59 Članki / Articles DELAVCI IN DELODAJALCI 1/2012/XII STAVKA IN DRUGE INDUSTRIJSKE AKCIJE Janez Novak* UDK: 331.109.32 Povzetek: Namen članka je z analizo drugih pravnih ureditev prikazati raz- lične pravne oblike industrijskih akcij. Posamezni pojmi so obravnavani tako, da je najprej opredeljen (splošni) pojem »industrijske akcije«, nato pa splošni / tipični pojem »stavke« in še druge pravne oblike stavke, ki se razlikujejo od »standardne« oblike stavke. Končno so obravnavane dru- ge industrijske akcije, med njimi tudi izprtje, kot bistvena delodajalčeva protiutež stavki. Ključne besede: Industrijska akcija, stavka, izprtje, kolektivni delovni spor, kolektivna delovna razmerja, sindikat STRIKE AND OTHER INDUSTRIAL ACTIONS Abstract: The purpose of the article is to present different legal forms of industrial actions through analysis of legal regulations. The author first de- termines the general term ‘industrial action’, then the general / typical term ‘strike’ and finally other legal forms of strike which differ from the ‘standard’ form. In conclusion he examines other industrial actions, including that of lockout, as the employer’s main counterweight to the strike. Key words: industrial action, strike, lock-out, collective labour dispute, collective labour relations, trade union 1. UVOD Kolektivni delovni spori so stari toliko, kot kolektivna delovna razmerja. Zgodovina teh sporov v vseh industrijskih državah pozna mnogo poskusov, ki so težili k raz- * Janez Novak, doktor pravnih znanosti, redni profesor, upokojeni vrhovnih sodnik, svetnik Janez Novak, PhD, retired Supreme Court Judge and Professor; janez.andrej.novak@gmail.com Janez Novak: Stavka in druge industrijske akcije 60 Članki / Articles širiti različnih oblik industrijskih akcij. Koalicijske stranke morajo imeti pravico, da same izbirajo sredstva za borben način uveljavljanja zahtev, pri čemer morajo upoštevati pravna pravila tega boja in uporabiti tista sredstva, ki so potrebna za dosego ciljev.1 Najpomembnejši mednarodni akti, ki so podlaga za odločanje v stavkah in dru- gih industrijskih akcijah, so predvsem: Konvencija mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindikalnih pravic, Konvencija MOD št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarja- nja, Evropska socialna listina (ESL, predvsem četrti odstavek 6. člena, ki ureja pravico do stavke, kot eno od oblik kolektivnih interesnih sporov), Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (11. člen), Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (pravica do stavke, točka d) prvega odstavka 8. člena). Poleg mednarodnih aktov je podlaga za reševanje stavk pri nas tudi Zakon o stavki (Uradni list SFRJ, št 23/91, v zvezi z odlokom, Uradni list RS, št. 22/91, ZSt), ki je v Evropi eden od redkih zakonov, ki urejajo samo stavko.2 Podlaga za odlo- čanje so tudi Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004, ZDSS-1) in kolektivne pogodbe. Pravne opredelitve posameznih vrst industrijskih akcij, dejanske in pravne razlike med njimi, so tudi povezane s pravilnim pravnim izražanjem po načelu: različen slovnični / jezikovni pojem - različen pravni pojem in dejanski pomen strokovnega izraza. Tudi tu velja ugotovitev, da so »pravniki že od nekdaj zavestno uporabljali natančen jezik« in »imeli željo po natančnem izražanju«.3 Namen članka je prika- zati bistvene značilnosti posameznih industrijskih akcij in pravne razlike med nji- mi. Te izhajajo iz dejanskih razlik med njimi in se nanašajo predvsem na predmet (zahtevo), način izvedbe akcije in osebo, proti kateri je akcija usmerjena. Dodanih je nekaj značilnosti slovenske ureditve, sodne prakse, pa tudi pogledov na novi predlog Zakona o stavki (v nadaljevanju: Predlog). Predmet tega prispevka niso: načela obveznosti miru, sorazmernosti in (zapovedi) zadnjega sredstva, vprašanja plač v času stavke, odškodninske odgovornosti sindikatov in delavcev v primeru 1 Tako Schmidt, Ingrid, s. 151, tudi sodba nemškega Zveznega ustavnega sodišča, št. E 88 z dne 2.3.1993. 2 Poseben zakon o stavki imajo tudi na Madžarskem, tako Casale, Giuseppe: Collective Bargaining and the Law in Central and Eastern Europe: Recent Trends and Issues, v gradivu: Labour Law Congress 2002, Reports, Stockholm, 2002, s. 90 in 91. 3 Jemec, Matej, s. 397, tudi Kranjc, Janez, s. 477. 61 Janez Novak: Stavka in druge industrijske akcije Članki / Articles nezakonite stavke ali drugih akcij in začasne odredbe v zvezi s stavkami. Ti insti- tuti so samo omenjeni. Menim, da pri nas niso urejeni, nista jih razvili in razčlenili tudi sodna praksa in pravna teorija, so pa v razvitih pravnih državah neločljivi del industrijskih akcij. 2. OPREDELITEV POJMOV V TUJIH UREDITVAH 2.1. Industrijske akcije Pojem industrijske akcije je splošni pojem, s katerim so označene akcije ene in druge strani v kolektivnih delovnih sporih. Njihove značilnosti so predvsem: pred- met spora (kolektivne pravice, pravno razmerje ali interesi), nasprotna stranka (v načelu delodajalec) in postopek oz. način uveljavljanja pravic. Za industrijske akcije je navedenih več tujih pojmov. V nemškem jeziku je naveden pojem Arbeitskampf. V angleškem pravnem izrazju je najti več pojmov: industrial action, labour mar- ket conflict, collective action, industrial dispute, trade dispute.4 Uporabljen je predvsem pojem industrial action,5 je pa zaslediti tudi druge pojme. 6 Redki so primeri, ko v posameznih državah opredeljujejo razlike med navedenimi pojmi. Tako je na primer v belgijskih virih rečeno, da je kolektivna akcija rezultat kolek- tivnega spora in da je spor temelj za akcijo oz. boj.7 Pojem Arbeitskampf (delovni boj)8 ni opredeljen v pravnih normah; 25. člen Zakona o varstvu pred odpovedjo (Kündigungsschutzgesetz – KSchG) ga navaja le v naslovu: »Odpoved v delovnih bojih« (Kündigung in Arbeitskämpfen). Pravna teorija pravi,9 da ni zakonske opredelitve »delovnega boja« in da tudi sodna praksa 4 Jowitt's Dictionary, s. 2276. 5 Kot v op. 4, s. 1172, 1173. 6 Npr. zaslediti je tudi izraz »weapons used in labour conflicts« glej: Lindberg, Henrik, s. 13. 7 Stewart, Arabella, s. 13. 8 Argumenti za prevajanje pojma »Arbeitskampf« kot delovni boj so naslednji. Možni prevodi tega pojma bi bili bitka dela, delavski boj ali delovni boj. Delavski boj ni ustrezen zato, ker je z navedenim nemškim pojmom označena »borba« strank kolektivnih delovnih razmerij druge proti drugi, ne torej samo »borba« delavcev. Bitka dela ne ustreza vsebini nemškega pojma. Prevajanje tega pojma kot »delovni boj« pa je bilo na primer uporabljeno v komentarju ZDSS-1, GV Založba, Ljubljana, 2005 (glej: prevod pojma dr. Marko Brus, s. 265), zato menim, da moramo upoštevati prevod iz omenjene strokovne literature. V četrtem odstavku 6.člena ESL je naveden pojem »kolektivno delovanje«, ki bi ga morali uvesti v naše pravno izrazje. 9 Tako na primer: Schmidt, Ingrid, s. 121,122. Janez Novak: Stavka in druge industrijske akcije 62 Članki / Articles doslej ni imela priložnosti, da tako definicijo postavi. Vendar navedeni vir in drugi viri10 pojem opredeljujejo enako: delovni boj je boj, ki ga drug proti drugemu vodijo delodajalci ali delodajalske zveze in delavci ali sindikati, za plačo in druge delov- ne pogoje. Delovni boj je lahko voden napadalno ali obrambno. Bistvene oblike boja so: stavka, tudi opozorilna stavka (Warnstreik), izprtje - obe obliki imata za delovno razmerje oz. pogodbo o zaposlitvi suspenzivni učinek in ne prenehanja delovnega razmerja - in gospodarske oblike boja, na primer bojkot. V Veliki Britaniji so »delovni boji« opredeljeni z dvema pojmoma: »industrial acti- on« in »trade dispute«. Glede prvega pojma je podana naslednja opredelitev:11 ko sporov o zaposlovanju ni mogoče uspešno zgladiti, lahko pride do industrijskih akcij; njihove oblike so: stavka, akcije, ki so krajše od stavke - na primer delo po pravilih, počasno delo, odklonitev nadurnega dela -, druge akcije in izprtje. Pojem »sindikalni spor« pa je opredeljen kot spor med delavci in delodajalci, ki se v ce- loti ali deloma nanaša na enega ali več naslednjih primerov: trajanje in pogoje za- poslovanja, zaposlitev ali nezaposlitev, odpoved ali dolžnosti delavcev, dodelitev dela, primere discipline, članstvo v sindikatu, olajšave za predstavnike sindikata in mehanizme za pogajanja ali posvetovanja in druga vprašanja postopka.12 Vsi navedeni pojmi so splošni, generični pojmi, torej v njihov okvir sodi več pravnih pojmov. Splošni pojem »industrijska akcija« pomeni vse pravne oblike stavk, in izprtja (kot temeljni industrijski akciji), pa tudi stavka z upočasnitvijo dela, delo po predpisih, »naveličano« delo, bojkot, odklonitev nadurnega dela, solidarnostna stavka, stavkovna straža in podobno.13 2.2. Stavka in njene pravne značilnosti 2.2.1. Tipična oblika stavke Tudi stavka (der Streik, strike) je splošni, generični pojem. Ta obsega splošno - lahko tudi tipično ali standardno - opredelitev stavke, pa tudi definicije posebnih oblik oz. vrst stavk. 10 Na primer: Creifelds, Carl, s. 72,73. 11 Jowitt's Dictionary, s. 1172, 1173. 12 Kot v op. 11, s. 2276. 13 Glej na primer: European Labour Courts, s. 5, 20, 25, 31, 37, 45, 46; Novak, Janez: Delovni spori, s. 357-362. 63 Janez Novak: Stavka in druge industrijske akcije Članki / Articles V nemškem pravu je splošni pojem »stavka« opredeljen kot »skupno in načr- tno izvedena ustavitev (Einstellung), tudi odložitev (Arbeitsniederlegung) dela, v katerem sodeluje večje število delavcev, znotraj obrata, obrti ali poklicne veje oz. panoge, z določenim ciljem oz. namenom boja in pritiskom na delodajalca, da izpolni zahteve delavcev«.14 Definirana je tudi kot »sistematična in kolektivna ustavitev dela skupine delavcev brez delodajalčevega soglasja, zato, da bi izbolj- šali ali zaščitili ekonomske in delovne pogoje delavcev«.15 Za stavko je značilno tudi, da pomeni le začasen suspenz, ne pa razveze delovnih razmerij.16 Rečeno je tudi, da je stavka ustavitev opravljanja dela za določen čas (»stop doing their work for a period of time«).17 Pojem stavka tudi pomeni »kolektivno in začasno ustavitev dela, ki je opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi« (Belgija).18 Po stališčih francoskega kasacijskega sodišča je stavka »sporazumna ustavitev dela z namenom podpore profesionalnih zahtev«. Zanjo so značilni trije elemen- ti: mora biti popolna (ustavitev dela), kolektivna, nanašati se mora na dovoljeni predmet stavke (concerned).19 Tudi islandsko pravo opredeljuje stavko tako, da je zanjo bistvena ustavitev de- la (work stoppage), pri kateri delavci prekinejo redno delo (»discontinue their normal work«).20 Izraelska sodna praksa opredeljuje stavko »kot industrijsko akcijo, v kateri sku- pina delavcev odkloni (refuse) delo, zato da bi pritisnila na delodajalca, da jim kaj zagotovi«.21 Ustavitev dela je lahko popolna ali delna, čeprav je ena od tipičnosti stavke (in tudi izprtja) popolna ustavitev dela.22 Stavka je tudi »kolektivna vzdržnost (abstention) od dela, uveljavljena z večino delavcev, da bi dosegli skupen cilj« (definicija kasacijskega sodišča, Italija).23 14 Creifelds, Carl, s. 1144, 1145, Schmidt, Ingrid, s. 134 in naslednje. 15 Stewart, Arabella, s. 56. 16 Creifelds, Carl, kot v op 14. 17 Collins Cobuild, s. 1434. 18 Stewart, Arabella, s. 13. 19 Kot v op. 18, s. 36. 20 Seventh Meeting, s. 45. 21 Kot v op. 20, s. 56. 22 European Labour Courts, s. 31. 23 Stewart, Arabella, s. 69. Janez Novak: Stavka in druge industrijske akcije 64 Članki / Articles V nizozemskih virih je stavka opredeljena kot »kolektivni boj, s katerim je preki- njeno normalno izvrševanje dela z namenom izvršiti pritisk za dosego določenega cilja, vendar z namenom vrnitve na delo potem, ko je bil dosežen določen cilj«.24 Vrhovno sodišče Nizozemske razlaga določbo četrtega odstavka 6. člena ESL tako, da gre v tem primeru za normalno obliko oz. tip stavke (»normal type of strike«), za katero je značilna popolna ustavitev dela.25 Po norveškem pravu je stavka opredeljena kot »popolna ali delna ustavitev de- la, ki jo izvršijo delavci, ki delujejo sporazumno zato, da bi izsilili rešitev spora med sindikati in delodajalcem ali delodajalsko organizacijo«.26 V norveškem pra- vu pojem »industrijske akcije« zajema stavke, izprtja in druge industrijske akcije (počasno delo – go-slow, delo po predpisih – working to the rule, odklonitev nadurnega dela - overtime refusals). Stavke in izprtja zakonodaja in sodna pra- ksa opredeljujeta kot ukrepe, katerih posledica je popolna ustavitev dela vseh ali nekaterih delavcev v podjetju.27 Podobna je opredelitev industrijskih akcij - stavke na Finskem 28 in Švedskem. 29 V španski zakonodaji je stavka opredeljena »kot ustavitev dela delavcev, ki v njej sodelujejo«.30 Iz določb Zakona o sindikatih in utrjevanja delovnih razmerij (1992) in Zakona o pravici do zaposlovanja (1996) Velike Britanije izhaja, da je stavka »ustavitev de- la po organu zaposlenih oseb, ki povezano delujejo.« V strokovni literaturi pa je rečeno, da je stavka »popolna ustavitev (»odtegnitev« - withdrewal) dela skupine delavcev, ki so v sporu z delodajalcem«.31 V ZDA je stavka opredeljena kot »organizirana odprava (cassation) dela ali upo- časnjeno oz. zadrževano (slow-down) opravljanje dela zahtevajočih delavcev; od- klonitev delavcev, da bi opravljali delo za njihovega delodajalca ali da bi opravljali delo z običajno ocenjeno hitrostjo, dokler delodajalec ne dopusti popuščanja, ki ga delavci skušajo doseči«.32 24 Kot v op. 23, s. 86, Seventh Meeting, s. 66, Soban, Ana. 25 Stewart, Arebella, s. 83. 26 Seventh Meeting, s. 74. 27 Evju, Stein, s. 86, 87, Seventh Meeting. 28 Finland Freedom, s. 4,5, 29 Lindberg, Henrik, s. 3 in 13. 30 Seventh Meeting, s. 106. 31 Jowitt's Dictionary, s. 1172 in 2179, Stewart, Arabella, s. 99 in 100. 32 Black's Law Dictionary, s. 1558. 65 Janez Novak: Stavka in druge industrijske akcije Članki / Articles Drugačna kot v obravnavanih evropskih držav so stališča Odbora Administrativnega sveta za svobodo združevanja (Odbor) pri Mednarodni organizaciji dela (MOD). V pregledu odločitev in načel navedenega organa33 je v 10. poglavju obravnava- na pravica do stavke. V 545. točki navedenega poglavja je ugotovljeno, da »ob- stajajo različne vrste stavkovnih akcij, ki jih imajo delavci (divja stavka – wild-cat strike, nenadna ustavitev dela – tools-dovn,34 delo po pravilih – working to the rule, »sedeča« stavka – sit-down strike). Iz teh stališč Odbora ni mogoče ugotoviti, ali obstaja tipična oblika stavke in ob njej tudi druge oblike stavk, ali »stavk« (dejansko industrijskih akcij), ki nimajo pravnih značilnosti stavke. V starejših virih,35 ki se sklicujejo na stališča Odbora (iz leta 1994), se nahaja opredelitev, da »na splošno velja za stavko vsaka usta- vitev dela, kratka in omejena (Any work stoppage, however brief and limited, may generally be considered as a strike)«. Opredelitve industrijskih akcij v ZDA in opredelitev Odbora so (tudi) drugačne kot značilnosti pravnih definicij industrijskih akcij v primerjanih državah Evrope. 2.2.2. Pravne posledice stavke V domala vseh virih, ki obravnavajo pravne ureditve v točki 2.2.1. navedenih držav (na primer Belgija, Finska, Francija, Izrael, Italija, Nemčija, Nizozemska, Španija, Švedska, Velika Britanija) je ena od tipičnosti stavke suspenz (začasno neizva- janje) pogodbe o zaposlitvi.36 To pomeni, da delavec ni dolžan opravljati dela, ki je določeno v pogodbi o zaposlitvi, delodajalec pa mu ni dolžan plačati plače, ker delo ni bilo opravljeno. (Začasno) preneha pravica do plače v vseh navede- nih državah,37 v Nemčiji na primer na podlagi par. 615 BGB.38 Velja načelo, da v času stavke delavec nima pravice do tiste plače in »bonitet«, ki bi jih imel pravico prejeti, če ne bi sodeloval v stavki. 33 Glej Freedom of Association, s. 108 in naslednje, tudi Gernigon, Bernard, s. 443 in 444. 34 Collins Cobuild, s. 1530. 35 Na primer Gernigon, kot v op. 33. 36 Creifelds, Carl, s. 1144, Jowitt's Dictionary, s. 1172, Seventh Meeting, s. 28, 36, 53, 108, Stewart, Arabella, s. 21, 44, 61, 74, 91, 99. 37 Stewart, Arabella, kot v op. 33. 38 Kittner/Däubler, s. 779. Janez Novak: Stavka in druge industrijske akcije 66 Članki / Articles V času poteka zakonite stavke ni dovoljeno redno ali izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi razlogov, ki se nanašajo na zakonito stavko. Po nemški sodni praksi celo pri sodelovanju v nezakoniti stavki ni dovoljeno brez pogojev odpovedati pogod- be o zaposlitvi, temveč je treba presojati okoliščine konkretnega primera.39 Odpoved pogodbe o zaposlitvi pa je dovoljena zaradi razlogov, ki niso povezani s stavko. Ker delodajalec delavcem plače ne izplačuje, sindikati lahko ustanovijo poseben sklad za stavkajoče (Strike Fund)40, ki zagotavlja ugodnosti oz. podporo (bene- fits) za stavkajoče, predvsem sredstva za življenje.41 Po nemški zakonodaji dobijo stavkajoči denarno pomoč iz sindikalne blagajne (Gewerkschaftskasse).42 Enako velja za belgijsko zakonodajo.43 Če je stavka nezakonita, je lahko zahtevana odškodnina zoper sindikat, pa tudi zoper njegove člane (na primer: Danska, Finska, Nizozemska, Španija, Švedska, odločitev Finskega delovnega sodišča).44 Po norveškem pravu velja enako, z izje- mo, da je odgovoren le sindikat, če on skliče nezakonito stavko.45 Za sodelovanje posameznikov ali / in organizacij (sindikata) v nezakoniti stavki je na Danskem in Nizozemskem lahko določena globa.46 Sodelovanje v nezakoniti stavki je kršitev pogodbe o zaposlitvi in ima delodajalec pravico, da pogodbo izredno odpove. Če je podana krivda za nezakonito stavko, ima delodajalec pravico do odškodnine zaradi kršitve pogodbe in zaradi nezakonitega dejanja (ravnanja). Te pravice ima delodajalec proti delavcu in sindikatu.47 Pri ugotavljanju (ne)zakonitosti stavke je treba upoštevati načelo »ultimum remedium« in opraviti test sorazmernosti (pro- portionality test), je ugotovilo nizozemsko Vrhovno sodišče.48 Po nemškem pravu je pred delovnim sodiščem dovoljeno predlagati ustavitev nezakonite stavke.49 Sodišče odloči z začasno odredbo. Tudi v Veliki Britaniji je mogoče izvajanje industrijske akcije zadržati z začasno odredbo.50 39 Kot v op. 38, s 1330, z navedeno prakso Zveznega delovnega sodišča - BAG. 40 Black's Law Dictionary, s. 1559. 41 Stewart, Arabella, s. 21. 42 Creifelds, Carl, s. 1145. 43 Stewart, Arabella, s. 21. 44 Finland Freedom, s. 4. 45 Evju, Stein, s. 116 in 117, Seventh Meeting, s. 87. 46 Sevenjh Meeting, s. 22, 70, 109, 114. 47 Creifelds, Carl, s. 1145. 48 Stewart, Arabella, s. 85. 49 Seventh Meeting, s. 36-37, Novak, Janez: Delovni spori, s. 435 – 437. 50 Jowitt's Dictionary, s. 1173. 67 Janez Novak: Stavka in druge industrijske akcije Članki / Articles 2.2.3. Druge vrste stavk Artikulirana (razčlenjena, oblikovana) stavka označuje dve stavki: pretrgano (inter- mittent) stavko in stavko s prekinitvami (»vrtečo se stavko« - rotating strike). Prva sestoji iz zaporedja kratkih prekinitev dela delavcev, druga sestoji iz izmeničnih prekinitev dela (Italija).51 Delna stavka (Teil-Streik, tudi Schwerpunktstreik – »težiščna« stavka) poteka takrat, ko delavci stavkajo načrtno le v delu obrata (Betrieb) ali v zvezi z delom kolektivne pogodbe.52 Divja stavka (wild-cat strike, wilder Streik) je stavka, ki je ne organizira sindikat, ali organ, ki je določen v kolektivni pogodbi.53 Ker te stavke ne organizira sindikat, jo v nemškem pravu imenujejo tudi »koalitionslosen Streik«. Po belgijski sodni praksi ni dovoljena.54 Na Nizozemskem je ta oblika stavke obravnavana drugače od drugih stavk, ker poteka po posebnem postopku.55 Po pravu Velike Britanije to ni tehnični pojem, ki pomeni stavkovno akcijo, ki nima zakonite podlage.56 Drugotna (podrejena) stavka (secondary strike) je opredeljena kot stavka proti delodajalcu, ker ima ta poslovne odnose z drugim delodajalcem, ki je neposre- dno vpleten v spor s sindikatom.57 Stavko v podporo (sympathy strike, Unterstützungsstreik), sopomenko solidar- nostne stavke, organizirajo člani sindikata, ki se ne pritožujejo oz. ne stavkajo zoper svojega delodajalca, temveč želijo podpreti drug sindikat ali delavce, ki so vpleteni v delovni spor«.58 Nezakonita stavka (illegal strike) je stavka, v kateri so uporabljena nezakonita sredstva postopka59 oz. stavka, v kateri sindikati ne upoštevajo strogih pravil po- stopka (Velika Britanija).60 51 Stewart, Arabella, s. 71. 52 Creifelds, Carl, s. 1145, Schmidt, Ingrid, s. 134. 53 Black's Law Dictinary, s. 1559, Creifelds, Carl, s. 1145. 54 Stewart, Arabella, s.16. 55 Kot v op. 54, s. 88. 56 Jowitt's Dictionary, s. 2423. 57 Black's Law Dictionary, s. 1558. 58 Black's Law Dictionary, s. 1558, Creifelds, Carl, s. 1144, Schmidt, Ingrid, s. 126, 127, 134, Stewart, Arabella, s. 69, 71, Italija. 59 Black's Law Dictionary, s. 1556. 60 Jowitt's Dictionary, s. 1173. Janez Novak: Stavka in druge industrijske akcije 68 Članki / Articles Politična stavka ni usmerjena proti delodajalcu ali zvezi delodajalcev. Njen cilj niso sredstva boja s področja kolektivnih delovnih pravic, temveč je usmerje- na proti zakonodaji, upravnim (Verwaltung) organom, sodni praksi s področja določenih pravil ali določenim odločitvam. Torej gre za stavko, ki želi izsiliti do- ločeno ravnanje države.61 Ta stavka je opredeljena tudi kot »vrsta 'nepogodbe- ne' stavke, ki je namenjena vplivom in oblikovanju splošne politike« (Italija).62 Nezakonita je zaradi njenega nedopustnega oziroma nezakonitega predmeta oz. cilja.63 V Italiji to stavko imenujejo tudi nepogodbena stavka. Zato se poli- tična stavka šteje za svoboščino, ne kot pravica, kot je stavka pogodbenega značaja.64 Politično ekonomska stavka je po svoji naravi tudi »nepogodbena« stavka. Z njo se želi doseči ali blokirati odločitve vlade ali zakonske posege ali ukrepe, ki so pomembni za ekonomske interese delavcev (Italija).65 Pri popolni stavki (Vollstreik, tudi Flächenstreik – »površinska« stavka ) po stav- kovnem načrtu stavkajo vsi delavci določene gospodarske veje, ali posamezni delavci vseh njihovih delodajalcev.66 Solidarnostna stavka (Solidaritätsstreik, solidarity strike, sopomenka stavke v podporo, sympathy strike) je organizirana z namenom, da podpira delavsko bor- bo drugih delavcev. Ta stavka je po sodni praksi BAG zaradi zmotnih oz. napač- nih možnosti vpliva na druga delovna področja načeloma nedopustna.67 Nemški pravni viri to stavko enačijo s »stavko iz naklonjenosti«. Po belgijski sodni praksi ni dovoljena.68 Na Nizozemskem ta oblika stavke ni prepovedana.69 Splošna – generalna stavka (general strike) je organizirana za vpliv na celotno industrijo.70 Po nemškem pravu (General Streik) so poklicani v stavko oziroma v njej sodelujejo vsi delavci vseh obratov določene dežele (Land).71 61 Schmidt, Ingrid, s. 126, 134. 62 Stewart, Arabella, s. 72. 63 Sewenth Meeting, s. 66, Soban, Ana. 64 Stewart, Arabella, s. 72. 65 Kot v op. 64. 66 Schmidt, Ingrid, s. 134. 67 Creifelds, Carl, s. 1144. 68 Stewart, Arabella, s. 16. 69 Kot v op. 68, s. 88. 70 Black's Law Dictionary, s. 1556. 71 Creifelds, Carl, s. 1145, Schmidt, Ingrid, s. 134. 69 Janez Novak: Stavka in druge industrijske akcije Članki / Articles Opozorilna stavka (Warn-Streik) je dopustna in je običajno lahko organizirana med tarifnimi pogajanji in je uporabljena kot »ultima ratio« v času, ko ni več dolžnosti socialnega miru (Friedenspflicht).72 Upočasnjena oz. zadrževana stavka (slow-down strike), ki jo lahko slovenimo tudi kot stavko z upočasnitvijo dela je opredeljena kot stavka, pri izvedbi katere delavci zavzamejo oz. okupirajo delovna mesta, vendar ne delajo (ZDA).73 Varovalna stavka (Wellenstreik) ima namen, da se z njo zaostrijo druge oblike stavk, na primer delna stavka.74 Razlike med različnimi drugimi oblikami stavk in tipično obliko stavke (točka 2.2.1.) so večinoma jasne. Druge oblike stavk se od »klasične« stavke razlikujejo na primer po tem, da delavci ne uveljavljajo svojih pravic (stavka v podporo, soli- darnostna stavka), da jih ne organizira pristojni organ (divja stavka), da nekatere niso usmerjene proti svojemu delodajalcu (»drugotna« stavka, stavka v podporo ali solidarnostna stavka), da v nekaterih niso upoštevana načela postopka (ne- zakonita stavka), da je stavkovna zahteva oziroma zahtevana pravica neustrezna (politična stavka, politično ekonomska stavka). 2.3. Druge industrijske akcije 2.3.1. Izprtje Izprtje (Aussperrung, lock-out) je akcija delodajalca zoper delavce v delovnem boju oz. kolektivnem delovanju. To je akcija, ki je v bistvu protiutež stavki in izhaja iz načela »enakih orožij«. Njegova značilnost je, da delodajalec začasno »prekli- če« pogodbo o zaposlitvi, kar pomeni, da delavcem onemogoči delo in jim zato ne plačuje plače. Izprtje nima trajnih učinkov na pogodbo o zaposlitvi, na primer tako, da bi pomenilo njeno odpoved. Po prenehanju izprtja se vzpostavi stanje, ki je veljalo pred njim. Osnovne pravne značilnosti izprtja so enake ali podobne v vseh evropskih pravnih ureditvah, ki jih tu obravnavamo, na primer v Nemčiji,75 na Danskem, Finskem, v Izraelu, Norveški, Španiji, Švici, Veliki Britaniji,76 pa tudi 72 Kot v op. 71. 73 Black's Law Dictionary, s. 1558. 74 Schmidt, Ingrid, s. 130, 131, 134. 75 Creifelds, Carl, s. 124, Schmidt, Ingrid, s. 94, 146-151. 76 Jowitt's Dictionary, s. 1172. Janez Novak: Stavka in druge industrijske akcije 70 Članki / Articles v Belgiji in na Nizozemskem.77 Večina virov ugotavlja, da se ta oblika industrijske akcije v praksi redko uporablja (na primer v Belgiji). V Nemčiji poznajo »razvezno« (lösende) in suspenzivno izprtje. Pri prvem delov- no razmerje preneha zaradi načina vodenja boja (kampfweise). Ta oblika izprtja je po praksi BAG praktično izključena78 oziroma ni dovoljena.79 Po francoskem pravu so delodajalčevi odzivi na stavko omejeni z zakonodajo. Delodajalec spre- meni delovni čas ali delavce premesti, kar je dovoljeno pod določenimi pogoji. Izprtje je odločno prepovedano (firmly prohibited).80 Na Nizozemskem je npr. izprtje dovoljeno tudi zato, da bi delodajalec podprl druge družbe iste dejavnosti, v katerih delavci stavkajo.81 2.3.2. Druge akcije delavcev Nemška sodna praksa in pravna teorija to skupino industrijskih akcij imenujeta »netipična« sredstva delovnega boja (Atypische Arbeitskampfmittel). Skupna značilnost teh oblik je, da delavci lahko izvršujejo pritisk na delodajalca tudi tako, da izvrševanja dela ne odklonijo, temveč ga samo omejijo. To lahko storijo prikrito ali odkrito. Med nje štejejo: - delno odklonitev dela, med njimi: odkrito omejevanje dela (offene Leistungs- beschränkungen, med njimi »svinčnikova stavka«) in prikrito omejevanje dela (verdeckte Leistungsbeschränkungen). Od teh oblik je treba ločiti delo po predpisih (Dienst nach Vorschrift), ki se ne razlikuje od »pohajkujoče« stavke (Bummelstreik); - aktivno oviranje proizvodnje (Aktive Produktionsbehinderung), med njimi blo- kada obrata (Betriebsblockade), zasedba obrata (Betriebsbesetzung) in de- monstrativna zasedba (Demonstrationsbesetzung);82 - bojkot je ena najstarejših oblik delovnega boja; njen bistveni namen je, da meri v poslovni promet delodajalca, torej na oviranje njegovih poslovnih stikov ali tako, 77 European Labour Courts, s. 9 in 10, Stewart, Arabella, s. 14, 19, 88, 90, 102. 78 Schmidt, Ingrid, s. 146-151. 79 Kittner/Däubler, s. 140. 80 Stewart, Arabella, s. 43. 81 Kot v op. 80, s. 90. 82 Schmidt, Ingrid, s. 151-153. 71 Janez Novak: Stavka in druge industrijske akcije Članki / Articles da je k oviranju poslovnih odnosov z delodajalcem »povabljena« tretja oseba.83 Bojkot npr. po belgijski sodni praksi ni dovoljen.84 Med te vrste industrijskih akcij sodijo še: - delo počasi (go-slow ali go-slow action); gre za protest delavcev, pri katerem namerno oz. premišljeno delajo počasi, z namenom, da bi povzročili težave svo- jemu delodajalcu.85 Te oblike delovnega boja (tudi »greves de la pince« - pojem pomeni odklonitev določenih delovnih obveznosti) po praksi francoskega kasa- cijskega sodišča niso priznane kot stavke, temveč jih štejejo za nezakonite kolek- tivne akcije, ker ne pomenijo popolne ustavitve (cessation - odprave) dela.86 Na Nizozemskem je npr. to ena od dovoljenih kolektivnih akcij.87 To ni stavka.88 - delo po pravilih (work to rule, Dienst nach Vorschriften); gre za vrsto indu- strijske akcije, kjer delavci opravljajo delo pretirano oz. pikolovsko po pravilih tako, da z njim zavlačujejo in delodajalcu povzročajo škodo (Nizozemska).89 V francoski sodni praksi je o tej obliki industrijske akcije sprejeto enako stališče kot za delo počasi.90 - drugotna akcija (secondary action); v Veliki Britaniji opredeljena kot oblika in- dustrijske akcije, v kateri člani sindikata, ki niso stranka v sporu, z akcijo pod- prejo druge delavce;91 - odklonitev nadurnega dela; (na primer v Veliki Britaniji);92 - stavkovna straža (Streikposten, picketing); opredeljena kot delovanje skupine oseb, običajno članov sindikata, ki stražijo delovna mesta, stojijo zunaj podjetja oz. obrata zato, da bi protestirali, preprečili ljudem, da bi vstopili ali prepričali delavce, da se pridružijo stavki;93 poznana tudi kot »flying pickets« v Belgiji, Franciji.94 Dejanje delavcev, ki želijo izraziti solidarnost z opazovanjem ali pod- poro sindikalnemu sporu (Velika Britanija).95 83 Več: Schmidt, Ingrid, kot v op 79, z navedeno sodno prakso, glej tudi: Däubler/Kittner, s. 897- 901, Kittner/Däubler, s. 76,89, Arbeitsrecht, s. 109. 84 Collins Cobuild, s. 160, Stewart, Arabella, s. 16. 85 Collins Cobuild, s. 626, Soban, Ana. 86 Stewart, Arabella, s. 37. 87 Kot v op. 86, s. 87. 88 Drugače: Tičar, Luka. 89 Stewart, Arabella, s. 87, Soban, Ana. 90 Stewart, Arabella, s. 37. 91 Jowitt's Dictionary, s. 2050. 92 Kot v op. 91, s. 1172. 93 Collins Cobuild, s. 1079, Stewart, Arabella, s. 2, Soban, Ana. 94 Stewart, Arabella, s. 23, 34. 95 Jowitt's Dictionary, s. 1709. Janez Novak: Stavka in druge industrijske akcije 72 Članki / Articles - zasedba delovnega mesta (occupation of the workplace); obsega vrsto raz- ličnih oblik akcij, ki jim je skupno to, da se izvršijo na delu, Belgija npr. pozna štiri skupine teh akcij.96 - zasedba obrata (occupation of the plant); npr. na Nizozemskem je nezakonita akcija, ker gre za očitno kršitev lastnine lastnika obrata.97 Zgoraj je že omenjeno, da so poznane še druge industrijske akcije oziroma poj- mi, npr. ustavitev dela, »vrteča oz. krožeča« stavka (rotating strike), »ključna« stavka (key strike) idr. 3. INDUSTRIJSKE AKCIJE V SLOVENIJI 3.1. Pravna ureditev Od vseh oblik industrijskih akcij imamo v našem pravu opredeljeno le stavko, ki je po določbi prvega odstavka 1. člena ZSt opredeljena kot » …organizirana preki- nitev dela delavcev za uresničitev ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela«. Poudarjene značilnosti definicije so tipične za stavko in jo na tej podlagi ločimo od drugih oblik industrijskih akcij, (čeprav ne vemo katerih). Pojem industrijske akcije je naveden le v točki č) 6. člena ZDSS-1. Ta zakon – in tudi druge pravne norme – pojma ne opredeljujejo, kar je njihova pomanjkljivost. Iz navedene določbe ZDSS-1 lahko sklepamo le, da je stavka ena od oblik indu- strijskih akcij (besedilo: » … stavke in drugih industrijskih akcij;« poudaril avtor). Navedena opredelitev stavke se pomembno ne razlikuje od opredelitev, ki so sprejete v drugih državah (točka 2.2.1.), čeprav je nekoliko zastarela, ker vrste pravic druge pravne ureditve ne navajajo. Definicija dopušča stavko v obeh vrstah sporov: v sporih o pravici in v sporih o interesu. V nekaterih državah – predvsem skandinavskih – stavka zaradi spora o pravici ni dovoljena, določeno je posredo- vanje, miritev, arbitraža in sodno reševanje takšnih sporov.98 ZSt določa formalne pogoje za zakonitost stavke kot so: sklep o začetku stavke, obvestilo nasprotni stranki, odločitev pristojnega organa, napoved stavke, mirno reševanje spora, omejevanje stavke – varnost, zdravje, premoženje – iz 5. in 11. 96 Stewart, Arabella, s. 20, 21. 97 Kot v op. 96, s. 85, 88. 98 European Labour Courts, s. 10. 73 Janez Novak: Stavka in druge industrijske akcije Članki / Articles člena ZSt, posebni pogoji za stavko v javnih službah. V času stavke delavec nima pravice do plače, temveč do nadomestila (drugi odstavek 13. člena), če je tako določeno v kolektivni pogodbi (tretji odstavek). Teorija in sodna praksa pojma oz. pojmov »druge industrijske akcije«, pa tudi vrste stavk, nista opredelili in tudi ne pravno definirali. Sodna praksa se zaradi skromne prakse stavk - drugih industrijskih akcij pa ni bilo - ni mogla ustrezno razviti. Razprav o tem, ali obstajajo različne oblike stavk in kakšne so strokovne oz. pravne razlike med njimi, dejansko nimamo. V glavnem ni jasno ali gre in kdaj za stavko ali za druge oblike industrijskih akcij. V literaturi in sodnih odločbah so navedeni številni pojmi, ki pa pravno niso opredeljeni, na primer: bela stavka (sodnikov),99 spontana in opozorilna stavka,100 »zamrznitev« stavke,101 prekinitev stavke, protestni shod (v času katerega delavci večinoma ne delajo!), enostran- ska prekinitev stavke, gladovna stavka in podobno. Glede na tako stanje je treba razmisliti o kritiki nekaterih kolegov o stavki pri nas.102 3.2. Sodna praksa VS RS Na Delovno socialnem oddelku (DSO) VS RS je bilo od 1.1.1994 (ko je oddelek začel delovati) do 1.11.2011 med 55 kolektivnimi delovnimi spori obravnavanih le 14 sporov, v katerih je bil predmet spora stavka. Gre za zadeve: VIII Ips 141/96; 168/99; 6 in 239/2000; 248/2002; 20 in 48/2003; 222/2005; 77/2006; 406 in 492/2007; 120 in 129/2008; 120/2010. VS RS je v navedenih sodbah v zvezi s stavkami sprejelo naslednja stališča: - stavka ni zakonita, če je njen predmet (zahteve delavcev – četrti odstavek 2. člena ZSt) v nasprotju z zakonom (na primer: umik suspenzov, ustavitev di- sciplinskih postopkov, sprememba delovnega časa, sodba VIII Ips 141/96, 10.6.1997, sklep VIII Ips 239/2000, 6.6.2001, sodba VIII ips 248/2002, 23.10.2003); 99 Več o tem: Debelak, Marijan: Aktualno, s. 10, Krapež, Katarina. Ta pojem v naši literaturi ni pravno opredeljen. Pravne ureditve držav, ki so obravnavane v članku, tega pojma ne navajajo in ga ne poznajo. 100 Debelak, Marijan: Aktualno, s. 11 in 12, tudi sodba VIII Ips 120/2008. 101 Pojem je naveden v sodbi VIII Ips 48/2003. 102 Jenul, Hinko, avtor pravi: »Stavka pa tako postaja fraza, parola, prazna beseda, medijski dogodek brez uresničitve. Pojem je votel, vsebina je bleda, daleč od slavne zgodovine …« Janez Novak: Stavka in druge industrijske akcije 74 Članki / Articles - stavka ni zakonita, če je z njo onemogočeno delo delavcem, ki ne želijo stavkati (sklep VIII 168/99, 7.12.1999, delno tudi VIII Ips 48/2003); - poskus mirne rešitve spora (stavke) je procesna predpostavka za delovni spor (sklep VIII Ips 20/2003, 17.2.2004, enako sklep VIII Ips 77/2006 9.5.2006, 23. člen ZDSS-1); - stavka ne more biti v določenem časovnem obdobju nezakonita, v drugem pa zakonita (sodba VIII Ips 48/2003, 20.6.2003); - pri stavkah je treba upoštevati načelo (ne)sorazmernosti stavke, ki pomeni, da za majhno korist stavka ni primerna, če povzroči velike težave in škodo (sod- ba VIII Ips 222/2005, 31.1.2006, tudi sklep Ustavnega sodišča U-I-230/96, 24.9.1997, podobno Up-236/96, 24.9.1997); - odgovor na vprašanje, ali je odklonitev opravljanja preizkusa znanja lahko stavka, je odvisen od ugotovitve, ali bi takšna odklonitev lahko ogrozila nemo- teno opravljanje dejavnosti (sodba VIII Ips 406/2007, 20.11.2007); - stavkovni odbor je operativni organ stavke in ne more biti stranka v kolektiv- nem delovnem sporu (sodba in sklep VIII Ips 492/2007, 13.5.2008); - stavka ni zakonita, če v sklepu o stavki nista navedena čas in kraj stavke (sod- ba VIII Ips 129/2008, 23.9.2008, glede navedbe kraja zbiranja sodba VIII Ipd 120/2008) - predlagatelj postopka o zakonitosti stavke je lahko le organizator stavke in tisti, zoper katerega je stavka organizirana. Odvetnik nima procesne legitimacije (sklep VIII Ips 120/2010, 9.11.2010). 3.3. Prihodnja ureditev Med veljavnim ZSt in Predlogom ni pomembnih razlik, čeprav bi moral novi zakon uveljaviti in tudi pravno opredeliti predvsem nove pravne institute. To velja na primer za pojem »industrijske akcije« (6. člen ZDSS-1), za pojme, ki jih prinaša praksa, pa niso pravno opredeljeni (na primer: bela stavka, napačno enačenje stavke z drugimi industrijskimi akcijami – delo po predpisih, počasno delo) in za pojme, ki jih je uveljavila in jih razlaga sodna praksa (na primer: mirna rešitev spora kot procesna predpostavka, načelo sorazmernosti). Tak je uveljavljen način upošte- vanja sodne prakse v razvitih pravnih državah. Za opredelitev pojma »industrijske akcije« bi bilo potrebno navesti, da se lahko kolektivne pravice uveljavljajo tudi na drug način, na primer s počasnim delom, izprtjem, stavkovno stražo in podobno. To bi bila »pobuda« sodiščem, da bi poj- 75 Janez Novak: Stavka in druge industrijske akcije Članki / Articles me pravno opredelila in odpravila jezikovno in strokovno zmedo, v kateri vse in- dustrijske akcije štejemo za stavke. Predlagano je, da se stavka »organizira kot prekinitev dela ali kot odklonitev dela«. Kaj pomeni »odklonitev dela« ni obrazloženo. Ker gre za dva jezikovna pojma ju je potrebno tudi različno pravno opredeliti. Solidarnostna stavka ima – ker je imenovana stavka – v načelu enake značilnosti kot »normalna« stavka, le namen oz. cilj in »nasprotnik« (ni lastni delodajalec !) sta drugačna. Glede na opredelitev stavke (2.2.1.) in ugotovitve v 2.2.3. se po- stavlja vprašanje, ali je to sploh stavka, ker »napadeni« ni delodajalec stavkajočih in ali je dovoljena. V pripombah k Predlogu je navedeno, da bi naj bila možna stavka za priznanje določenega sindikata. To je nenavaden predlog, ker je treba to vprašanje rešiti po določbah Zakona o reprezentativnosti sindikatov. Predlog, da bi naj zakon določal, da mora biti stavka »nujna, primerna in soraz- merna« je ustrezen, čeprav je drugje (na primer v Nemčiji) te pojme oblikovala sodna praksa. Da je stavka zadnje sredstvo, je v razvitih pravnih državah splošno sprejet pravni standard. To v bistvu ureja tudi veljavni ZSt, z ureditvijo miritvenega postopka. Ni jasno, kaj v pripombah k Predlogu pomeni interesna stavka. Določen interes je bistvo in sestavni del vsake stavke. V pripombah k Predlogu so navedene »stavke na delovnem mestu, sedeče stav- ke oziroma zasedba podjetja«. Stavke na delovnem mestu ni, ker v času stavke delavec ni na delovnem mestu, temveč so to druge industrijske akcije, ki jih je treba – če jih bo zakon upošteval - pravno opredeliti (glej 2.3.2.). Ni jasno, kaj pomeni besedilo v pripombah, da se »stavka lahko izvaja s popolno prekinitvijo dela, z upočasnjenim načinom izvajanja del in nalog, z doslednim izva- janjem navodil (na primer pri carinikih) ipd.« To stališče je v nasprotju z veljavnim ZSt, z 2. členom Predloga, pa tudi z večino primerjalnih ureditev, razen – deloma - s stališči Odbora MOD (točka 2.2.1.). Predlagatelj besedila pripomb o ločevanju med »ofenzivnimi in defenzivnimi stav- kami« ne pove, kaj ti pojmi pomenijo in kje bi lahko našli zglede, da bi ju pravno opredelili (zamisel je morda v nemški ureditvi, točka 2.1.). Predlagano je, da se črta drugi odstavek 7. člena Predloga, ki določa, da ni dovoljeno preprečevati dela delavcem, ki v stavki ne sodelujejo. Besedilu v Predlogu pritrjuje sodba VIII Janez Novak: Stavka in druge industrijske akcije 76 Članki / Articles Ips 168/99 z dne 7.12.1999. Predlog za črtanje je v nasprotju z enim od temeljnih načel industrijskih akcij, to je s svobodo odločanja o sodelovanju v njih. Načelo sorazmernosti je sprejeto v odločbah US in VS RS, sprejeto pa je tudi v številnih državah kot pravni standard, zato je nesprejemljivo stališče, da je treba črtati določbo o tem. Utemeljena je pripomba v zvezi z 20. členom zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/2006), ki navaja pojma »neposredno sodelovanje« in »posredno sodelovanje« v stavki, pa nikjer ni opredeljeno, kaj ta pojma pomenita. Nejasnosti v zvezi s tem bi bilo treba odpraviti v Predlogu. Negativnih pravnih posledic za delavca ne sme imeti samo zakonita stavka. Dovoljena je odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi razlogov, ki niso povezani s stavko. Enako velja za ugotavljanje disciplinske odgovornosti. Suspenz pogodbe o zaposlitvi (pojem je treba uporabiti v Predlogu na podlagi prvega odstavka 51. člena ZDR - » … in v drugih primerih, ki jih določa zakon …«) v času stavke je ena od njenih značilnosti. Zakon ne more tega vprašanja drugače urediti. Pravica do nadomestila plače v času stavke se sicer lahko dogovori v kolektivni pogodbi, je pa takšna ureditev nenavadna in v nasprotju s pravnimi značilnostmi stavke (glej točko 2.2.2.). Kot je bilo obrazloženo ima izprtje praktično enake učinke kot stavka, le z obr- njenimi vlogami (glej točko 2.3.1.). Slovnično in strokovno ni sprejemljivo in tudi ni jasno besedilo v pripombah, da je treba »urediti nadomestilo plače .. v času izprtja« in z zakonom omejiti »komu se lahko delodajalec izpre«(?). 3.4. Nekatera drugačna stališča Nekatera delno ali bistveno drugačna stališča ob obrazloženih stališč v tem članku, temeljijo predvsem na razlagah mednarodnih aktov ter na stališčih in odločitvah organov, ki te akte razlagajo.103 Končar npr. navaja, da je vprašanje, ali je zakonska opredelitev stavke smiselna, ker to preprečuje dopustnost novih oblik stavk.104 103 To so predvsem: Odbor (točka 2.2.1.), Evropski odbor za socialne pravice in Odbor strokovnjakov za uporabo konvencij in priporočil. 104 Končar, Polonca, s. 1245. 77 Janez Novak: Stavka in druge industrijske akcije Članki / Articles Debelak npr. navaja, da naj bi ureditev solidarnostne stavke, ki naj ne bi bila drugačna od drugih stavk, temeljila na stališčih nadzornih organov Konvencije MOD št. 87.105 Prav tako izraža pomisleke o primernosti uporabe načel nujnosti, primernosti in sorazmernosti stavke, ker je tako razlagati stališča mednarodnih nadzornih organov in ker ta načela lahko pomenijo omejevanje pravice do stav- ke.106 Navaja tudi, da je glede instituta izprtja toliko strokovnih pomislekov, da je o njegovi zakonski ureditvi treba ponovno premisliti.107 Stavka naj ne bi bila industrij- ska akcija, za katero je tipična le prekinitev dela, temveč bi bilo treba urediti tudi druge oblike stavk, na primer delo po pravilih, delo počasi in podobno. Industrijske akcije carinikov, policistov in sodnikov so označene kot »bele stavke«.108 4. SKLEPI IN PREDLOGI Iz obravnavanih pravnih ureditev in sodne prakse držav izhaja, da v načelu ločijo med tipično, »klasično« obliko stavke, drugimi pravnimi oblikami stavk in drugimi in- dustrijskimi akcijami, ker so med njimi bistvene dejanske in tudi pravne razlike. Menim, da se ne morejo v okviru pojma »stavka« razlagati vse druge oblike indu- strijskih akcij, na kar jasno kaže 6. člen ZDSS-1. Stavka, ki ima v ZSt določene pravne značilnosti, ne more biti torej industrijska akcija delavcev, ki teh značilno- sti nima, npr. »stavke« sodnikov, policistov, carinikov, kjer gre za počasno delo, delo po predpisih ipd. Dokler velja ZSt ali zakon z enako opredelitvijo stavke, je stavka samo tista akcija, ki ima pravne značilnosti po prvem odstavku 1. člena. Lahko pa pravna teorija in sodna praksa postavita pravne opredelitve drugih in- dustrijskih akcij, pa tudi različnih oblik stavk, če je oz. če bo to po pravni ureditvi možno. Ista načela morajo veljati tudi po novem zakonu. Če se zakonodajalec od- loči, da so v bistvu vse industrijske akcije delavcev stavke, potem mora opredeliti bistvene pravne razlike med vrstami teh akcij, ker sicer pride na področju prakse do zmede in nejasnosti. Če tega ne stori, mora pravne norme oblikovati tako, da takšne razlike lahko ugotovi sodna praksa. Stavka vedno pomeni prekinitev dela. Če takšne prekinitve ni, gre za druge oblike industrijskih akcij, na primer delo po pravilih, počasno delo. Množica pojmov, že samo na primer za stavko, zahteva 105 Debelak, Marijan: Pravna ureditev, s. 33. 106 Debelak, Marijan: Pravna ureditev, s. 35-39. 107 Debelak, Marijan: Pravna ureditev, s. 48 in 49. 108 Debelak, Marijan: Aktualno, s. 10 in 11. Janez Novak: Stavka in druge industrijske akcije 78 Članki / Articles natančno razlikovanje med njimi, tako v pravnem kot v dejanskem smislu. V tem smislu pravnega izrazja pri nas nimamo. Menim, da bi moral zakonodajalec predvsem upoštevati obstoj različnih pravnih oblik industrijskih akcij, ki jih glede na ZDSS-1 mora vsaj primeroma omeniti, da bo na ta način predvsem sodna praksa, tako kot v številnih drugih državah, lah- ko sprejela stališča o njihovih pravnih značilnostih in razlikah. Predvsem je treba opredeliti pravne značilnosti industrijskih akcij, ki jih oblikuje praksa (nekatere so navedene v točki 3.1.). LITERATURA IN VIRI: Arbeitsrecht in sozial Dialog, Festschrift für Helmut Wissmann zum 65. Geburtstag, herausgegeben von Wolfhard Kohte, Hans-Jürgen Dörner, Rudolf Anzinger, Verlag C.H. Beck München, 2005 Black's Law Dictionary, ninth edition, West, a Thomson Reuters Business, ZDA, 2009, Collins Cobuild Advanced Learner's English Dictionary, Harper Collins Publishers, Glasgow 2004 Creifelds Carl: Rechtswör terbuch, zwölf te neubearbeitete Auflage, C.H. Beck'sche Verlagsbuchhandlung, München 1994 Däubler Wolfgang, Kittner Michael, Klebe Thomas, Schneider Wolfgang (Hrsg.): BetrVG, Beiriebsverfassungsgesetz, Kommentar für Praxis, 3., völlig uberarbeitete Auflage, Bund-Verlag, Köln, 1992 Debelak Marijan: Aktualno o pravici do stavke, Delavci in delodajalci, št. 1/2011/XI, s. 7 – 17 - isti avtor: Pravna ureditev stavke de lege ferenda, Delavci in delodajalci, št. 1/2010/letnik X, s. 29-50 Evju Stein: Aspects of Norwegian Labour Law, Reports and Annotations 1981 -1991, Institut for offendig retts skriftserie nr. 8/1991, Oslo 1991 Finland Freedom of Association and labour Law, http://legislatione.org/topics/country/32/topic/1/ subtopic/17 Gernigon Bernard, Odero Alberto and Guido Horacio: ILO principles concerning the right to strike, International Labour Review, volume 137, number 1998/4 ILO, Conciliation and arbitration procedures in labour disputes, A comparative study, International Labour Office, Geneva, 1989 ILO, European labour courts: Industrial action and procedural aspects, Proceedings of the Third Meeting of European Labour Court Judges (Paris, September 1989) on labour courts and industrial action and aspects of procedure, edited by Werner Blenk, ILO, Geneva 1993 ILO, Freedom of Association, Digest of decisions and principles of the Freedom of Association Committee of the Governing Body of the ILO, fifth (revised) edition, International Labour Office, Geneva, 2006 (tudi: http://www.ilo.org) Jemec Matej: Slovensko pravno izrazje od habsburške monarhije do Evropske unije ali ius est ars, Obdobja 24, s. 385 - 399 Jenul Hinko: Stavka, Pravna praksa, št. 11/2008, s. 35 79 Janez Novak: Stavka in druge industrijske akcije Članki / Articles Jowitt's Dictionary of English Law, Sweet and Maxwell, Thomson Reuters, London 2010 Kitner/Däubler/Zwanziger: KSchR Kündigungsschutzrecht, Kommentar für die Praxis, 4., überar- beitete und aktualisierte Auflage, Bund-Verlag, Frankfurt/Main, 1999 Končar Polonca: O stanju na področju kolektivnega delovnega prava, Podjetje in delo, št. 6-7/2007/ XXXIII, s. 1238-1246 Kranjc Janez: Slovenski Pravnik in razvoj slovenske pravne terminologije, Pravnik, 43/8-10, 1988, s. 458-477 Krapež Katarina: Bela stavka sodnikov, Pravna praksa, št. 26/2008, s. 34 Lindberg Henrik: Industrial action in Sweden – a new pattern ? The Ratio Institute, Stockholm, Ratio Working paper No. 176, 2011 Linsenmaier Wolfgang: Das Bundesarbeitsgericht, 2., überarbeitete Auflage, Erfurt 2004 Müller-Glöge Rudi, Preis Ulrich, Schmidt Ingrid: Erfurter Kommentar zum Arbeitsrecht, 9., neu bearbeitete Auflage, Verlag C.H.Beck München 2009 Novak Janez: Delovni spori, GV Založba, Ljubljana, 2004 - isti avtor: Kolektivne pogodbe in kolektivni delovni spori, Pravosodni bilten, št. 3/XXX/2009 - isti avtor: Kolektivni delovni spori – primerjalna analiza, Podjetje in delo, št. 7/1995/XXI, s. 1006- 1018 - isti avtor: Nekatera vprašanja v zvezi z ureditvijo stavke v Avstriji, Nemčiji in na Nizozemskem, Podjetje in delo, št. 5/1999, s. 689 in naslednje - isti avtor: Pravica do stavke v nekaterih državah, Podjetje in delo, št. 8/1998, s. 1401 in naslednje Novak Marko: Implementacija, Evro Pravna praksa, št. 2/9, 2004, s. 48 Novak Mitja in soavtorji: Konvencije Mednarodne organizacije dela, GV Založba, Ljubljana, 2006 Predlog zakona o stavki (osnutek predloga št. 2) delovno gradivo – avgust 2009 Seventh Meeting of European Labour Court Judges, Oslo, 7th and 8th September, 1998, Documents, Theme 1: The right to strike Soban Ana: Problemi normativne ureditve industrijskih akcij v RS – prikaz posameznih rešitev na modelu sodne prakse, Podjetje in delo, št. 8/2003, stran 1960 in naslednje Stewart Arabella and Bell Mark: The Right to Strike: A Compareative Perspective, A study of national law six EU states (Belgium, France, Germany, Italy, The Netherlands, The United Kingdom), The Institute of Employment Rights, Liverpool, 2009 Tičar Luka: Pobuda za nov zakon o stavki, Pravna praksa. št. 8/2005, s. 14. Janez Novak: Stavka in druge industrijske akcije 80 Članki / Articles STRIKE AND OTHER INDUSTRIAL ACTIONS Janez Novak* SUMMARY The author argues that various forms of industrial action (including strikes) can- not be equated if they in fact differ from each other; consequently, different legal definitions should be applied for each of them. He further presents his standpoints on Slovenian legal regulations and the exist- ing case-law as well as on the new Strike Act. According to him, the term “strike” cannot be applied for every form of industrial action which is also clearly evident from the provisions in Article 6 of the ZDSS-1 (Labour and Social Courts Act). Thus, industrial actions of i.e. judges, policemen, customs officers) who resort to ‘slow work’ or ‘work strictly according to regulations’ cannot be interpreted as strike since those protests do not have the legal characteristics of a strike ac- cording to the Strike Act. The author is convinced that a strike always involves break of work. In case there is no break of work, the forms of protest such as ‘slow work’, ‘work strictly according to regulations’ should be referred to as other forms of industrial action. He thinks that the new legislation should acknowledge the existence of various legal forms of industrial action, thus making a difference to ZDSS-1 (Labour and Social Courts Act) by exemplary mentioning them. This way an adequate case-law could be established – as is the case in numerous other states – which would allow the courts to take position regarding their legal characteristics and differences. Above all it is necessary to define the legal char- acteristics of industrial actions as created by real life situations. In conclusion, the author of the contribution also mentions that other experts (Končar, Debeljak) have a different attitude to this topic which is mainly based on the interpretations of international acts and on the position and decisions of the respective bodies who interpret them. * Janez Novak, PhD, retired Supreme Court Judge and Professor janez.andrej.novak@gmail.com