyseth (Norveška) 45:04 8. Asberg-Albreehtsson (Švedska) 45.05 9. Alm (Švedska) 45:20 j 10. Sigstad (Norveška) 45:37 11. Edstrom (švedska) 45:4! 12. Askersrud (Norveška) 47:45 13. Gehring (Nemčija) 50:39 14- Nada Birke (Jugoslavija) 50:44 15. Baisse (Francija) 51:43 16. Angela Kordež (Jugoslavija) 52:33 17. Fides Romanin (Hal ja) 54:43 18. Angirany (Francija) 54:56 Janez Polda je danes dosegel v Hol ImenkoHnu pri Oslu sijajen uspeh. Uvrsiil se‘je skupno is Švicarjem Da esherjem na 16.—17. mesto pred Brad-lom in mnogimi znanimi švedskimi, nemškimi, avstrijskimi, finskimi in švi- > carskimi tekmovalci Klančnik je prvič skočil 60 m in dobil oceno 15, 15.5 in 16 oz. 96.5 točke. Drugič je tudi on imel krajši skok s 56.5 m za katerega je dobil oceno 15, 15 in 15.5 ozir. 92 točk. Klančnik je nabral skupno 188.5 točke. Po končanem tekmovanju je Polda izjavil: | »V preteklem letu me je bolezen precej izčrpala, tako da sedaj nimam | več dovolj sigurnosti. Razen tega ne morem vedno doseči tiste moči pri j odskoku, ki mi je prej prinašala dolge skoke. Upam, da bom prihodnjo j sezono imel boljše rezultate.? Finci v štafeti pred Švedi in Norvežani j Okrog 60.000 gledalcev se je zbralo Bislet ob 19. ur: pred 28.000^gledalet. ’ včeraj opoldne na startu za štafeto Led je bil boljši kakor ;prejšnji dan, 4X10 km, mnogi tisoči pa so se raz- vendar je svetovni prvak Michael vrstili ob progi. Čim je bil dan znak Kennedy izjavil po nastopu, da drsa-za start, se je sprožil Finec Heikki lišče tudi tokrat ni bilo idealno. Ob-Hasu s silovitostjo, ki ga je že takoj činstvo je toplo pozdravilo oba ICen-v začetku postavila na čelo skupine.; nedvja za odličen ples na Gr egovo Sledil mu je Šved Nisse Tapp, takoj glasbo. Največje odobravanje in na-za njim'pa norveški tekmovalec. I vdušenje pa je veljalo zakoncema Finec Hasu je zmagal v prvi pre-’ Falk, ki sta za svoj nastop izbrala daiji, kjer je dosegel svojega prihod- Beethovna, Ko sta se oba Nemca *°rico dVa za6^°P'ni^a me<* Prv0 dese- |i v*?, prvi serij! skokov je vodil sve-kart 1 prvak Norvežan Torbjorn Fal-zm/er s 113 točkami pred današnjim k0 s®Va,lcem, svojim mladim roja-doht, BerSmanom, ki je za prvi skok Polda na 16. mestu boljši od Bradla Naš tekmovalec Janez Polda je Hy Pa 112 točk. Tretje in četrto mesto sicer dosegel nekoliko slabši uspeh Nemec Brutscher in Finec na letošnji olimpiadi, kakor je plas-s 111 točkami, za njima ma štejeta, ki je zasedel 13. mesto pn tem skoku nabral 114 točk, tretje mesto v skokih na tradicional- nih vsakoletnih skokih na holmen-kollnski skakalnici. Naš prvak je med drugimi premagal odlična Šveda Lindgrena in Oestmana, tri Avstrijce (med njimi Bradla), enega Nemca, tri Švicarje, dva Američana, med njima tudi Arta Tokia, ki je bil na prejšnji olimpiadi šesti v tej disciplini in končno svetovnega rekorderja v smuških poletih, Finca Tauna Luira. Pred njimi so od srednjeevropskih skakalcev le trije Nemci in en Avstrijec, kar lahko smatramo za zelo lep uspeh. Razen teh so sc pred Poldo plasirali še 4 Norvežani, 3 Finci ter po 2 Šveda in Američana. Polda bi lahko dosegel Se boljši uspeh, če bi obakrat po odskoku držal smuči bolj paralelno, kar je verjetno vplivalo na njegove ocene za slog. Polda deli 16. in 17. mesto s Švicarjem Ddscherjem, ki ima enako število točk. Naš drugi skakalec Karel Klančnik je dosegel slabši plasma, kakor smo od njega pričakovali. Deli namreč 30. in 31. mesto z A vstrijcem Eder jem. Polda je v prvem skoku dosegel dolžino 62.5 m ter dobil oceno 15.5, 16.5 in 16.5. Pri tem skoku je nabral 101.0 točke. Drugi skok mu je bil nekoliko krajši, in sicer 62 m. Zan j je dobil ocene 16, 16 in 15, ter nabral 99.5 točke. Skupno je to- » * aus, viimpijsaa in evro psica prvaka v umetnem drsanju parov rej Polda dobil 200Ji točke, • • ■ / njega tekača mnogo prej kot Šved Tapp. Razlika med obema je bila več , kot 1 minuto. Tretji je bil Norvežan Estenetad. ki je približno 200 m za-; ostal za Švedom. Pri drugi predaji je bil prvi zopet Finec Paavo Lonkila. ki je imel pri drugi predaji že 2,5 mi- j nute naskoka pred Švedi, ki so se j borili z Norvežani za drugo mesto v! tem delu tekmovanja. Finec ICorhonen; je bil že izven proge, ko e!ia Šved j Ennar Josefsson. in Norvežna Martin j startala za tretjo etapo. Kot zadnji! Finec je tekel Makela, ki je še bolj povečal razliko finskih tekmovalcev od ostalih. Najboljše čase med posamezniki so dosegli naslednji: 1. Makela (Finska) 34:06, 2. Brenden (Norveška) 34:37, 3. Hasu (Finska) 35:01, 4. Lonkila (Finska) 35:22, 5. Lundstrom (Švedska) 35:32, G. Stckken (Norveška) 35:37, 7. Josefsson (Švedska) 35:43, 8. Korhonen (Finska) 35:47, 9. Kirkholt (Norveška) 36:07, 10. Anders-son (Švedska) 36:43, 11. Mandrtllon (Francija) 36:43, 12. Estenstad (Norveška) 36:52. Rezultati štafetnega teka na 4X10 km (Nadaljevanje na 4. strani) 1. Finska 2.20:16 2. Norveška 2.23.13 3. Švedska 2.24:11 4. Francija 2.31:31 5. Avstrija 2-34:36 6. Italija 2.35:33 7. Nemčija 2.36:17 8. Češkoslovaška 2.37:12 9. Švica 2 38:00 10. Romunija 2.38:23 11. Island 2.40:00 12. ZDA 2.53:28 Ria in Paul Falk zmagovalca v umetnem drsanju parov Predsinočnjim je bila na sporedu zadnja drsalna disciplina na okimpia-di, in sicer umetno drsanje parov. Tekmovanje se je začelo na stadionu TELESNO VZGOJNO DRUŠTVO »PARTIZAN« LJUBLJANA, NAR. DOM poziva vse svoje članstvo, posebno pa starejše telovadce, da se udeleži polnoštevilno pogreba našega telovadca in društvenega člana tovariša Staneta Gašperčiča v torek popoldne, j Stane Gaineršii nas je zapustil Danes ponoči je po kralki in mučni bolezni preminul član sekretariata Fizkuliurne zveze Slovenije, tovariš Slane Gašperšič. Že v zgodnji mladosti se je vkjučil v telovadno in športno organizacijo. Bil je znan telovadec Sokola I na Taboru in tudi allei. Ni se pa izživljal samo v telovadbi, temveč je kot odločen demokrat in sovražnik vladajočih diktatorskih režimov povezoval svoje delo v telovadnici s politično borbo slovenskega ljudstva. Zato je bil pred zadnjo vojno zelo aktiven član demokratičnega krila Sokola, nastopal je tudi kot zagovornik v znanem sokolskem procesu zoper voditelje (ako imenovanega levega krila Sokola in povsod izpričeval svoj odpor zoper vpliv proiiljudske-ga režima v sokolski organizaciji. Takoj po okupaciji naše domovine se je vključil v Osvobodilno fronto in odločno izvrševal vse prevzele naloge. Bil je od okupatorja aretiran in v zaporu mučen, kar mu je zapustilo težje posledice, ki so tudi bile vzrok njegovi prerani smrti. Poi osvoboditvi se je ponovno vključil v organizacijsko delo na področju telesne vzgoje, tako v Fizkulturni zvezi Slovenije, kakor tudi v Telovadni zvezi. Razen (ega je še vedno aktivno telovadil. Spomin na tovariša Staneta bo zato med telovadci in športniki vedno živ, posebno težko se poslavljajo od njega njegovi stari tovariši in soborci. Pogreb pokojnika bo v torek, 26. t. m. ob 16. uri z Žal. Poštnina plačana v gotovini la Jiseoisaii si zaceli delati z mladino Zadnja leta smo se večkrat spraševali, kje tiči vzrok, da ni smučanje več tako mno* žično, niti tako kvalitetno, kakor hi moralo biti na Gorenjskem. Če pogledamo poro* čila, ki prihajajo na Smučarsko zvezo Slo* veni j e, bomo videli, da so skoraj povsod bolj marljivi in da so povsod drugod šte* ▼ilnejša smučarska tekmovanja, kakor tam, kjer je dejansko ta športna panoga doma. Na Jesenicah imamo društvo »Jože Gre* florčič«, kjer so vključeni poleg drugih šport* fcikov tudi smučarji, vendar njihovo število Me ustreza našim željam, niti dejanskemu stanju v tem predelu naše Gorenjske. Ne bom se spuščal v podrobnosti, kako je bilo na Jesenicah pred vojno. Vemo samo to, da smo imeli nekaj odličnih tekmovalcev v vseh smučarskih disciplinah, ki so do* segali za takratne razmere odlične rezultate. Samo spomnimo sc Smoleja, Pračka, Ko* blerja, Žnidarja in drugih in že nam mora biti dovolj. V zadnjem času pa, kakor vi* j dimo, ni bilo tistega razmaha, ki smo ga j upravičeno pričakovali od smučarskih de* lavcev in strokovnjakov v našem industrij* skem središču. »Joža Gregorčič« je pred nedavnim izvedel na Črnem vrhu svoje društveno tekmovanje in končna podoba tekmovanja nam je pokazala, da so poleg maloštevilnih članov nastopili le 4 mladinci ! in 2 mladinki. Kaj mislite, ali ni to zares ! žalostna ugotovitev za društvo tradicijo? Poleg društva »Jože Gregorčič« pa smo do to v glavnem mladina iz kmcčko*delavskih tečaju je tov Kobler Stane izbral najboljše člane in mladince, ki so že na* slednji teden začeli s pionirskimi tečaji. Ti tečaji in treningi so bili okrog jeseniške po* staje, zanimanje za šolo pa je bilo narav* nost ogromno. Vsak dan med 10. in 12. uro ter 14. in 16. uro se je zbralo okrog 60 pionirjev in 30 mlajših mladincev, ki so z velikim zanimanjem sledili vsaki kretnji svojih učiteljev. V tem času so izvedli tudi klubski pionirski dan in pripravili tekmova* nje v slalomu. Čeprav je bil na dan tekmo* Angleški nogometaši nasprotniki Nemčije Nemčija bo poslala na olimpijske igre v Helsinki svoje amatersko moštvo. Da bi se nogometaši čim bolj pripravili, se je nem* j mi je ka nogometna zveza dogovorila za dve src* 1 čanji z Anglijo, in sicer bo prva tekma 14. maja v Diisseldorfu, druga pa 19. maja ~ Augsburgu. na smučarsko vanja velik snežni met^ž, je bilo za to tek* movanje ogromno zanimtnje, na terenih pa __________„_____ se je pojavil tudi naš znani ljubitelj planin bili novo društvo »Bratstvo«, ki. kakor iz* V1 mojster gorskih posnetkov, Jaka Čop, ki gleda, razume svojo osnovno nalogo, to je Je poklonil dve lepi planinski podobi za naj* vzgojo najmlajših. Poglejmo si, kako je v , boljša tekmovalca. Sadovi te šole so tem društvu z najmlajšim smučarskim ka* kmalu pokazali. Pred m sečem so se prav ti pionirji pomerili v Ratečah in čeprav ne* j kateri niso še nikdar .skakali, so tudi v tej drom. Tov. „inž. Gustel Pohar, krc ta V Srn uč aršk v eze“s!oven i j in'kidobro imott* Z, "'eliko nadar! pozna jeseniške razmere, saj je tam doma. ?.?. n - S..Z z,aA‘Lucck pionirske šole SO iz« -rc. saj je tam doma, razgovoru razložil veliko dejavnost i tega smučarskega kolektiva in istočasno iz* i razil upanje, da bomo na Jesenicah kmalu ■ dobili nov smučarski kader, ki bo ; popeljal smučarstvo na Prvo povojno srečanje med nogometnima j Smučarji tega društva reprezentancama Francije 5. oktobra v Parizu. V La premagala tamkajšnjega rezultatom 1:0. prvaka Florino . - -----—...---------- ~~ imeli v letošnjem in Nemčije bo j letu že vrsto tečajev in tekmovanj, kjer so , i v glavnem nastopili le mladinci. Tako smo Valetti (Mal.ta) je dunajska Admira fire-eii poročilo, da jc bil na primer v pre* " 1 "* • teklem mesecu strokoVni tečaj za alpske i discipline pod vodstvom tehničnega referenta j Koblerja Staneta. V dopisu je točno označeno. da se je tečaja udeležilo 15 mladincev in 15 članov. Torej skupno 30 tečajnikov. To so v glavnem, tisti smučarji, ki so do danes po terenih okrog Jesenic neorganizirano ži* votarili in ki šc niso poznali vseh .tehničnih prijemov v posameznih smučarskih discipli* nah. Tečaj jc dosegel svoj namen, saj so mladi smučarji utrdili borbenost in se prvč pobliže seznanili s tekmovalnim duhom. Za* nimivo je. da so si smučarji tečaj organi* zirali iz svojih finančnih sredstev in da jc oj V septembru bo atletski troboj Avstrija : Jugoslavija : Nemčija Nemška atletska zveza je objavila mednarodni koledar za 1. 1952, V koledarju je predvidenih več mednarodnih srečanj. Prve izbilrne tekme za olimpijske igre bodo !!• maja, nato pa bodo imeli še dvoje izločilnih-tekmovanj. Po olimpijskih igrah bodo Nemci imeli srečanje s Švico v Miinchnu (23. in 24. avgusta) ter s Švedsko v Diisseldorfu (13. in 14. septembra), dne 6. in 7. sept. pa ho troboj med Avstrijo, Jugoslavijo in Nemčijo Nemško moštveno državno prven* stvo bo 27. in 28. septembra. Avstralska natla v maratonu vedli še zaključno s!alom*tekmo, kjer je nastopilo 40 pionirjev. To število bi bilo vsekakor večje, če ne bi mnogi pionirji po* rlrr ki h n nnnnvnn ioi?j!i smu?i* ali č)e bi imc!i vsaj najpotreb* . J* ,--1 nejso smučarsko opremo Pri vseh pionirjih p ic j . smo opazili never jetno borbenost in izredno pripravljenost. Nekateri so drseli po strmih pobočjih kar v sodovkah brez palic, toda odstopiti ni hotel niti eden. O, to bi mo* rali opazovati naši »boljši«, saj bi se go* tovo od teh najmlajših lahko marsikaj rjj Sporting Ciuha. Clark je Braddocku obljubil pol milijona dolarjev . pa 50 odstotkov od prejemka s srečanj-^če pristane na dvoboj z L01U v Chicagu v bližajočem se junijskem roku. L ,, | * r 1 1' l, \ \i, -a 1 if ■ii j i ' f|: 1 , 'k I & 1 »* I i 1 1*1 U Uk k »• %? - '" 1, i ;:5;šsS:S?®:k Okraje« smučarska prvenstvo v Trbovljah V soboto m nedeljo je bilo tzvedeno J Priredbi smučarskega kluba >Ru-da,r< v Trbovljah okrajno smučarsko Prvenstvo, katerega pa se iz neznanih rirokov niso udeležili smučarji iz Hrastnika in Zagorja. Sodelovali so elani RUDARJA in smučarskega k,uba KUM. V soboto je bil najprej tek članov "a 10 km. 1. Vlah Franci (Rudar) 52 minul, 2. vudež Jože, 3. Dimic Miha. Mladinci so tekmovali na 5 km. 1. Škrinjar Miha (KUM) 31 :16.0. 2. Korošec Franci (Rudar), 3. Rotar Mi. kl* *l (Rudar). V nedeljo so bile tekme v slalomu. Kroga je bila dolga 300 m z višinsko Koliko 110-ro Med Slani je zmagal Majdo Cveto. 1. Majdič Cveto (Rudar) 51 : 04, 2. H°re Jože (Rudar), 3. šprogar Franci (Rudar). Mladinci so dosegli na isti progi sledeče rezultate: 1. Kuhar Milan (Rudar) 2:00,1. 2. Brlee Stanko, 3. Knez Pavle (Kum). V nedeljo popoldne je b 1 smuk. Med člani je zasedel prvo mesto Majdič Cveto v času 1 : 51,3. 2. Bevc Cveto (Rudar), 3. Rep Jože (Rudar). MLADINCI 1. Knez Pavle (Kum) 2,07, 2. Oa-mcr Oskar. 3. Kuhar Milan (Rudar). SKOKI Član": 1. Rep Jože (Rudar) 221/a, 24 m — 187.1 točk, 2. Bevc Cveto, 22 K!, 23 m — 186-2 točk, 3. Dimic Milia, 22%, 21 m. 176.2 točk. Mladinci: 1. Planinc Nande, 22%, 23 m, 184.2 točk, 2. Gorenc Jože, 21, 22 m ____ 170.7 točk, 3. Ličar Pavel, 157.5 točk. Vreme lepo. senčno, sneg težak. Or. ganfaacčja ni bila ravno najboljša. Boksarji ..Partizana” s« zmssaSi Novi Sad, 24. februarja. Dvorana Saltoišta, gledalcev 2.500, sodnik: Rij-Ea,X Adamovič iz Beograda, Posman ^ Novega Sada. V nedeljo dopoldne je imela odlična r,9mška ekipa »Neckar« drugo srečale v naši državi. Tokrat so se jim Zoperstavili bokserji našega državnega Prvaka Partizana. Za to srečanje je dadalo veliko zanimanje ne samo v Novem Sadu, ampak v vsej državi, Posebno med našim boksarskim sve-wm. Velik interes za to srečanje je pa pač posledica ugodnega vti'sa, ka-lereg-a so zapustili nemški bokserji v Prvem srečanju, katerega so imeli Prav tako v Novem Sadu in kjer so phagali s 13 : 7. Pričakovanja so se ^Polnila. Bokserji Partizana so poginoma upravičeno zmagali, toda p>ri-frali moramo, da so zapustili gostje r°ljši utis in da so se nam predstavili kot ekipa, ki je prav v tem srečanju Pokazala več znanja, prisotnosti in tehnike v tem športu. Od naših bokser-iev so t)-;],; boljši v napadu in so se Posluževali izredno čistih udarcev ;n d,;brega kritja, zato toliko knock-°Ptov. šovljanski je bil dvakrat po-*’an na pod, potem pa je izgubil z rohničnim knock-outom. Stcjnov je Jhoral celo trikrat na tla. Naš dr-ŽRvni prvak Partizan je dosegel izre-reti uspeh, kajti bokserji Partizana ?° hib; ravno na odmoru. Partizan pa i® sprejel poziv na dvoboj radi mnogo-“levilnih prošenj navijačev. Tehnični rezultati: Paljič Maš ja kategorija: tsclievsky 2 : 0 Bantam: Radanov : Miller 1 : 1 Perolahka: Redli : Kreen 2 : 0 Lahlsa: Rakič : Haehn 1 : 1 Polvelter: Stefanovič : Huss 1 : Velter: šovljanski : Kinghardt 0 Polsrednja: Pavlič : Schroder 2 Srednja: Stojnov : Han 0 : 2 P ul težka: ICalman : Kreitzmank 0 Težka-: Dudaž : Pfeifer 2 : 0 Končni rezultat:, Partizan : Necker 11 : 9. Ko.r- V Narodnem domu je rajalo nad 250 pionirjev Telesno vzgojno društvo »Partizan« — Narodni dom je povabilo danes svoje pionirje na predpustno rajanje. Starši so 'pripeljali svoje malčke v okusno okrašeno telovadnico, kjer je kmalu završalo. Zanimiv program je tako ugajal pionirjem, da bodo še dolgo govorili o plešoči zebri, o čudovitih svetovnih boksarjih, ki so odločno udarjali tudi mimo nasprotnika, kar je povzročilo i med pionirji i med starši obilo smeha. Maske pionirjev so bile zelo zanimive in slikovite. Po-zornos. je vzbujal ponosni maharadža, metulj je letal po plesišču, še zamorka je bila poleg in seveda čisto črna. Godba »Kajuha« je poskrbela za ubrano glasbo, na katero so pionirji zaplesali polko, valček in ringa raja. Komična godba je bila na čelu slavnostne povorke, ki se je vila po telovadnici, tako da so si starši lahko ogledali vse maske. 250 pionirjem je izvrstna zabava kar prenaglo minula, da pa bo ostala vsem še bolj v spominu, se je večina tudi iotogralirala. Starši so bili nad vse zadovoljni, društvo pa je ponovno dokazalo, kako skrbi za noše najmlajše v vsakem pogledu: bodisi s pravilno telesno vzgojo v telovadnici bodisi pri zdravem razvedrilu. vttodade scela niz : čhades v Msu? Po vesti, ki jo je dobila italijanska »Gaz-zetta delto Športa iz New Yorka, je sklenjeno srečanje, v katerem bo Jersey Joe Wa!cott branil svoj naslov absolutnega sve- tovnega prvaka v boksu proti Ezzardu Charlesu. Dvoboj bo junija v nekem mestu, ki bo naknadno določeno, kakor je izjavi! predsednik L. B. C. Jim Norris. Poraz argentinskih nogometašev V Essenu jc bila prijateljska nogometna tekma med argentinskim klubom Athlctico L anus iz Buenos Airesa in nemškim klu* bom Rot'Wcis-s iz Essen a. Na težkem zmrz* njenem in s snegom pokritem igrišču, ki go* stom ni odovarjal, so zmagali domačini 5:1 (2 : 1). ,Sonja, zdi se mi, da delava ta lik v napačno smer?" sm&ic£ra#e z ig&mmi I Učenci industrijske šole v Rušah so tekmovali Po vsej naši Sloveniji, kjer je vsaj ,et°s snega v obilici, so številna sunitska tekmovanja. Naša mladina ',Eeh slojev nastopa v takšnem šteto kakor še nikdar doslej. , V Rušah so si pripeli smuči in ®kiriovali učenci industrjske šole ke-•^čne stroke. Za tekmovanje se je KDjavil0 ^50 tekmovalcev, ki so nastc-?!)i v teku in smuku. Med mladinci j ])a 4.5 lan dolgi progi zmagal Šket Var:i pred Fluherjem; med mlariin-anh ji- bila najboljša Kermavc Ani-■a Pred Jančarjevo. Proga za smuk *® hila dolga 1 km in je zahtevala kar Mecej zpanja. Spet je bil uspešen ^a.govalec v teku Šket. ki je bil kar a 15 sekund bUjši od Lipovnika. Larsen premagal Flama teniškem turnirju v Palm Springu v jTTorniji A rt Larsen v finalu posamez-(1.1°v premagal Herberta Flama 6:4, 6:2, ,,2, 'V tekmovanju posameznic pa je Mau-Conoily premagala Dorothy Head, 6:3, BIIMEfflaillll 9. POBIRANJE PREDMETOV NA OBEH STRANEH Intenzivnejši vadbi prenosa teže z ene na drugo nogo in za poživitev tega pouka nam služi pobiranje predmeta najprej na eni in v primerni razdalji še na drugi strani. 10. VOŽNJA PO ENI NOGI Ko privajamo učence na obdržanje ravnotežja, priporočam vožnjo po en: nogi izmenično. Pri začetnikih učitelj ne bo izvaja! tega na pomrznjenem ali močno uglajenem terenu, temveč v mehko steptanem ali ne globokem, novozapadlem snegu.. V .takem terenu je laže obdržati smer in ravnotežje. Težavnost izvedbe stopnjujemo z večjo hitrostjo. Igro poživimo z medsebojnim tekmovanjem: kdo bo po eni nogi presmučal preko vzbokiine, jame v terenu, niKMMItlllOKEČlIMBSBIlHIESaBIIHSESSSmi IN OZKO ozko 11. VOŽNJA ŠIROKO Če želimo poudarit, razliko med in široko vožnjo (smuči skupaj in nara zen), kar moramo včasih uporabiti tudi v terenski vožnji pri nenadnih manjših ovirah. ali v prc-dvaji k plugu iz smuka, bomo uporabili vožnjo med ležečimi palicami, lahko tudi smrekovimi vejicami. 12. SKUPEN START Za poživitev pouka v smuku postavimo vso skupino v eno vrsto v primerni raz- I dalji drug od drugega, brez palic. Na dano | znamenje startajo vsi hkrati. Kdo bo prvi v dolini? S počepanjem pospešimo smuk. | Na koncu naredimo eventualno plug. Ko j peljemo drugič, naj se drže učenci za roke. i Na žvižg učitelja naj vsi naenkrat počepnejo za hip, na daljši žvižg naj vozijo če- mu 13. PRESTOP V DRUGO SMUČINO K predvajam za spreminjanje smeri s u ! prestopanjem (glej točko 8. in 9.) lahko ’ uporabimo tudi prestop v drugo smučino. V rahlo steptanem ali celem snegu zarežemo dve smučini, približno 50 cm narazen. Sredi smuka po levi smučini prestopi učenec v desno in vozi po njej dalje. Pri drugi vožnji smučamo najprej po desni in prestopimo v levo smučino. kdo bo dalje presmučal na eni nogi (daljši pj> itd. Prav prijetno je gledati tako sku- smuk) itd. Dosti veselja in zabave naredi tovarišem učenec, ki se prekucne v sneg. pinsko vožnjo v nezvoženem, cc-iem snegu, posebno pršiču! 14 KOMBINIRANA VATA ŠIROKE IN OZKE VOŽNJE TER POČEPOV Intenzivnejšo vadbo v gibanju na smučeh predstavlja kombinacija, sestavljena iz iger v točki 1., 2. in 11. Izmenoma postavimo vratca in ležeče palice ali smrekove vejice. Za to igro uporabljamo malo daljši smuk. 15. SMUK SKOZI »PREDOR« ALI »CESTO« Da poudarimo po izvršenem plužnem zavoju zopet vožnjo v določeni smeri, postavimo »cesto« iz smrekovih vejic ali^zpve-: dor« s palicami, oboje primerno široko, j Razpored je razviden na skici. ! 16. VOŽNJA SKOZI ODPRTA VRATCA i Ko vadimo plužne loke, lahko bolj skon-1 centriramo in preciziramo vožnjo in smer 1 s tem, da smučamo skozi odprta vratca. I Postavimo jih s smučarskimi palicami, v ! večji razdalji, razmak med palicami v vrat-\ cih je primerno velik, nagib terena izbere-| mo primerno znanju učencev in učnemu j programu. Učenci vozijo brez palic. | Prof. Drago Ulaga omenja v svoji knjigi | »Smučanje« na str. 82 še nekaj primerov za j poživitev pouka, poleg v točki 7. opisane j1 štafete. Naj nekatere od teh ponovimo-: 17. UČENCI STOJE V KROGU, prešteti na prve in druge. Na dano povelje začnejo -iste številke teči (smučati) v krogu na desno ali levo in se lovijo. Ostali ostanejo v krogu in tvorijo mejo. Izvedljivo s palicami ali brez njih. Pred začetkom so vsi učenci obrnjeni v smer teka. Eiittamsav.iieasei! 18. MALA SKAKALNICA — KDO BO SKOČIL NAJDALJE? 19. ODDELEK SE SPUŠČA V SMUKU po blago padajoči vesi ni. Kdo sc prvi ustavi v plugu (znak: žvižg). To tekmovanje lahko izvedemo tudi tako, da tekmujeta po dva in dva. (Op. G. S.) 20. V PREČNEM DRSENJU ALI V PLUGU: KDO ZNA NAJPOČASNEJE DRSETI? 21. KROS NA SMUČEH: oddelek učencev starta hkrati, teče v smeri markantnega znamenja v naravi (na pr. živa meja), nato okoli kontrolnega znamenja (na pr. kozolec) in se vrne nazaj na start (na cilj). 22. TEK NA KRATKO PROGO Z ZAPREKAMI (ograja, jarek). 23. NEOPAŽEN PRIHOD K DRUGEMU ODDELKU (kritje, tišina, kamuflaža) in nenaden napad s kepanjem. 24. ISKANJE TOVARIŠA, ki se je skril v določenem sektorju (vaja v iskanju in varanju nasprotnika s posebnim ozirom na sledi v snegu). 25. VLAK ALI KAČA, Ob koncu naj omenim še tako imenovani vlak ali kačo. Na blago padajočem terenu se postavijo učenci drug za drugim v lahen plug, tako da drže drug drugega za pas in tvorijo strnjeno vrsto. Prvi vozač je najboljši v skupini ali učitelj. Vsa skupina starta naenkrat in prevozi teren naravnost ali v plužnih lokih. Če je skupina dobro uvež-bana in homogena, je pogled na tako kačo kar prijeten, vendar t. igre ne priporočam. Prav lahko se zgodi, da pade eden in potegne za seboj vso skupino, padejo nato še ostali drug preko drugega in se prav lahko poškodujejo ali polomijo opremo. To igro uporabimo le takrat, kadar je teren zelo ugoden, blag nagib in kadar so v skupini res dobri smučarji. (Konec) p Svetovni prvak je njegovo ponudbo z veseljem sprejel. Z Joeom ^°u!dom sta se odpeljala v Chicago, kjer jta 19. februarja podpisala ^Sodbo za srečanje. Medtem ko sta bila John. Roxborough in Julian Prlrtl na °ddihu. je Joe z veseljem potepljal Braddocka po rami in mu so tolažim se z mislijo, da bo do srečanja vendarle prišlo.« Čeprav UB . ‘su obljubili le majhen odstotek od dobička, ga to ni motilo, r>em s‘ bo priboril naslov in da se bo lahko izkazal tudi v revanš- !), ' Srečanju nasproti Schmelingu, je bilo zanj mnogo bolj dragoceno, °S° bolj pomembno. Se Sodstvo Madison Square Gardena pa je kar naprej vztrajalo, da bi pet raddock pomeril s Schmelingom in si lastilo pravico do srečanja. pa ,tednov pred svojim dvobojem z Louisom, določenim za 22. junij, z 16 Hraddook v svojem treninškem taboru v wišconsfnskih gozdovih FU 6" ie boksarsko sodišče ovrglo zahtevo M. S. G., in da je sodnik ■Dore ^azS0c(i(. da se Btaddockova obljuba za srečanje z Nemcem še ne ‘meti za polnoveljavno. p0jt bouis .=e je zdaj, ko je trdno vedel, da bo do dvoboja le prišlo. iij,e[en° pripravljal na srečanje z Braddockom. Svoj trenlnški tabor je Srej,,t0‘;rat v Kenoshu sredi tvisconsinskih gozdov. Prav tako kot pred *oistn^m s Schmelingom so tudi zdaj storili vse za proslavo Joedvega *adnjj8a ^ne- Ta proslava pa se je sevc-da popolnoma razlikovala od je dY jedilnico je stopil Bill Bottoms, šef trenlnškega tabora. V rokah z be/.t vf'‘kansko torto. Postavil jo je na mizo in se obrnil k Joeu goij, C atni: »Vso srečo ti želim, Joe. Le pošteno se je najej. S trenm-$e je acnemo že zjutraj.« Joe se mu je prijazno nasmehnil, potem pa 23 njZaS%da! v prineseno darilo, sredi katerega je gorelo 23 svečk — je deUiZrea:te m‘ samo sredino torte, nimam upanja, da bi zmogel celo.« Znance Aost°liubnemu šefu. Kmalu po jedi je Joe zapustil prijatelje in iezera 'j 50 ga obiskali ta dan in se napotil na obalo Michiganskega Sov,‘h J5ve*Hal se je, da mora biti hoja eno najvažnejših opravil v nje- ' Pripravah. ^zltoke,0'0 stan°vanje v teh gozdovih je bilo opremljeno z največjim toa z 100.000 dolarjev ga je stala ta trenmška rezidenca, okra-Si ie d ra?i°Cen,rn‘ umetniškimi slikami in vrednostnim pohištvom. Joe st.krat priklical pred oči prizore iz skromnega življenja v buckalevvskih gorah in se ni mogel sprijazniti z mislijo, da živi nekdaj ubogi delavec iz bombaževih plantaž v pokrajini Alabami, v takem razkošju. Sredi dela je skoraj vsak dan prejemal dopise mnogih belih ljudi in vsi so malodahe enoglasno kazali občudovanje nad njegovo skromnostjo ter upali, da se mu bo le posrečilo doseči to najvišjo boksarsko čast. Vero svojih belih pristašev, ki so mu poželeli zmago nad belim lastnikom naslova, je visoko cenil, cenil bolj kot vse razkošje, ki so mu ga bili pripravili. Odmaknjen od mestnega življenja je užival ob misli, da mu je uspelo odstraniti vsaj del nerazumevanja med belci in črnci., ki ga je nekdaj povzročil kruti Jack Johnson. Sklenil je, da mora biti tudi v bodoče vzore i Športnik in boksar, ki ga bo vsakdo spoštoval. Ta svoj sklep je omenil tudi v pismu, ki ga je poslal Schmelingu. Nemcu je obljubil, da bo. z veseljem sprejel njegov poziv, če si pribori naslov svetovnega' prvaka. Schmellng mu na to pismo ni odgovoril, novinarjem pa je vendarle razglasil, da bi lahko samo on pozval Louisa, ne pa Louis njega. Toda Maks ni mogel Izbirati. Vedel je, da se bo z Louisom moral bojevati, če bo črnec otcl Braddocku prvenstvo sveta. Ko je že ves športni svet nestrpno pričakoval dvoboj med Braddockom In Louisom, sc Maks ni dosti zmenil, kdo bo zmagal. Preveč je bi i zaverovan vase In j c- 'se vedno čutil, da bo naslov prej ko slej v njegovih lokah. 13. ZMAGOVALEC IN NOVI PRVAK Razume se. da dvoboj med Braddockom in Louisom m bil 'največji dvoboj za svetovno prvenstvo, kar jih pozna boksarska zgodovina. Velikanske množice gledalcev, ki so prišle, da bi videle to pomembno in vsega zanimanja vredno srečanje, so zagledale lepega in bojevitega Irca Jamesa Braddocka v enem ter uglajenega, vitkega Joea Louisa v drugem kotu. Ni bilo treba dolgo čakati. Zadonel je prvi udarec na gong m srečanje v Comiskev Parku se je začelo. Braddock je začel napadati že v samem 'začetku z močnimi udarci iz neposredne bližine, Joe pa se ie samo branil in spoznaval nasprotnikov boksarski stil. V gneči, ki je sedela okoli ringa je prvikrat zavrelo, ko je Joe skupi 1 močen uppercut in vse je kazalo, da se bo zdaj pa zdaj zrušil na tla. Toda prav Irtro je bil spet sposoben za borbo, Braddock je znova naskočil, Joe pa je kril njegove udarce z močnimi jabi, slednjič pa je sprožil Še svoj silo- viti hak. Braddock se za njegove udarce ni dosti zmenil, in kako naj bi se bil, ko pa je bil za trdno prepričan, da je najboljši boksar na svetu. Joe se je v naglici odločil, da bo svojega,izzivalca prisilil, da bi napel vse svoje sile. »Če že izgubi,« je menil Louis, »naj izgubi častno.« Boksal je ši bolj oprezno kakor v začetku in željno pričakoval trenutka, da se bo nasprotnik odkril. Ko se mu je pa ponudila priložnost, je z natančnostjo sprožil trde leve hake v Jamesovo brado. Ob koncu šeste runde ni nihče več dvomil, kakšen bo izid srečanja. Edino vprašanje, ki je neučakanim gledalcem preostalo, je bilo vprašanje, kako dolgo bosta Jamesova bojevitost in junaštvo še kljubovala čokoladnemu Louisu in kdaj se bo Braddockovo ranjeno telo sesulo na tla. Joe, čeprav je čutil do vzdržljivosti starega mojstra pravo spoštovanje, se je odločil, da mora kar najhitreje in odločilno poseči v 'zid srečanja. V osmi rundi pa je vanj tudi posegel. Ko je Braddock samo za hip znižal kritje, ga je Joe udaril z direktom tako močno, da se je orjaški šampion kar opotekal. Louis se je umaknil za korak nazaj in čakal konca. .. Braddocku so s začela šibiti kolena: zvalil se je po tleh, v obrazom, obrnjenim v žimnico. Sodnik Tommy Thcmmas je štel do deset, trenutek pozneje pa so vihravi množici razglasili, da je Joe Louis porazil svetovnega prvaka Braddocka s knockoutom. Gledalci so se dvignili s sedežev in priredili zmagovalcu in poraženemu najprisrčneje ovacije. Ko so jima ploskali in skandirali, so čutili, da sc je pravkar končala velika drama ob močnih svetilkah ringa. Stari novinarji, ki so se bili udeleževali vseh bojev od Jima Jefftiesa dalje, se niso mogli ubraniti solz, ko so pozdravljali sredi ringa zmagovalca in premaganca. Louis, utrujen in srečen tudi, je preskočil vrvi. ringa in odhitel v svojo sobo, kjer so ga že pričakovali dopisniki mnogih časopisov In revij. »Priboril sem si, naslov. Pridite 'in pogovorili se bomo o njem,« je dejal. Vedel je, da zdaj ne sme zadržati te radosti samo zase; da j c mora deliti z drugimi, ker se je vsi enako radujejo. Prve besede ki jih je Joe Louis povedal novinarjem, pa so se kaj hitro raznesle med množico, ki je zapuščala Comskey Patk: »Ne maram, da bi me klicali za šampiona, dokler ne premagam Schmelingu!« Posebno velikansko navdušenje pa je zavladalo v južnih predelih Chicaga, koder so stanovali črnci. Tudi ti so prav 'tro zvedeli za Louisovo zmago. Tudi zdaj so brez pomisleka ponavljali svoje že zdavnaj pripravljeno geslo, ki je letelo na .Schmelingu: »Mi se ga ne bojimo, Joe je z nami!« Jeanetie Altwegg zapušča drsalne stadione? Italijanski olimpijski odbor je razdelil, te Olimpijska zmagovalka in evropska prva. linja v umetnem drsanju Angležinja Jean. netts Alttvegg je 'izjavila, da ne bo več tekmovala, pa tudi ne na letošnjem svetovnem prvenstvu v Parizu, ker bo prestopila med profesionalke. Ponovno pa je zatrdila, da ni zaročena. Letošnje zimske olimpijske igre prvič po 'pravici lahko imenujemo »narodne zimske igre«. Tokrat namreč ni bila zimska oiim-piadi v nekem luksuznem in mondenskem mestu, kakor doslej v St. Moritzu, Lake Placidu, Garmischu ali pa Chamonixu, temveč v velemestu s 400.000 prebivalci. Prej so olimpijskim igram kot gledalci prisostvovali večinoma le tisti med »zgornjimi de-settisoči«, sedaj pa so jim v Oslu končno lahko prisostvovale tudi široke množice. Tako je danes v Holmenkolinu samo tak-movanje v samostojnih skokih prisostvovalo več gledalcev, kakca vsem petim prejšnjim zimskim oiimpiadam skupaj. Nad 500 novinarjev z vsega iveta je bilo v Oslu, med njimi kot dopisnik amsterdamskega »Telegrafa« tudi mož štirikratne olimpijske zmagovalke Fanny Blankers-Koenove, Jan Blankers, ki je zastopal Nizozemsko na oiimpiadi v Berlinu kot de-seterobojec. V Oslu je bil med 7 novinarji, ki jih je poslal pariški »L’Equipe« še en znan športnik, Marcele Hansenne. 7 Fr- Univerza Yaie postavila nov svetovni rekord Kov svetovni rekord v štafeti 3 X 100 vari dov so dosegli plavači ameriške univerze Vale ob priliki nekega klubskega srečanja z mornariško šolo iz Annapolisa. Nov sve* tovni rekord znaša 2 : 48.3. Dosedanji rekord ’ je imela univerza Michigan s časom 2 : 49.1, ki ie bil postavljen 21. februarja 1949. Nemška plavalna zveza je priznala Kleinov rezultat 1 : 06.8, ki ga je postavil 27. janu= arja 1952 v 25--me trškem bazenu v Soilingcnu za nov nemški državni rekord. dni v Oslu brošuro, ki pravi da ,se Cortina : zgrali, povezali svoje vrste im potisnili d’Amprczzo že prpravijena za izvedbo zim-1 BŠK v obrambo. BS K se je tako; mo. sice olimpiade leta 1956. Predsednik odbora 1 ral bran iti do konca prvega polčasa, odvetnik Onesti je dejal, da je »Štiri leta Bilo je mnogo ugodnih prilik za gol, malo in je torej že treba začeti z delom«, j od katerih "je Vojvodina izkorisiola Mednarodni olimpijski odbor je v Oslu troje, a Beograjčani samo eno. V dru. sprejel od kitajskega olimpijskega odbora geni polčasu je Davidov« zavzel me-bvzojavko, v kateri mu ta sporoča, da na- slo h alfa, a Kaloperovič levo krilo in cionalistična Kitajska ne bo sodelovala na igra je dobila povsem drug (ok. BSK letni oiimpiadi v Helsinkih. j je prevzel iniciativo in po izvrstni Na zasedanju mednarodne zveze za hokej! !gri pa je BS K uspelo ne samo da je na ledu v Oslu je bilo sklenjeno, da bo sve-: izenačil, ampak tudi zmagal in to po-tovno prvenstvo Seta 1954 na Švedskem, ki vsem zasluženo. Gole so dosegli za med tremi kandidati dobila največ glasov, BSK A n tč in Markovič, in Rajkov ža in sicer 20, Italija je imela 13, Francija; Vojvodino. pa S^edTsfTteku na 50 km doživeli velik \ Skonecki teniški prvak Pakistana poraz, ki se posebno .vidi, če seštejemo čase j Na mednarodnem teniškem prvenstvu štirih Fincev, Norvežanov in ^ Švedov. Fin- ; Pakistana je Poljak Wladislaw Skonecki v ski tekači so dosegli skupni čas 14;37:45, finalu posameznikov premagal Iftikharja Norvežani l4;4l :39, Švedi pa 15 ;24.34! ; Ahmada 6:S, 6:1. 6:3. BSK : Vojvodina 4 : 3 (1 : 3) «!.je:*>«*** Maribor, 2b. februarja 1953. Na vmto !,n znailih vesinah ob žičnici na Pohorju je bil dane-s četrti mariborski slalom, katerega so se udeležili vsi tekmo- Lukane Slavko zmagal v Mariboru takoj: v začetku valci, ki so tekmovali včeraj v pohor-ski kombinaciji. Tekmovalci so vozili na dveh enakih progah, dolžine 600 m z 180 m višinske razlike. Slavko Lu-jn : kane si je z današnjo zmago priboril lep prehodni pokal v trajno lasti. Proga je bila odlično pripravljena. Organizacija tekmovanja je prav tako bila na višini. Brazilski plavalci za oiimpiado v Helsinkih ";,M Podjeda v ZDA in telesna vzgoja Na plavalnem tekmovanju v Niteroi v bližini Rio de Jane ir a so, Brazilci v bazenu, ki ima enake mere kakor olimpijski, ponovno dosegli zelo dobre rezultate, na podlagi katerih so že sedaj določili svoje reprezentante za Helsinki, in sicer: Okamoto in Lara za 400 m prosto, Ho Monteiro, Fon-seca za 100 m l.rbtno. AJemar Grio za 200 m prsno ter plavalke Piedade-Coutinho, Pinto, Rita in Carvaiho za štafeto 4X100 m prosto. Na omenjenem tekmovanju pa so bili doseženi naslednji rezultati: 100 rn prosto: Lara 1:00.8, 100 rn prosto: Okamoto 4:50.6, Lan; 4:51.6, 800 rn: Okamoto 10:53.7, Kelly 10:35.7, 100 m hrbt. no: Fonseca 1:09-0, 200 rn prsno: Grio 2:46.0; ženske — 100 m prosto: Rita in Piedade-Coutinho 1:10.5. 200 m prosto: Coutinho 2:37.8, 100 m hrbtno: Groba 1:20.2. Kakor poroča službeni organ severnoameriških podjetnikov Woall Street Journal, se je število podjelij. ki skrbijo za sistematično telesno vzgojo in oddih v zadnjih osmih letih povečalo skoraj za 50‘V». 20.000 podjetij skrbi za športno vzgojo in oddih 24 milijonov ljudi, kar znaša v dolarje preračunano lepo vsoto J63 milijonov dolarjev. Prav ii izdatki pomenijo veliko spremembo v socialnem mišljenju severnoameriških podjetnikov, ki so se v preteklosti prav malo ali pa skora j nič zanimali za delavčev oddih in razvedrilo. Olimpijska proga je samomorilska Avstrijanec Walter Lorger, trener španske ekipe alpskih vozačev, je izjavil, da je proga za sliiiom pri Rodkidivi »samomorih ska«. Dejal ie, da ne bi nikoli^ tvegal vožnje po tej progi. »Šport izgubi na svoji estetski vrednosti, če morajo vozači drveti po takšnih poledeneli strmini,'« je izjavil Lorger. Doslej je prijavilo za olimpijske^ igre ▼ Helsinkih svojo udeležbo 57 držav. Kot zad# nji sta se prijavili Bcrmudi in češkoslovaška. 35 držav je že poslalo številčne prijave _— doslej ie najavljenih 3.285 moških in 581 žensk. Računajo, da bo v Helsinkih prišlo na 5.000 tekmovalcev. . Skupščina „Savice“ Redna letna skupščina Veslaškega kluba Savice bo 5. marca t. L v dvorani terena Trnovo, Karunova lb, ob 19. uri. Udeležba za redno članstvo je obvezna, ostali ljubitelji in prijatelji veslaškega športa pa so vljudno vabljeni. Upravni odbor Teniški turnir v San Remu 48. mednarodni teniski turnir v San Remu, ki se je začel v ponedeljek, je prispel brez večjih presenečenj do polfinala, kamor so se plasirali Jugoslovan Branovič z zmago nad Italijanom Bellardinijem 6:4, 6:2. nadalje Drobny ter Roiando in Marcello del Bello, ki je premagal našega Balado 6:2, 6:3. V polfinalu posameznikov je Branovič premagal Rolanda del Bella 8:6. 6:2, 4:6, 6:4, Drobny pa Marcella del Bella 6:3, 9:7, 6:3. Danes je v finalu Branovič izgubil z Drobnym 3:6, 3:6, 2:6. V igri moških parov sta Mitič in Balada v polfinalu izgubila proti Rolandu del Bellu in Belardineliju 3:6, 4:6, 5:7. V mešanih parih pa sta Bellanijeva in Mitič premagala par Manfredi—William 8:6, 7:5. Teniško prvenstvo Azije V finalu možUh parov mednarodnega te. niškega prvenstva Azije na Cejlonu sta Sedgman (Avstralija) in Clark (ZDA) premagala Mottrama in Paisha (Anglija) 3:6, 6:1, 11 :9, 6:4. Tekmovanje za Davisov pokal v ameriški coni Na seji avstralske teniske zveze je bilo žrebanje letošnjega tekmovanja za Davisov pokal v ameriški coni, kjer se bosta v I. kolu srečali ZDA in Japonska. Kuba, Kanada in Mehika pridejo brez borbe v It. TEHNIČNI REZULTATI; ČLANI: 1. Lukane Slavko »Ljubelj« 2:01,7 2. Dornik »Ljubelj« 2:05,3 3. Hladnik »Enotnost« 2:08,9 4. Sevčnikar »Branik« 2:09.7 5. Bud.brek »Enotnost« 2:10,3 C. Krmelj Janko »Ljubelj« 2:10,5 MLADINCI: 1. Križaj Peter 2:17,4 2. celina 2:25.9 3. Logar 2:26,7 'i 3 ČLANICE: 1. Lukane Darinka 2:41,9 2. Hanuš Mili 2:58,8 3. Čelesnik'5:35,4 1-i'i r 1»! IT# Janko Krmelj zmagal v pohorski kombinaciji? Maribor, 23. februarja. V soboto je SK Branik organiziral zanimivo smučarsko prireditev, imenovano Pohorska kombinacija. Pohorska kombina- kolo. kjer bodo igrali zmagovalec srečanja cija je namreč kombinirano tekmova-ZDA:Japonska in Kanada :Mehika. Inje, pri katerem mora tekmovalec na- step iti istočasno v slalomu, veleslalomu. vmes pa je tudi skakalnica. N* tem tekmovanju so nastopili šteV-h11 smučarji iz Ljubljane, Celja, Tržič* Zagreba, Sarajeva in Maribora. Člani: 1. Janko Krmelj »Ljubelj« 3:14,3 2. Slavko Lukane »Ljubelj« 3:15,9 3. Denrič Janko »Enotnost« 3:20,5 4. Zdravko Križaj »Ljubelj« 3:32,5 5. Vojteh Budinek »Enotnost« 3:39i» 6. Dornik »Ljubelj« 3:40,2 Mladinci: 1 1. Peter Cetina, Celje 3:31,7 2. Križaj. »Ljubelj« 3:48,8 3. Šober, »Branik« 3:52,6 ) Hajduk : Lokomotiva 7 :1 (-4 :0) Split, 24. febr. Svojo zadnjo preizkušnjo pred državnim prvenstvom je Hajduk v p*1' jateljski tekmi odlično prestal. Kompletno prvo moštvo Lokomotive, v katerem je igr** kot novi igralec Takač, je premagal 7:1 (4:0). Zahvaljujoč ▼ glavnem Aridrijašcviču, ki j6 po dolgem času ponovno' igral v prvem štvu Hajduka ter zvezam Matošiču in dinieu, je Hajduk danes prikazal hiter koristen nogomet, kar ni slučaj v njegovih prejšnjih pripravah za prvenstvo. S takšno igro je Hajduk hitro osvajal nasprotnikov j-i -L dokaj nesigurni obramb1 del igrišča in ob Lokomotive ustvarjal veliko priložnost dosego gola. Hajduk je nastopil brez V a' kasa. ki je kaznovan zaradi prekrškov tekmi z Veležem ter Krstuloviča in šena* uerja, ki polagata izpite v Zagrebu. Loko* motiva ni igrala tako podrejene vloge, kakor bi se dalo sklepati iz rezultata. Njen* igralci so bili le nekoliko slabši od Hajduka* v tistem delu igre, ko so dosegli gol. P* celo boljši. Gole so dali: Andrijaševič 3, MiadiniČ ifl Maiošie po 2 za Hajduk ter Hmeljina 1 z« Lokomotivo. Po zelo lepem vremenu je pred 6009 gledalci dobro sodil splitski sodnik Si* moneli. Zvonko Barišič Mednarodni mladinski troboj v smučarskih skokih Slovenija izgubila s lesno razliko Celje, 24. februarja 1952. — Danes po-pold.ne je bil v Celju krasen dan Gledalci so hiteli v Mestni park ob vznož-u 40 metrske skakalnice, ki je popravljena in na novo urejena. Gledalcev se je nabralo ob tretji uri 3000, ki so, bili priča mednarodnemu troboju mladincev v skokih. S ta rt a lo je 8 avstrijskih tekmovalcev za Koroško, 8 naših reprezentantov za reprezentanco Slovenije in 3 Italijani za reprezentanco Videmske pokrajine. N.a sodniškem stolpu so bili ing. Pohar Gustl, Jenko Uroš in Bernik Vili. Od gostov pa so sodili Glumiani in Further. Domenjeno je bito, da se šteje za moštvo v troboju plasman prvih šestih tekmovalcev. Tako je zmagala reprezentanca Koroške s 1099,3 točke pred Slovenijo s 1076,2 in Italijo, katere trije tekmovalci so nabrali 526,1 točk. Prireditev je bila skrbno organizirana, pokroviteljstvo pa je prevzel r Mladinski nogometni furnir v Viareggiu Moštvo »Partizana" že drugič finalist V drugem Ladu mladinskega nogometne, ga turnirja za karnevalski pokal Viareggia je beograjski Partizan premaga! požrtvovalno domače moštvu Viareggio, ki se je proti pričakovanju plasiralo v četrtfinale, Inter pa pariškega Racinga. Tako je ostal Partizan edino inozemsko moštvo, ki se je plasiralo v polfinale. Gole za Partizan so dosegli: Ognjanovič in Stefanovič po 1, ter Prvinčevič 2, za Viareggio pa Dazzi. Rezultati četrtfinala so naslednji: Paril, zan : Viareggio 4:1 (3:0), Inter : Racing ©amila s Stalila as® Bruselj, 24. febr. Na stadionu Haysel v Btuselju je danes nogometna reprezentanca Italije pred 70.000 gledalci, med njimi 10.000 italijanskih izseljencev, doživela hud poraz proti domači reprezentanci Belgije 0:2 (0:2). Italijanski igralci so sicer imeli večji del igre v svoajih rokah, vendar so njihovi napadalci slabo streljali tudi iz največje bližine, posebno Boniperti, Carappel-lese in Lorenzi, ki so zapravili več sigurnih priložnosti za dosego gola. Nasprotno so domačini predvedli bolj učinkovito in koristno igro tet zasluženo zmagali. Oba gola je dosegel levo krilo Moes, in sicer v 25. min. iz 11-metrovke, ki jo je zakrivil italijanski srednji krilec Tognon, ter v 35. min. z nepričakovanim ostr:m_ strelom iz Belgija : Meert, Dirix, Shrojens, van Kerkhoven, Carre, Mees, Coppens, Mermans, Anoul, Mertens, Moes. V Neaplju je danes italijanska nogometna B-reprezentanca premagala Turčijo 1:0 (0:0) v tekmi za mediteranski pokal. Sodil je grški sodnik Cicis, edini gol pa je dosegel desna zveza Broccini. Moštvu Italije je nastopilo v naslednji postavi: Buffon, Magnini, Sentimenti V., Castelli, Rosetta, Venturi, Lucentini, Broccini, Biagioli, Mi-glioli, Fontanesi. PRIJATELJSKE NOGOMETNE TEKME Zagreb : Crv. zvezda 2 : 1 (2 :0) .... - —r , _ . | Zagreb, 24. febr. V svoji zadnji preizkusni razdalje 25 m. Tekmo je sodil Švicar Wys- ; tekmi pred državnim prvenstvom je Crvcna sling 'dobro in avtoritativno Moštvi sta | --da poživela /emil^o^ptot^ domače« nastopili v naslednjih postava . j ,,, j- 3 kompletnima postavama. Zmaga Za« I t a 1 i i a * Moro Grosso Cervato. greha je popolnoma zaslužena, ker je pred« Piccinini, ‘ Muccinelli, ! vedel boljšo igro, dočim je Crvena zvezda Anovazzi, Tognon, viccimm,_ : i^u «io''slabo.' Gole so" dosegli Medved Boniperti Lorenzi, Pandolrim, Larappel- v 22. in Jurišič v 43. min. za Zagreb ter lese. Krstič v 60. min. za Crveno zvezdo. Odrezek Itev. S ODGOVORI: ^ VPRAŠANJA: '81. V katerem mestu so bile prve moderne olimpijske igre (l. 1396)? 81. Katero telovadno društvo »Partizan*i je lani osvojilo prvo mesto v tekmovanju za 10. obletnico JLA? 23. Ime in priimek znanega slovenskega športnega organizatorja in strokovnjaka, ki je letos sodil v Oslu smučarske skoke za norveško kombinacijo? 2b. Kateri tekač je lani izboljšal jugoslovanska rekoi'da v teku na 800 in 1500 m? 25. Koliko znaša najdaljši skok na svetu na smučarski skakalnici? i J «... 23. (Pariz) 5:1 (2:0), Milan : Bologna 2:1 (2:0), Fiorentina : Sampdoria 2:1 (0:0). Včeraj sta bili polfinalni tekmi, v katerih je Partizan premagal Intarja, Milan pa Fiorentino. Tako se je Partizan tudi letos plasiral v finale, ki bo jutri, če bo Partizan zmagal, bo postal trajni lastnik prehodnega karnevalskega pokala, k; si gaje prvič osvojil že lani. Beograjčani so vsi igrali dobro, posebno pa krilci Kapa-madžija. Duplančič in Stefanovič, vratar Stojanovič in srednji napadalec Milutinovič. Gole sta dosegla Milutinovič v 3. in 84. min. za Partizan ter Campagnoli v 18. min. za Inter. Polfinalni tekmi sta se končali z naslednjima rezultatoma: Partizan : Inter 2 : 1 (1 : D, Milan : Fiorentina 3 : O (1 : O). Nogometni tekmovanji za .pokal Anglije in Francije ANGLIJA — Osmina finala: Black-burn Rowers : West Brcmvich Al-bion 1 : 0, Burnley : Liverpool 2 : 0, Leeds United : Chelsea 1 : 1. Lcyton Orient : Arsenal 0 : 3, I, ut ton T own : : Svlndon Town 3 : 1, Portsmouth : : Doncaster Rovers 4 : 0, Southend United : Sheffield United 1 : 2, ,Swansen Town : Newcastle United 0:1. — Bili sta tudi prvenstveni tekmi: Tottenham Hctspur : Preston North End 1 : 0, Wolverhampton Wanderers : Sunderland 0:3.— Vrstni red v lestvici se je spremenil predsednik celjskega MLO tov. Jerman Riko. Tehnično izvedbo so oskrbeli tov. Lužnik in njegovi sodelavci. Skakalnica je bila lepo okrašena z zastavami treh držav, ocenjevanje pa je bilo javno in tako so bili gledalci sproti obveščeni, koliko točk so dobili mladi tekmovalci za stil. Dobro ozvočenje je pripomoglo, da so gledalci pozorno spremljali skoke in posrečene poskuse nagradili z živahnim aplavzom. Naša ekipa se ie v splošnem dobro odrezala, pomembna zmaga pa nam je ušla zaradi tega, ker niso prišli tekmovalci iz Kranja in Tržiča. Prav tako niso imeli mladi tekmovalci pravilnega vodstva. Tu ne moremo odpustiti mašim trenerjem za skoke. Izmed mladincev, ki so tekmovali v konkurenci troboja, je najboljše skočil v drugem skoku Grillenhofer Helmut, ki pa je pri prvem poskusu padel, pri drugem pa je dobil oceno 15,5. Istočasno so tudi nastopili starejši mladinci, ki so jih ocenjevali posebej. Gorjanc je pokazal dva zelo lepa in izenačena skoka, dočim so bili drugo, tretje in četrto plasirani Avstrijci malo krajši po dolžinah skokov. TEHNIČNI REZULTATI 1. Gorjanc Lojze, Slovenija 34, 34.5 — 198.5 točk. 2. Maier Engelbert, Koroška 32, 32.5 — 190,9 točk." 3. Baumgartner Siegfried, Koroška 31, 32 — 185,8 točk. 4. Dernoscbnig Franz, Koroška 32.5, 32.5 — 184,1 točk. 5. Schwarz Leopold, Koroška 29.5, 31 — 181,3 točk. 6. Rojina Milan, Sl. 31, 30 — 180 točk. 7a. Šuster Jože, Sl. 31, 30,5 — 179.9 točk. 7b. Frattnig Horst, Koroška 29, 30.5 — 179,9 točk 8. Podlogar, Sl. 31. 31.5 — 179.1 t. 9. Sandtner Hans, Koroška 29.5, 28 — 177 točk. 10. Giacomelli, Videm 29.5, 30 — 170,9 točk. STAREJŠI MLADINCI — IZVEN TROBOJA 1. Kavar Jože 201.7 točk. 2. Bras Vlado 191,5 točk. 3. Paul Srečko 182,6 točk. Končane so VL zimske olimpijske igre (Nadaljevanje s 1. strani) združila na sred; drsališča, kamor sta pridrsala vsak s svojega konca in je godba zaigrala zadnji akord, je bil ves stadion na nogah in dolgo ploskal. Nemški par Ria in Paul Falk si je z odlično izvedbo pridobil zlato olimpijsko kolajno pred svetovnima prvakoma za leto 1950 Američanoma Ka-rollo in .Michaelom ICennedy, ki sta po čudnem naključju zbrala prav toliko točk kot takrat, ko sta osvojila svetovno prvenstvo ter sta se morala zadovoljiti le s srebrno kolajno. Rezultati umetnega drsanja parov '1 1. Ria in Paul Falk (Nemčija) 11,400 2. Karoli - in Michael Kennedy (ZDA) 11,178 3. Marianna in Laszlo Nagy (Madž.) 4. ' Nicks-Nicks (Angl.) 5. Dafce-Bowden (Kanada) 6. Silva in Michel Grandjean (Švica) 7. Gerhauser - Nighiin-gale (ZDA) 8. Minor-Braun (Nemčija) 9. Schwarz-Oppelt (Avstrija) 10. Szollo-Vida (Madžarska) 11. Horne-Lockwood (Anglija) 12. Lindmark-Berendt (Švedska) 13. Bjorggskalaen-Bdr-jesen (Norveška) 10.822 10,600 10,489 10,300 10,289 9,689 9,497 9,244 9,133 8,756 8,356 Kanada olimpijski in svetovni. CS1 pi evropski prvak v hokeju Odločilna tekma za olimpijsko zlato kolajno in obenem naslov svetovnega prvaka med Kanado in Švedsko je ilSiSSilS Aston Viilla : Birmingham City 3 : 2, , v zadnji sekundi, stol City 4 : 1, Everton : Blaokpool možnost, da osvojijo vsaj eno zlato 1 : 2 Hall City : Huddcrsfield Town kelajno na letošnji zimski oiimpiadi, — ■- - Manche- kjer za naslov zmagovalca v hokeju ledu ne odloča razlika v golih, 5 : 0, Manchester United ster City 4 : 2, Middlesbrough : Notts County 2 : 1, Notinghams Fcrest : : Bolton Wanderers 3 : 3, Stenhou-senmuire : Eeast Stirling 1 : 4, West Ham United : Charlton Atlethic 3 : 3. temveč le v točkah. Tisk Tiskarne »Toneta Tomšiča« v j Ljubljani. — Odgovorni urednik Igor FRANCIJA — Osmina finala: Nice Pre rn. — Uredništvo in uprava v : Nimes 2 : 0. Lille : Marseille 2:1,! Ljubljani, Likozarjeva ulica, pošini Rennes : Strasbourg 2 : 1, Bordeaux predal šiev. 377. — Telefon štev. 33-85 : Stade Frar.cais 1 : 1, Rating : Mo- ! in 50-09. — Čekovni račun uprave naco 2:1, Sochaux : Roche la Mo- \ štev. 602-90331-0. — Celoletna naroč-liere 5 : 0, Bouen : Quevilly 3 : 1, niiia 380 din, polletna 190 din, četri-Valenciennes : Saint Quemtin 3 : 0. 1 letna 95 din. , w 1 t, Rezultati tekem 1 ,: t v hokeju na ledu Finska : Nemčija 5:1 (1:0, 2.0, 2:1) CSR : Švica 8:3 (0:2. 2:1, 6:0) ZDA : Poljska 5:3 (1:0, 2:0. 2:3) Kanada : Švedska 3:2 (1:2, 1:0, 1:0) ZDA : CSR 6:3 (2:1, 4:0, 0:2) Švedska : Švica 5:2 (1:1, 4:0, 0:1) Kanada : Norveška 11:2 (5:2, 3:0, 3:0) Poljska : Finska 4:2 (2:2, 0:0, 2:0) ČSR : Švedska 4.0 (2:0, 2:0, 0:0) Švica : Nemčija 6:3 (1:1, 3:1, 2:1) Tekmi Poljska : Norveška in Ka- nada : ZDA se v poročila ša igrata. Hokejska lestvica Kanada 7 7 0 • 68:11 14 CSR 8 i 0 2 47:18 |2 Švedska 8 t 8 2 48:19 ll ZDA 7 t 9 1 40:18 u 8 4 9 4 40:40 1 Finska 8 2 9 6 21:60 4 Nemčija 8 1 1 6 21:53 Poljska 7 1 1 5 17:53 Norveška l 1 1 Z 12:42