Zastavica v podobah.
Priobčil Fr. Rojec Rešitev in   imena   rešilcev   priobčimo   v prihodnji   številki.
Rešitev zastavice v podobah v 1O. št.
Ko(za) jabolka (od 8) do (12) z(g)ore, ra(c)de roke segajo (po jabolkih) po njih;
torej se glasi rešitev:
Ko jabolka dozore,
rade po njih segajo roke.
Prav so jo rešili: Janez Leskovar, Fran Rak, Alojzij Lesjak, Janez Razboršek, A.lfonz Hrastnik, Slefan Mlakar in Rudojf Fink, .Zvončkovi". naročniki na Prihovi pri Konjicah; Jakica Ganglova, učenka [. gimn. razr. v Ljubljani,                                            ,
V spotninsko knjigo.                              Zdravilo proti Spanski mrzlid.
(Svojemu prijalelju R. H.)                         V   zdravniškem   listu   ,Wiener  kliniscbe
Wochenschrift"  oojavlja  zdravnik dr. Marko-
V  Ijubezni naj cveto ti sladke rože!           vj^ da se mu je posrečilo dobiti zdravilo, ki
V  srcc semena zlata si nasej,                     se z njim španska mrzlica ozdravi v 24 urah. da plodna ti požene kal življenja               Bolnik mora takoj, ko mu začne rasti vrotioa, do daljnih tvojih smotrov, svetlih raej!      vzeti  0"3  do 06 grama   kalomela   in   vsakih Pogum v srce! — Iz mraka naj obupa       4_5 ur nat0 pol grama aspirina, pomešanega pot vodi te začrtana naprej, naprej!...       z enim   decigramom  kofeina.   To zdravilo se
Josip Kralt      sme  Jemat'  samo  po zdravniškem   navodilu,
wt • m-                                 ker so slučaji, ko lahko postane kalome! jako
msni Kijuc.                            nevaren.
Ječar pride do celice ujetnika Krivokljuna                    Ako te piči čebela .
in ga vpraša: .No, kako ste zadovoljni ?" —
,1, gospod, nič mi ni hudega!" odgovori Kri-           Ako *e Plčl eel>ela ali osa, odstrarn naj-
vokljun,   .imam duvolj hrane,  tudi ravnate z    P«J zelo,   potem   pa   drgni  ranjeno  mesto s-
menoj  prav  lepo.   Samo nečesa vas piosim:    sveže narezan" čebulo.   Pravijo,   da to sred-
boditc tako prijazni, pa mi izročite — ključ od    stv0 olaJša bolečme in zabrani oteklino.
hišnih vrat!"
j      .                                                    Podgane v Ameriki.
,,      ,      .          ••      x           •     wi ai               Poljedelsko ministrstvo Zedinjenih severo-
Ves  togoten  vpije  oče   na s.na Vladka:    ameriSk h držav je izračuna|Oi da napravijo v
,Ali te m mt sram   Vladko. da pretepas svo-    Amerjkj      d   ^       ,     leto okolo 500 mili-
jega najmlajiega bratca ? Ne veš !i, da ,e nc-    jonov  k »^  |kod     Na      dl    ( ^^^ so
odpustna strahopetnost  če kdo pretepa kogar-    d       „   da mofa       k   ' d   J   ^ milijonov kol.   k, je mlajSi  m   šibkejš.  od njega?« _-       §             ,          ž   „       3 k         k     »      ,
Vladko malo pomisli m odgovor.:   ,Oče,  sa]    ^a % 8 kron   ^M    da   more   živetj    R ,ej
tudi ti pretepas mene!                                       škodi prjde še veLja stem> da izpodkOpavajo
.....  ...                                         podgane stavbe, uničujeio vreče in papir.   Iz-
Nekaj tuj.h pregovorov.                  rFaču«ali so  da 'lahko iaJraste en Mn| ^ pod.
Čas beži tudi za zaklenienimi  durmi. —    &an>   te  se nemoteno   plodi in množi.   že v
Čas ima ostre zobe; celo gore požre. - Moč,    tre^ 'etih na velikansko  krdelo  20 milijonov
pogum  in  ktepost  so stebri,  ki nosijo srečo    podgan. nebes in zemlje. — Brez svetlobe bi bilo tudi                                Drobtine.
v nebesih  temno.   —   Dober  pes  ne  vzame
kruha iz tatovih rok. — Krastača skoči z naj-                                    4'-
iepšega travnika v močvirje. — Dan hvali po                 Ne mrmraj in ne govori,
večeru, prijatelja po smrti in svoj meč, ko si                 če ti kaj izpodleti;
ga že porabil!   —   Kdor je kriv, tega ustraši                 pojcji in onako stori,
že sapa. — Dve mački nimata prosiota v eni                  kot izkušnja te uči!
vreči. — Drugo leto — drugo listje.
42. Mlade kuharice.                                       Saraa hva|a omehkl)ži
Deklice se lahko kar igraje nauče kuhati,                 sama graja slabo služi;
ker pcdpirajo razumne matere njiliovo nagne-                 preden govoriš — razsodi
nje do dela v kuhinji. Tuintam }im vele sku-                  in pravičen vedno bodi!
hati kako preprosto jed. Spretnost mladih ku-
haric vcdno bolj raste, da se razvijejo \z njih                                    ¦*"•
prave umetnice v okusnem pripravljanju jedi.                  Kdoi z očmi nemirno šviga,
Seveda — It ni ničesar dati v lonec, tudi vsa                 strah je njemu v srcu skrit:
kuharska umetnost nič ne pomaga: lonec osta-                 f jsta duša prosto dviga
ne — prazen! [n želodec tudi!                                       vsak pog!ed svoj ponosit.
Koliku vode popijejo konji in govedo ?                                      44-
Ameriški   živinozdravnik  dr. Biting si je                j>a "aj ^rtim* ^*
nekaj let zaporedoma  zapisoval,  koliko vode                tTL™ iLl J!n «?'¦
potreW na dan konj, koliko govedo.  Prišel              A^MJ^^,^'
]tdo zaključka, da izpije na dln konj 32 do                 V prslh na) U8asne črt!
A0 litrov vode, ako dela;  če pa ne dela, po-                                    45.
trebuie  dnevno  le 24 do 30 litrov.   Govedo                 »,,« 4iirii^Mi^ „„ «ji,x- '
popije več.  Kravam, ki niso dajale mleka, je                 * * h. l^™            '
bilo treba na dan po 30 litrov vode,  kravara                   *'° °a _ "™   "   . naš,
mlekaricam pa ce!6 po 56 litrov. Govedo pije                 ^v0_     *™ %™JLf?'
največ rano   zjutraj,   konji  pa pijejo najrajši                 g            P         vsaKemu.
popoldne.                                                                                                                  Modesf.