! #  12 Takoj nato ga je Duh odvedel v puš~avo. 13 V puš~avi je bil štirideset dni in satan ga je skušal. Bil je med zvermi in angeli so mu stregli.    “Ga je Duh odvedel v pušèavo”, pravi Marko o Jezusu. Njegov krst, kot prehod èez Rde- èe morje, oznaèuje konec su`nosti. Toda zdaj ostane pot skozi pušèavo, kjer pre`i sovra`- nik, ki nas hoèe pogubiti, tako da nas zau- stavi ali pa prisili, da se vrnemo nazaj. Ko sprejmemo odloèitev, moramo plaèati ceno vztrajanja pri tej odloèitvi do konca. Adam ni poslušal bo`je besede in je bil izg- nan iz Edena v pušèavo. Duh zdaj tja po`ene novega Adama, Sina, ki posluša Besedo. Tam sreèa vse svoje brate in jih popelje nazaj v izgubljeni raj. Jezusov krst nam predstavi Boga, ki je so- lidaren z našim zlom in našo smrtjo; njegove skušnjave nam poka`ejo Boga, ki je solida- ren z našo te`avo `iveti v svobodi. Kristus, s katerega curlja, ko se dviga iz vode z Du- hom v sebi, se navezuje na Mojzesa, pastir- ja, ki vodi bo`jo èredo v eksodusu (Iz 63,11). Kot on tudi Jezus prehodi pot Izraela iz Egipta v obljubljeno de`elo, ko so bili vsi skušani in so podlegli; zmagovit gre skozi zgodbo vsa- kega èloveka, ki je od nekdaj padel in zato ne dose`e domovine svoje `elje. Pred apostolskim delovanjem je Jezus skušan, naj uresnièi Oèetovo kraljestvo na bolj uèinkovit in udoben naèin in se odpove zvestobi izbire, ki jo je naredil v krstu. Za druge sinoptike se skušnjave vkljuèujejo v “lakoto” (Mt 4,2; Lk 4,2) oz. v potrebo, ki jo èlovek ima ali èlovek je v razmerju do stva- ri, oseb ali do Boga. Stalno je prisotna ne- varnost, da to lakoto zadovoljimo s posedo- vanjem namesto z darom — edino jedjo, ki nasiti — in da ne razlikujemo la`nih prioritet in alternativ od pravih. Matej in Luka tudi izrecno pravita, da je kot bo`ji Sin skušan uporabiti tista sredstva, ki jih ima naša zdra- va pamet za samoumevna: imetje, oblast in verski ugled. Toda to bi pomenilo odpove- dati se solidarnosti z brati — edino izbiro Sina, ki jo je potrdil Oèe. Kolikor je laskavo biti otroci Boga, gospodarja in vsemogoè- nega, tako je nerodno biti otroci Boga “slu- `abnika”, ki je ljubezen, uboštvo, slu`enje in poni`nost. Jezus je bil kot vsak izmed nas od Adama naprej skušan “v imenu dobrega”. So prilo`- nosti, ki so v resnici la`ne; so bli`njice, za- radi katerih zaidemo s poti! Kaj se ne godi v imenu dobrega vse zlo sveta? Ni potrebno delovati “v dobro”, temveè delovati dobro. Kajti dobro je tako le, èe je dobro tako v za- èetku, na sredi in na koncu. Nikdar ni res, da namen opravièuje sredstva! Ta so vedno iste narave kot namen. Odlomek se kot prejšnji deli na dva dela: prvi nam predstavlja Jezusa, ki je zmagovit nad skušnjavo Kristus, novi èlovek, spravljen z naravo in v rajskem polo`aju; drugi nam ga predstavlja kot bo`jega Sina, ki mu stre- `ejo angeli.  !"#    $     %   "  V skušanem Jezusu je bilo skušano vse èlo- veštvo. V njegovi zmagi je vse èloveštvo ̀ e pre- magalo zlo. On je novi Adam. Uèenec je tisti, ki zdru`en z njim v krstu, `ivi isto izbiro in isto te`avnost vztrajanja. Ima njegovega Duha solidarnosti z brati in mu os- taja zvest kljub sovra`nikovim zvijaèam. Èesto jih te`ko prepozna; in kadar jih prepozna, ga potro. Treba se je zavedati, da sovra`nik daje veliko dobre volje tistemu, ki mu manjka ra- zumnosti; tistemu, ki ima razumnost, skuša odvzeti dobro voljo tako, da mu jemlje pogum. Gospod pa daje razsodnost tistemu, ki ima navdušenje, da ne bi delal slabega misleè, da dela dobro; in daje navdušenje tistemu, ki ima razsodnost, da ne bi izgubil poguma, ko dela dobro. Kljub vsemu se zavedajmo, da v no- beni skušnjavi nismo sami in zapušèeni. Smo “po-tola`eni” s prisotnostjo njega, ki je zato `elel biti skušan z nami in kot mi: “Nimamo namreè velikega duhovnika, ki ne bi mogel so- èustvovati z našimi slabostmi, marveè takega, ki je kakor mi preizkušan v vsem” (Heb 4,15).      v. 12 Duh. To je Duh Sina, ki je postal vi- den v izbiri solidarnosti z brati. ga je povedel v pušèavo. Tudi nas po pre- jetju krsta njegov Duh poganja ven iz Egipta in vodi po pušèavi, po poti, ki vodi proti pol- ni svobodi otrok. Pušèava je kraj svobode in skušnjave, bo`je zvestobe in našega dvoma, kraj ljubezni in medsebojnega spora, poti in padca. Ta podo- ba èlovekovega bivanja je polna vseh bo`jih darov in vseh naših izdaj. Te`a `ivljenja z bremenom našega zla — a tudi radost obla- ka, ki varuje, ognja, ki vodi, mane, ki hrani, vode, ki od`eja, Besede, ki razsvetljuje in daje `ivljenje — je pušèava topilnik, v katerem Bog oblikuje èloveka. V popolni samoti, brez raz- tresenosti, je prisiljen izbrati med smrtjo in `ivljenjem, nezaupanjem in zaupanjem, med lastno senco in njegovo obljubo. v. 13 v pušèavi je bil štirideset dni. Štirideset dni se navezuje na Mojzesovo razodetje in Eli- jevo pot (2 Mz 34,28; 1 Kr 19,1-8). Tudi Izrael je bil v pušèavi štirideset let, razpon ene gene- racije, èas enega ̀ ivljenja. To pomeni, da je bilo vse Jezusovo `ivljenje pušèava in preizkušnja, skušnjava in boj, od zaèetka do konca. Tudi mi v moèi krsta preidemo iz podlo`nosti zlu v boj zoper njega, ki traja vse ̀ ivljenje. Samo tisti, ki ne izbere dobrega, ni skušan od zlega! skušal. Grška beseda peira, iz katere izha- ja peirazo (skušati), pomeni poskus in preiz- kušnja, torej eksperiment in preizkušnja, torej tudi izkušnja in poznavanje. Izpeljana je iz pei- ro, ki pomeni iti skozi in skozi kot ost in ima isti koren kot ekperimentirati, ekspert, peri- colo (nevarnost, op. prev.), perito (izkušen, op. prev.). Èloveško `ivljenje je nujno preizkuš- nja in spodbujanje v vseh teh pomenih, z nji- hovo dvoumnostjo, ki jo je treba razrešiti prav v svobodi tistega, ki more, s poskušanjem, razumeti in hoteti resnico, proti kateri hodi. satan. Je sovra`nik èloveka. Zaradi njegove zavisti je prišla smrt na svet (Mdr 2,24). Nje- gov naèin delovanja je opisan v 1 Mz 3: èlo- veka opozarja na njegovo omejenost, mu jem- lje zaupanje v Boga, sugerira mu, da je nje- gov nasprotnik, in mu prikazuje dobro kot slabo in slabo kot dobro. V Marku je tat Be- sede (4,15). S svojo la`jo stoji na zaèetku vsega zla, kajti èlovek postaja beseda, ki jo poslu- ša. Èe posluša Boga, postaja kot on, oèe re- snice in ljubitelj `ivljenja (Mdr 11,26); èe po- sluša satana, postaja kot on, oèe la`i in mo- rilec od samega zaèetka (Jn 8,44). Marko za razliko od Mateja in Luka skuš- njav ne doloèa podrobneje. Pusti, da izstopajo v teku pripovedi kot nenehna nevarnost, da bi predèasno razglasili slavo Sina in se izognili kri`u # #  slu`abnika. Zato Jezus uka`e molk èude`no oz- dravljenim in demonom. To je takoimenova- na “mesijanska skrivnost”, ki je prisotna v vsem evangeliju. Ta splošna skušnjava se oblikuje v po- sebne skušnjave, znaèilne za vsakega èloveka. Prva je “protagonizem”, s katerim zame- njamo bo`je kraljestvo z uspehom lastnega jaza. Jasno pride na dan po prvem mesijan- skem dnevu, ko mu reèejo: “Vsi te išèejo” (1,35). Postaviti lastni jaz za absolutni cilj, na mesto samega Boga, je egoizem, vzrok vse- ga zla. Jezus bo odvrnil: “Pojdimo drugam”. Druga je iskanje “posvetne moèi”, da bi ure- snièili bo`je kraljestvo. Cilj je dober, toda sreds- tvo je zgrešeno. Kraljestvo se ne uresnièuje z moèjo, marveè z nemoèjo tistega, ki da svo- je `ivljenje v slu`bo bratom. Ta skušnjava se pojavi takoj po pomno`itvi kruha, ko prisili uèence, da odidejo drugam (6,45). Vemo iz Ja- neza, da so ga hoteli narediti za kralja (Jn 6,15). Tretja skušnjava je iskanje “verske moèi”. Je v `elji ukloniti Boga po svoji volji, namesto da bi se uklonili njegovi. Jezus je tako sku- šan v vrtu (14,32-). To je dokonèni boj. Pa- sti je sprevr`enost vere: namesto da bi mi ubo- gali Boga, zahtevamo, da on uboga nas. Ver- jeti, da imamo Boga v `epu, je za nas najla`ja stvar in zanj najbolj neznosna! Vse te skušnjave so poosebljene v Petru, ko zavraèa Besedo kri`a (8,31-). Jezus ga ime- nuje satan, ker misli kot ljudje, njihov naèin vrednotenja pa je nasproten bo`jemu. Najveèja skušnjava tistega, ki ima dober cilj in uporablja ustrezna sredstva, je, da izgubi po- gum, ko ugotavlja, da slabo uspeva dobro in z lahkoto, medtem ko dobro uspeva slabo in s te`avo — in je, na koncu, pora`eno. To je škan- dal kri`a — neuèinkovitost in poraz dobrega. Marko Asket je govoril: “Kot noèi sledijo dne- vom, tako slabo sledi dobrim dejanjem”. Zdi se, da prav nobeno dobro dejanje ne ostane nekaznovano! Pot, ki smo jo zaèeli s krstom, ni le najte`ja, ampak se zdi tudi, da vodi v po- raz. Poraz, ki je prej v nas kot zunaj nas! Vendar ni potrebno, da nas skrbi. Biti skušan je dobro znamenje. Pomeni, da se borimo. Le kdor je ̀ e na tleh, ne more veè pasti. Kdor stoji, je zmeraj v nevarnosti, da pade (1 Kor 10,12). Prenašati te preizkušnje je “pravi” dokaz, da smo bo`ji otroci. On z nami ravna kot s takimi in nas oèišèuje. Drugaèe bi bili neza- konski otroci (Heb 12,8). Zato smo, kljub trp- ljenju, polni radosti in neizrekljivega veselja (Sod 1,2-; 1 Pt 1,6-). Poleg tega se moramo zavedati, da je Bog zvest in ne bo dovolil, da bi bili skušani preko naših moèi; s skušnjavo nam bo dal tudi re- šitev in moè, da jo prenašamo (1 Kor 10,13). bil je z zvermi Jezus, zvest Oèetovi besedi, je novi Adam, ki ̀ ivi tisto harmonijo s stvarstvom, ki je bila v zaèetku, pred neposlušnostjo. V njem se uresnièi hrepenenje po zlati dobi, ko bo “volk prebival z jagnjetom in panter bo le`al s kozli- èem; telièek in leviè se bosta skupaj redila, maj- hen deèek ju bo poganjal,” itd. (Iz 11,6-). angeli so mu stregli Nebeški dvor, ki je v slu`bi Boga, je zdaj v slu`bi Jezusa (prim. 13,27). Prisotnost angelov razodeva njegovo identiteto: on je bo`ji Sin, prav v kolikor se dr`i svoje izbire slu`iti. Nebo je dokonèno odprto na zemljo in uresni èuje se Jakobov sen. On sam je stopnišèe, ki trdno povezu- je Boga in èloveka (1 Mz 28,12). Kot on, tudi vsak kršèeni, ki se nahaja v pušèavi, ni nikdar sam: do`ivlja Gospodovo pomoè v slu`bi njegovih angelov (Ps 91,11-). Novozavezni “slu`iti” je konkretni izraz lju- bezni. Kdor slu`i in ljubi Boga in brate, ga ljubijo angeli in mu slu`ijo, in celo sam Bog, ki je ljubezen in slu`enje.      * Vir: Silvano Fausti. Ricorda e racconta il Vangelo. La catechesi narrativa di Marco. ¡Pomni in pripoveduj evangelij¿. Ancora, Milano, 1991, str. 28-32.