LIST STUDENTOV   LJUBLJANSKE  UNIVERZE
UREJUJE   UREIKNISKI   OE>BOR:   DRAGO   COP,  MIBO DVOBSAK,   JANKO   POFOVIC,   BOJAN    SAMARIN, IVAN SEDEJ, ZDRAVKO   TOMA2EJ  IN   DUSAN  VOOLAR.  ODGOVORNI IN  GLAVNI UREDNIK    JANKO
POPOVIC.    UREDNIŠTVO IN UPRAVA — LJUBLJANA,   MIKLOSlCEVA C.   5 a —  TEL. 31-102. TEKOCl RA-CUN   60-KB-1-2-567. ROKOPISOV NE VRACAMO. LETNA  NAROCNINA   200  DIN.  TISK: CASOPISNO ' POD-
JETJE    »SLOVENSKI POROCEVAL.Ee«
LETO VIII       STEV. 5—6 LJUBLJANA
18. marca   1958
Uveljavljonju zakona o unlverzi na rob:
CILJ
IN PoT
REFORMA    UNIVERZITETNEGA   ŠTUDIJA   SE   zadetih   fakultetnih   upravnih   svoje   variante   desetih  seme-ODVIJA, ZAPLETA  IN DOBIVA VČASIH CUDNEIN   organov in o njihovih dejm-   strov.   Študentje  teh  fakultet .»    ------------   ------------   --------T~  ~~T r  .»^~ .       ^  zmožnostih,  da  bi  vpra-   -----------------x—*  J~-------   '*—
NEPRIČAKOVANE OBLIKE. VEDNO BOLJ MORA-MO SPOZNAVATI, DA TO Nl STVAR, Kl Bl JO REŠILI V NEKAJ POTEZAH. NA NEKATERIH FA-KULTETAH IZGLEDA STANJE ŽE KAR BREZHIB-NO ZATO BO VSEM PRIZADETIM POTREBNA ŠE PRECEJŠNJA MERA PRIZADEVNOSTI, POZRTVO-VALNOSTI   1N   OBJEKTIVNOSTL
Neštetokrat smo že ponovili, da je nadaljnja pot reforme univerzitetnega študija odvis-na od podobe univerzitetnega in fakultetnih statutov. Toda do nedavnega, ko so prizadeti forumi še vedno vztrajalile pri formalnem obravnavanju prob-lemov, ki bi jih morali urediti statuti, smo statutom odrekali   Zakona pred nedavnim znašlo.
ski problemi postali šele prav kričeči in obenem realno reš~ Ijivi. S tem pa bodo zahtevali tudi več pozornosti in odgo-vornosti pri obravnavanju.
Omenjeni sklep univerziteU nega sveta je pravzaprav edi-na rešitev iz brezizhodnosti, v se je uresničenje zahtev
zmožnost, da bi lahko usa ta vprašanja tudi tehtno rešili.
Po nedavnem sklepu uni-verzitetnega svetd, da se mo-rajo obenem z obravnavanjern Uudijskih načrtov obravnavati tudi študijski programi, pa lahko    upamo,    da   bodo    vsa
Čudno se nam zdi, da vsaj or~ gani družbenega upravljanja niso že prej spoznali, da ni mo-goče vztrajati na stališču, da je najprej treba študijske pro-bleme rešiti s formalno-prav-nimi določili in se šele potem lotiti    njihovega    vsebinskega
negirajoči domislek. Na rieka-terih fakultetah se je stanje že tako zaostrilo, da že lahko o  odgovornosti  pri-
vvrašania in njihova reševanja   resevanja.
stopill na realnejša tla in ta-      Brezizhodnost,    ki    smo    jo
kTpoStalaoprijernmvejša.Uni-   omemh  zgoraj,  m   le   prazen,
verzitetne  reforme  se  ne  bo-
mo   več   lotevali   le  jormalno,
ampak   bomo  pričeli  tudi  pri            .
vsebiiiski   plati.   S   tem   bodo   dvomimo
nujno prišle bolj do izraza tu-
di   širše   pobude   in   potrebe,
'pokazalo se bo, kaj naj refor-
ma univerzitetnega študija bo
in kakšna naj bodo njena kon-
kretna načela. Delo vseh orga-
nov, ki se na tak ali drugačen
način   ukvarjajo   s   študijsko
reformo, pa bo postalo jasneje
opredeljeno,  njihovi  sklepi  in
ukrepi pa ne  bodo več teme-
Ijili le na nekih praznih pred-
postavkah in ne bodo več vi-
seli v zraku brez prave vsebin-
$ke osnove.
Prepričani smo, da je s tem sklepom rejorma univerzitet-nega študija napravila velik korak naprej. Toda kdor mi-sli, da se bo sedaj vse rešilo že kar samo od sebe, se vara. V trenutku, ko bodo sestavlje-ni študijski programi in po-stavljeni ob že sestavljene štu-dijske načrte, bodo vsi študij-
šanja študija sploh kdaj lahko rešili.
Trajanje štvdija je vpraša-nje, ki predstavlja pomemben problem. Ko je bil sprejet uni-verzitetni zakon, smo pričako-vali, da bo to vprašanje ven-darle rešeno. Toda sedaj smo prisiljeni spoznavati, da veči-na fakultet na vso silo išče načine, kako bi zakon in nje-gove določbe obšla, na nepra-vilen način izkoristila in jih ovrgla. Skoraj vsi osnutki fa-kultetnih statutov namreč do-ločajo trajanje študija na 10 temestrov, čeprav jim zakon predpisuje le 8 semestrov. Opi-rajo se pač na znani 21. člen. Komisija za sprejemcinje in iz-delavo statutov pri univerzi-tetnem svetu je nekaj takih osnutkov, ki so ji že bili pred-loženi, vrnila fakultetnim or~ ganom z naročilom, naj jih v pogledu dolžine študija vskla-dijo z določbami zakona. Pri-zadete fakultetne uprave so vrnjene študijske načrte slcer preoblikovale, v 8 ali 7 seme-strov, vendar so k skrajšanim variantam  ponovno  predložile
pa so prepričani, da vsega, kar se od njih zahteva, v sedmih oziroma osmih semestrih ne bi mogli opraviti in da skrajša-ne variante ne zagotavljajo potrebne minimalne strokovne kvalitete diplomantov ter da ne ustrezajo načelom o vzgoji socialističnega inteligenta, ker jim ne dajejo. nikakršne mož-nosti za inzvenštudijsko poli-tično, kulturno in telesnovzgoj-no udefstvovanje. Zato so bili prisiljeni izreči se proti tistim variantam študijskih načrtov, ki predvidevajo sedem oziroma osem semestrski študij.
Čeprav neodkrito, se vendar popolnoma avtomatično pojav-Ija vprašanje o upravičenosti in neupravičenosti zakonskih zahtev. Da se je ves razvoj la-hko obrnil v tako, vezaželjeno smer, so krivi vsi tisti, ki so doslej reševali vsa Hudijska vprašanja ozko, formalno, ne-realno in nenačelno. Takšno reševanje je pripeljalo do te-ga, da so se morali ponekod študentje izreči prav proti ti-stemu, za kar so se pravzaprav že dolgo borili .Namestn, da bi (Nadaljevanje   na   2. strani)
Plenum ZŠJ l|ubl)anske unfverze:
Konkretne naloge
Na plenumu — S. marca — so ra&pravljali 9 lekate rih nalogah, ki so trenutno najbolj aktualne: priprave na volitve v republiške in «v«-zne predstavniške organe in oi" gane družbenega upravljanja na univenri, delo ob VII Kongresu ZKJ, kadrovska problematika in brigade ter štu-dijski problemi.
Flenum ,1e nakazal nekater« smernice, kako to doseči, ven-dar je treba poudariti, da j« uspeh odvisen predvsem od de-lavnosti in samoinloiativnosti združenj, klubov in osnovntb organizacij.
Za uspešno propagandno de-javnost pa si ni treba izmiš-ljati posebnih oblik dela, fcer ni
Obdobje pred vami in VII. Kongresotn ZKJ mora tudi študentska organiza-ciija izkoristiti za politično ak-cijo. Razgibati mora svoje vrste, pregledati svoje delo in odstra-niti pomanjkljivosti, zajeti tn pretresti vso politično, gospo-darsko in družbeno dejavnost našega Ijudstva.
Prvi brigadirji so že prispeli na traso. Aprlla pa bo delo že v polnem teku.
Povišane štipendije
SEKRETARIAT ZA PRO-SVETO IN KULTURO ZVEZNEGA IZVRSNEGA. SVETA JE V ZACETKU MARCA PRIPRAVIL NA-CRT ODLOKA O SPRE-MEMBAH IN DOPOL-NITVAH DOSLEJ VE-LJAVNE ODLOCBE O VISINI  STIPENDIJ.
Novl načrt predvideva poviša-nje štipendij za redni študij na vseh fakultetah, umetniških aka-dcmljah in višjih šolah, prav tako pa tudi za strokovno in znanstveno izpopolnjevanje. Na-irt predvjdeva zvišanje mesečnih Itipendij na 6000 do 8000 dinar-Jev, za strokovno in znanstve ¦ no izpopolnjevanje pa do 15.009 dinarjev.   Štipendije  od  9000  do
12.000 lahko izjemoma prcjema-jo slepi študentje, ki redno štu-dirajo.
Po tem načrtu ne bo več bi-stvenih razlik med šfcipendisli nižjjih in višjih letnikov. Vsi bo-do dobivali štipendije pod ena-kimi pogoji — ne glede na to, v kateri semester so vpisani. V izjemnih in upravičenih prime-rih — o čemer odloča dajalec šti-pendije — lahko prejemajo štu-dentje štipendijo 8000 din. To velja predvsem z& študente rad-njih letnikov s srednjo izpitno cceno vsaj 8 točk in za študente strok, v katerih je pomanjkanje kadrov (na primer jedrska fizi-ka.— v poštev pride tudi diplom-ski študij).
Višina štipendije bo odvisna od  uspeha v študiju in v stro-
kovnem izpopolnjevanju, od ckonomskega položaja in od te-ga, ali študira štipendist v kra-ju, kjer je doma, ali ne. Večje štipendije bodo prejemali torej tisti, ki redno in z uspehom opravljajo izpite, so pa v sla-bem ekonomskem položaju in ne študirajo v svojem domačem kraju.
Stipendija tistih, ki prejemajo otroške doklade, po n-ovem na-frtu ne bo več le razlika med štipendijo In dokladami, tako da bodo lahko študentje prejemali poletr otroškega dodatka še pol-no štipendijo od 6000 do 8000 din. Tako otrocl delavccv in cislužbencev, ki prejemajo šti-pendijo, ne bodo veL zapostav-ljeni
toliko važna oblika, temveč vs©-bdna. Dobro prlpravljena pre-davanja in diskusijski večeri t zanimivo int ^t-iaVro tematiko ter dobra propiganda nam za-gotavljajo uspeh. Pri tem je treba najti pot do vsakega poea-meznika.
Fosebno skrb moramo posve-titi volitvam v organe družbenega samoaprar-1J a n j a. Treba je doseči vefi^ jo udeležbo na volitvah in po-vsod poudarjati pomen in vlogo teh organor v sistemn družbe-nega samoupravljanja, ki je bi-stveno za našo socialistično de-mokracijo.
Mnogo več pozornosti mora-mo posvečato vprašanju v o d i)-nega kadra v naši orga-aizaoijsi. Trenutno stanje je namreč tako, da stari, dolgolet-ni, v partizanlh in v delovnih akoijah prekaljeni kadri odha-jajo. Pri tem pa marsikje niso vzgojili mlajših kolegov in pre-nesli nanje »vojtih izkušenj. Ta-ko se je zgodilo, da nimamo na-domestnega vodilnega kadra, kl bd jih takoj uspešno nadome-stSl. To pomanjkljivost mora-mo odpiraviii in začeti uvatiati v   delo   mlajše   spasobne   ljudi.
Plenum je razpravljal tudl 0 brigadah. Ker <pa je o tem naS list že mnogo pisal, ne bo-mo ponavljall znanih stvari. Predvsem je treba poudariti, da se bo tudi prl tem delu poka-zala moč in sposobnost naše or-ganizacije pn izp«lnj«vanju konfcretnih nalog. Naša naloga Je, da sodeluje v brigadah v le-tošnjem letu 15 odst. redno vpi-sanih študentov. Zato bo po-trebno vztrajno in resno delo.
Brigadirjj naj se prijavljajo pri svojih združenjih in na,j po-vedo, kje želijo delati, v Naseljn ali na avtocesti. Vsako zdraže-nje naj tudi zadolži posamezne študenie, da bodo vodili in or-ganizirali agitacijo ter spreje-mali prijave.
Mnogi Studentje, ki delajo predvsem v pokrajinskih klubih, so želeli, da bi se vklju6ili v okrajne srednješolske in delav-sko-kmečke brigade, kjer bi prevzeli vodstvo ali pa skrbeli za družabno življenje. Obenem bi se seznanili s to mladino, z njihovimi željami in težavami. Vs« to bi jim služilo kot napo-tilo za  nadaljnje delo  kluba.
Med študenti se pojavljajo tu-di taka vprašanja, ki nimajo t osnovnim namenom brigad no-bene zveze. Tu mislimo pred-vsem vprašanje, če se bo sode-lovanje na delovni akoi,ji upoSte-valo pri sprejemanju v Naselje, pri podeljevanju subvencij, šti-pendij itd. Jasno J« treba po-vedati. da se bo to upoštevalo, vendar naj tlsti, ki gledajo le (Nadaljavanje   na   2. strani)
na svoji kUzsirjeni seji je izvrsni komite ck zkj razprav-ljal o nekaterih negativnih pojavih v nasem .gospodarskem in druzbeno politlcnem zivljenju. na osnovi te razprave je sestavil posebno pismo, v kate rem opozarja na uspehe in po-manjkljivosti v organizacijah zk in sploh v našem dru2beno-politicnem zivljenju.
V CASU PRED VII. KONGRESOM ZKJ, KO POVSOD RAZPRAVLJAJO O PRETEKLEM IN BOJDOCEM DELU ZVE ZE KOMUNISTOV, O USPEHIH IN NA-PAKAH NJENEGA DELA, JE TO PISMO TEMELJ ZA NADALJNJO KREPITEV IN   POGLABLJANJE   DRUZBENO-POLITICNE   VLOGE   ZVEZE   KOMUNISTOV.
0 Z graditvijo socialističnega sistema, s sprostitvijo pobude najširših slojev delovnib ljudi preko Socialistične zveze, družbenih organov in organizacij smo dosegli v vsestrsnskem razvijanju našega družbenega življenja, osvobojenega togih administrativ-nih in birokratskih omejitev, velikanske uspehe. V več tisoč organih upravljanja z več stotisoči državljanov rešnjejo danes niz družbeno-političnih vprašanj, ki so še pred leti bila tako rekoč v celoti v pristojnosti državnih organov. Z decentralizacijo materialnih skladov je bila ustvarjena tudi gmotna podlaga vseh teh organov družbenega upravljanja. Zveza komunistov je nosilec izgradnje takšnega sistema socialistične demokracije, njene organizacije in člani pa so si s svojim političnim delom in dejavnostjo pri reševanju družbeno-političnih vprašanj pridobili zaupanje in ugled pri delovnih . ljudeh, tako 4? imajo lahko danes s svojim pravilnim delom še odločilnejši vpliv v orcranih črafbenega upravljanja.
0 V tem obdobju smo dosegli pomembne uspehe *udi pfi razpravLjanja in krcpitvl Zveze komunistov, zlasti pri njenem usposabljanju* za v&dilno vlogo v novih razmerah — v sistemu socialistične demokracije. Važen korak je bil prav tako dosežen pri politično-idejni vzgoji članstva, prf oblikah dela organizacij in članov Zveze komunistov, pri številčni krepitvi Zveze ter pri usposabljanju občinskih In okrajnih komitejev.
0 Zaradi vrste organizacijsko-političnih pomanjkljivosti v delu Zveze komunistov, zlasti njenih vodstev, pa se istočasno kažejo tudi resni negativni pojavi v političnem, gospodarskem in družbenem življenju ter povzročajo veliko politično škodo. Tem pojavom se mora Zveza komunistov pravočasno in odločno postaviti po robu. Vnovič je treba poudariti, da spremljata naš socialistični razvoj dve vrsti pojavov. Prva se kaže v stalnl tendenci po administrativnem in birokratskem reševanju določenih vprašanj. Ta tendenca se kaže tako pri zveznih in republiških kakor tudi pri lokalnih organih in pri organih družbenega upravljanja. Toda v. prvem obdobju boja za socialistično demokracijo sta bili ti tendenci bolj opazni v zveznih in republiških organih, zdaj pa ju je glede na vedno večjo decentralizacijo materialnih skladov bolj čutiti v lokalnih organih in organih družbenega upravljanja, zlasti v podjetjih. To sicer še ne pomeni, da ni treba biti tudi v prihodnje buden do teženj po administrativnem urejanju v zveznem in republiških središčih, kaže pa, da postaja za paš nadaljnji demokratični socialistični razvoj čedalje bolj nevarna administrativno-birokratska praksa pri reševanju določenih vprašanj na stopnji lokalnih samoupravnih organov in zlasti še na stopnji upravnih organov v podjetjih. Ta praksa je povezana tudi s tehnokratskim odnosom do družbeno-političnih vprašanj in s tem, da številni komunisti, tudi vodilni, zapostavljajo partijsko-politično delo.
Druga tendenca se kaže v malomeščansko-anarhističnem razumevanju demokracije. Njeni nosilci tolčejo z izgovorom, da se bojujejo proti birokratizmu, celo po temeljnib pridobitvah našega socialističnega razvoja. Posamezni komunisti zapadejo vplivu takšnega razumevanja demokracfje in enostranskega razumevanja boja proti birokratizmu ter tako včasih tudi sami, ne da bi se zavedali, postanejo izvajalci protisocialističnih ukrepov.
0 Stevilni naši vodilni tovariši so postali neobčutljivi za življenje ljudi, za potrebe dclovnega človeka. Odtod" tudi dejstvo, da se niti najmanj ne potrudijo, kako bi v okviru danih možnosti rešili številna vprašanja, tako pomembna za dnevno življenje, kakor so na primer ureditev tržišča, gostinskih, obrtniških in trgovskih obratov, reševanje drugih komunalnih vprašanj, ureditev dela administracije z državljani itd. Jasno je, da bl naši organi samoupravljanja in Ijudski odbori, če bi se odločneje Iotlli teh vprašanj, Iahko marsikaj uspešno rešili in s tem omogočili hitrejšo ureditev položaja na tržišču. To je tudi že potrdila praksa nekaterih samoupravnih organov podjetij in lokalnih organov oblasti, ki so pri urejanju tržišča dosegli lepe uspehe, brž ko so spoznali, da njihova naloga ni samo zidanje in investiranje.
Za naše organe upravljanja, predvsem za komuniste, je izredno važno, da doumejo, da je treba danes vzporedno s skrbjo za hitrejši razvoj proizvajalnih sil hitreje reševati tudi itevilna vprašanja iz vsakodnevnega življenja državljanov, vprašanja, ki to žlvljenje po nepotrebnem otežkočajo. To velja zlasti za mesta in industrijska središča.
0 S perspektivnim načrtom so bile postavljene temeljne smernice našega nadaljnjega razvoja. Naloga družbenih organov, predvsem komunistov, je zdaj v tem, da skrbe za to, kako bi bil perspektivni načrt kar najbolje uresničen, kako se sredstva najbolj racionalno uporabljajo, kako jih je mogoče tudi prihraniti, ne pa da na temelju lastnih potreb postavljajo trenutno neizvedljive zahteve, kritizirajo načrt in gospodarsko politiko.
0 Ob splošnem povečanju plač v gospodarstvu v letu 1957 smo povečali tudi razpon plač, da bi tako dali spodbudo za vecjo produktivnost dela. Na tej osnovi je prišlo tudi du resnega povečanja skupne osebne potrošnje v državi. Toda pojavile so se tudi resne nepravilnosti pri nagrajevanju, ki so se pokazale kot politično zelo škodljive. Prišlo je do preveč hitrega in neupravičenega povečanja razpona plač, zlasti pri uslužbencih v gospodarskih organizacijah in državni upravi. Posebno hude so napake pri razdeljevanju prcmij v gospodarskih organizacijah. Saj sploh niso v sorazmerju s povprečno plačo in ie marsikdaj tudi brez sleherne osnove. Dodeljevanje velikanskih premij zelo ozkemu krogu voditeljev ie v naših pogojih nevzdržno in politično 'škodljivo. So primeri, da so tudi v večjih podjetjih dobfle skupine voditeljev premije v višini, ki je enaka plačnemu skladu vsega kolektiva.
0 Močne partiknl?ristične tendence se kaiejo predvscai v gnspodarskem življenju (pri delitvi sredstev, Investicij in drugem) ln dobivajo pogosto nacionalistične in tudi lovinlstične oblike. Komunisti in marsikdaj tudi člani vodstev Zveze komunistov namreč niso samo neodločni v boju proti njim, ampak zapadejo marsikdaj tudi vplivu ostankov malomeščansko-nacionalistične inteligence in postanejo tako prevodniki nacionalističnih in šovinističnih zmot. V našem političnem in kulturnem ter družbenem življenju so republike preveč zaprte same vase in v svoje probleme. Ne poznajo dovolj in se niti ne trudijo dovolj, da bi spoznale probleme drugih republik in krajev v socialistični izgradnji. Zato se včasih tudi zgodt, da ni razumevanja za medsebojne težave. Le-te pa so zaradi neenakomernega razvoja v raznih krajih države različne in pogosto zelo speci-fične. Zveza komunistov in zlastl njena vodstva morajo zagotoviti več medsebojnega razumevanja med gospodarsko razvitejšimi in manj razvititni območji.
0 Na poznejših plenumih CK ZKJ in na drugih sestankih vodstev Zveze komunistov fe bilo govora o pomanjkljivostih v deln Zveze komunistov. Vselej je bila podčrtana vloga subjektivnega činitelja, zlasti Zveze komunistov, v boju za nadaljni razvoj socialistične demokracije. Toda vzporedno s poudarjanjem vloge Zveze komunistov kot najvažnejšega subjektivnega činitelja v nadaljnji izgradnji socializma, ni bilo v centru in v partijskih vodstvih pravočasno organizirano tudi takšno partijsko-politično življenje, ki bi tej vlogi Zveze komunistov kot subjektivnemu činitelju pripomoglo do polnega izraza, tako kot je bilo to nujno potrebno.
Boj za napredek in proti vsem negativnim pojavom
Stevilni negatlvni pojavl izvlrajo odtod, ker se Zveza komunistov včasih demobilizira, ker v nekaterih važnejših vprašanjih ne nastopa organizirano. Komunisti so danes aktivni in v središču številnih organov družbenega upravljanja. Pred njimi so številni problemi In težave. Ne srečujemo se samo s težavami in problemi, ki jih rešujejo razni družbeni organi in organizacije, ampak so tudi stalno pod pritiskom raznih ozkih, lokalističnih, resorskih, včasih pa tudi protisocialističnih vplivov in stremljenj. Očitno je, da za komuniste ni dovolj, da samo v najbolj splošnih črtah poznajo program socialistične izgradnje. Nasprotno, prav zaradl razvitega sistema družbenega upravljanja je nujno, da imajo stalen stik z organizacijami, da dobivajo od njih in še zlasti od vodstev Zveze komunistov pomoč. Nujno je, da komnnisti bolj vsestransko spoznanje politično plat številnih vprašanj našega družbenega življenja, da so tako rekoč v toku vsakodnevne polititne linije Zveze komunistov.
0 Clani Zveze komunistov in tudi člani vodstev pogosto v važnejših političnih vprašanjih neenotno nastopajo, imajo neenotna stališča. To prav gotovo slabi vlogo in sposobnost Zveze komunistov kot celote. V razvitem sistemu družbenega samoupravljanja je sicer normalno, da so v raznih vprašanjih različna mišljenja, toda če stalisč o določenih važnejših političnih vprašanjih ne razčistimo, ampak pustimo, da se ti pojavi kopičijo, pride pogosto do nepotrebnih političnih težav. K vsemu temu prispeva nekoliko tudi nepravilno razumevanje in poudarjanje izključno vzgojne vloge Zveze komunistov. V izvajanju sklepov šestega kongresa in osvobajanja komunistov od ukazovanja in odločanja v zaprtem krogu, je bilo naravno, da je bila zlasti poudarjena vzgojna vloga Zvcze komunistov. Toda vzporedno je bilo govora tudi o njeni politični, organizacijskl dcjavnosti, o njeni vodilni vlogi. Ni mogeče, da vodilna politična, organizacijska in vzgojna vloga Zveze komunistov ne bi hodile vštric. Vzgojne vloge Zveze komunistov nikakor ni treba razumeti tako, kakor da je že izčrpana s predavanji, lekcijatni o znan-stvenem socializmu in podobnem, pač pa se mora razfiiriti tudi na socialistično vzgojo delovnih ljudj predvsem v praktični socialistični izgradnji, in sicer ob vsakodnevni dejavnosti ter boju proti vsem protisocialističnim pojavom.
% Da bi zagotovili nadaljnji dosledni socialistični razvoj naše dežele, da bi okrepllr delo in vlogo Zveze komunistov v vsem političnena, gospodarskem in družbenem življenju in da bi pripravili, usposobili in mobilizirali organizacij« Zveze komunistov za bolj organiziran nastop pri vseh temeljnih in aktualnih vprašanjih, ki so pred nami, ter da bi preprečili razraščanje raznih negativnih pojavov, ki povzročajo resno politično škodo, je nujno, da storimo razne politične in organizacijske ukrepe v organizacijah in vodstvih Z\eze knmunistov.
Z rednim in sistematičnim delom vodilnih organov Zveze komunistov je treba v razpravah ustvariti enotno mišljenje in zagotoviti enotno prakso v glavnih političnih organizacijskih in drugih vprašanjih. Okrepiti in organizirati je treba politično delo znotraj Zveze komunistov, zlasti iz centra, da bi usposobili komuniste za enotno in čim uspešnejSe nastopanje prl izpolnjevanju temeljnih političnih nalog.
Stalno je treba krepiti disclpHno in odgovornost pri komunistih, zlasti vodilnih, 2 bojem proti nedisciplini In neodgovornosti, na negafcivne pojave pri komunistih pa reagirati tako, da jih organizacije in vodstva Zveze komunistov kličejo na razgovore, sežejo tndi po disciplinskih nkrepih. Vzporedno 3 krepitvijo discipline in odgovornosti komunistov je treba utrditi v organizacijah Zveze komunistov notranjo partijsko demokracijo, da bo prišlo do odkritega izražanja mišljenj in kritike. To bo najboljši odgovor raznim negativnim pojavom pri satnih komunistih in vodstvih, zlasti pa 8e kriilkantstva in neodgovornemu govori5«nja.
Gre zo ^lortno vlsokoSolskego Studifo
r
Programi so stvarna osnova
Univerzitetni svet je na podlagi zahteve ZSJ na ljubljanskj univerzi dne 1. marca 1958 ob&irno razpravljal o študijskih programih kot sestavnem delu problematike pri sprejemanju fakultetnih sta-tutov ter sklenil priporo&iti vsem fakultetam, da vnesejo v statute določila o programih, kot jih vse-buje predlog statuta pravne fakultete. Nadalje je sklenil, da morajo biti revidiranl in vsklajeni pro-gta-mi, objavljeni vsaj osem dni pred pričetkom predavanj v šolskem letu 1958/59 in na razpolago interesentom na tistih fakultetah, kjer so statuti že sprejeti, kjer pa ie niso, pa morajo biti programi izdelani istočasno z načrti.
Iz pisma UO ZSj ter iz govora predstavnlka študentov tov. A. Vojska, ki je bil osnova za ob-ravnavo in diskusijo povzemamo nekaj misli.
V fikladu z družbeniiTnii spre-membcimi, zlasti pa s preilomni-oo, ki j© naubala s sprejetj-am republiišiteega zakona o univerzi, &e je priičela hitrejša in fcoreni-tejša refonma študdlja, btorba za novo fizioginiomiljo naše univerze,' za lilk sociailiistiičnega intelektu-ailca. Z&ikom j© v t*o problemati-ko posegel zlasti z daločild o trajanju štaidija ter o izdelavi učndih niačrtov, imiainfl pa z diolo-fcili o. prograimih. Reformo štu-dijia nareikujejo predvsem druž-bene potrefoe, naglii razvoj znan-sitvenih panotg, liindustirJiaddzatija, epremeinjeni efccmiomsiki pogoja ter še posefono družibeni odnosi nasploih. V teh ofeioHščitnab. se morajo ofaorni dn mmoigokj© že preživeli pmineipi ulkiniti ter celicntna organizaicioia in štouidtij Bsm pnikrotjiiiti navedenim po-trebam.
maiterdalni pogoji. To je le mej-hen diel iprofolemov, toda kot že povediaino, jih je ronogo več in vs-e je pofcretbno čiimiprej rešiti. Potrebmo je kiončno vendarle ugotovrti, da so se raizmere ter družbene zahteve in potrebe temeiljdito spireimenile, da gre za nagel ptroces, v katerem je mož-no in nnjno iskatd rešitev. O vsebimi štiudiija ne moreino več poaaimezjiio odločati, potrebna je kioordinaaija in ne samo to, sprijaeniiti se moramo z dejst-vom, da v kiontnd fazd odloča o delovamju univerze družba, saj nam ona to omogoča in zanjo študiraimio. Doikler pa bo skup-nost roševala vsa druga vpra-šiamja razen bisitvemah — vse-bino študlijia — bi tako bila do-ločana povsem individualistič-no, tako dolgo bodo zakoM i.n vsd drugi predpisi le formalnost.
lerikostnto raizaskiane. Reševanje dela v vpraišamjiu spada v dtoioft-be statuta, ostalo pa bodio mo-rali odigovorni ongani v prihod-niosti iteimeljditio proiifciiti.
Eden najvpMannejših fafktocrjev pri obliikiovamjjiu dliplomanta so programi, kjer se najmočneje. izraiaata refiomna — vsebina pe-da&oškega dela na univerza. Štiidd'j&ki mačrti ain iprogrami so opgansko pov&zana celota — načrtd $>o forma, programi vs«-biiia in ziaito bi se morali obrav-navati povezano ter istočasno. Iz sairmilh študijskih natrtov, ki so del fateuilt-eitinih štaitutov, ni rniogoče ugiatovdti, v katerem 6a-su bo dejansko nnožno dokončati študdrj, niiti nd miago6e ugotoviti, aLi b>o uniiverza preko svojih štuiddjskih niačrtov izpolnjevala naloge, ki jih positavlja pred ixjo zakon, namreč, da vzgaja študente strakovno, družbeno, poliitiicnio in etaonomskio. Študij-ski prograjrui bd nam morali po-kazaiti, kakšmo revalucdKMiarno apremeiirjbo j« doživel naž viso-k)o.šolaki študij tudi v vsebin-skeim amislu. Studentje smo preipniičarai, da je mogoče po-vp re čn€unu šfcudentu ob povpre č-nih maiteirialnih poigojih končati študriij v zakonsko dolo6en©m čaisu saimo, če se b'odo stari štu-dijski načrti dn iprogrami bistve-no revidiiirali in rediucdTali. Zato so nevzdirina pajmmrmia, ki š* danes ponekod pni nas obstaja-jo, a so tuda že v svetu ve€ ali
Tudi letos je bil v Tamarju študentski smučarski tečaj. Smeha in padcev je bllo baje kar dovol) — za koga morda celo preveč.
roanj zrastereLa, namreič, da so prognnanvi aitvar poisiaimezniib, pro-fesorjev dta jdm ni mtagoče pred-pisovaiti v&ebitve predavanj in iKpiltne matanije. Predpis je re-publiiSkl zakoin o undverzd, ki zaMeva diplomiirainj© v določe-n©m roku in temu se bodo mo-rali vbii, ne siamo študeintde, podrediti.
Reviziija šbijddijisikih načr.to\' mora bita v tem smislu, dia se bo pregledak), kaiteri p.redm&ti spadajo v redini študiij, ki inora dati diploimaintu osmovo in teme-ljito znanj© ter stroik)(xvno zna-S'tveno metodo za nadjaljnji štu-dd>j in kateri piredimeti so že specialdizirianii in spadiaijio v ka-terotaali obliko diploaraskega štu-diija. Studijski prograiniii pa bi se laMco brez ikode za kvaliteto študija iSikrčili. Predvseim bi se morali v sk'Ladu e potrabaimi naš© nieposTeidine dnužbene prak-se dn z razvoijiein zmanoisti in tednndik.e po&taitd aikitualni. Od-padli nao bi vsi nepotrebni hi-&torizini.i, zgodovimskd predmet; pa naj bd se omejdli na najiiiuj-nejiše, odpadllo naj bi do s©daj tako pogosto ponaivljianoe snovd v skLopu razli)6n:iih pred\metov. Snav, kd jo zajema in obravnava šttidiijski program, je kandidal dolžan znati za poz;L'tiivttio oceno   večkrait s premalo obdelanimi aT-
Pri tem sd. nihoe ne zaimižlaa po-cajneznega pariofesorja brez sa-moiiniciailiive, toda predavati in zahibavati mora po simiiiseilno Likuip;no določenih pnoigraimih, a čimer pa ne zahtevamio, dia pno- ne bd bilo inožnio spre- KoLiikior so znane raz-m«re, se programi celo mmogo prepočasi spreimiinjiaiio in jdh bo sedlaj n/urjino biitnej« aktuaiizi-raiti, iioida le sikiupno, z aspefeta celioite. iPri vsej proiblemaibiki oteoili proigramiov gre torej za vsebino študiijia na univerzd, s iem pa seveda tudi za reformo in sodobni liik dipliofmiaaatov. Za ur©3in.ičdltev proigraima pa morajo vsd čiiniiteljii vložditi ogromao na-porov ter s tem potozaiti čut za-vesti dn dolžnositj dio skupnosti. S spirejetjem zaikona dn posa-mezniih staitutov bo fcončana šele pr>va faza v bojiu za socialdstifend li(k iinite.Lelktiualca. Orgianiziaci j o ZŠJ čakajo potem š© večje in odigoviornejše nailoge pri vdaiga-nju svojega dela k nepoiroan /a uresničitev skupniih. ciijev. K tem malogam bodo morala posa-mezna združenja in imdiverzitet-ni odbor iprisrtiopaiti bolj poglob-Ijeno in enotno. Iskazalo se je, da študenitje včasiih ne nasto-pamio z dovolij pnoiuičenimi in šs
Gatovo, da se ipnobleml, ki jih je potrebno r&šiiti, medsebojno prepietajo, toda prt ranogih bo moižnio in potretono korenito spregovoriiti im ixkrepati. Vsebi-ni zakoina in ne le formalnim bes-ediam bomo lahko zadostiili le tedaj, ko se bodio vsh zave-diali, dia gre za refonmo in vzga-janije novega lika iiinteligenitov ter ise po svo(jih naaboljših mo-Čeh trudild prispevati vse sil8 za dosego tega cidja. Raznih in temeljiiitih štaidij v tej smeri pa je bdlo do sedaj tako malo, da včasih upiravičeno dvomimo, aii boidlo težnje ziaikona v vsebini tudi realiiziirane. Gre za kopico problemniov, kii morajo bdti reže-ni in. se jim ni mioigoče dtzognit.i z giolo ugoitioviitvijo, da se štiudij podalj;šuje, keir so študentske generacije slaib© dn to Iz treh razlogov:   slaba     prediizobrazba,
Zgrešen bo cdlj djružbe, težo tega borno Čutiili predvsern ^tu-dentje, pokriti <s foTrnialndmi dioločild, tioda nezavarovani proti nekoopdiimiiTianii deijanski praksl. Z.ato imoiraimo mdsliitd, kadar govoirii/m-o o raadiizaciji zakona o undrverzi, paleg naštetih proble-mov tudi na otstale, ki bistveno pniispevajo k vsalkofcrataeimu li-ku ditploimanta: štoudijski n,at6rt 8 programi, šbudliijsikii režim m šiudii|JB'ke obveznoati študeintov, uone obveznositi pedagoškega ka-dra im personalna ipolitika, kate-re reševanje se vbodače ne bo več rmoglo uistaviiiti zgolj pri ugo-tovditvi, da fcadira ni, da profesorji ne iizpoljnjiuj^ijo sviojih oibvezno-sti, ker jih operatdva poitrebuje, u^ni pripomočki, kjer tudii ne bo mogate ve6 odnehati pri ugotoviitvi, da ni maierialnih sredstev, oirganiiiz>aoi'ja fakultet jn olbdiik© študiija, ki so šele ma-
tn le-to j« profesor upravičea izpnaševartd nia dizpitu. Prograini za posamezne predmete rn^orajo vsebovati tiudi navedlbo dapol-nilne Hiiteratuire, v taolilkor pa ni u6beiiLkia, naj bi bdli navedeni odiLamki in poglavja, ki pred-stavljajo nekakio madoimesitilo za učbeniiik. Pri doloičevanju ur t& posainiecz,ne oblike poaaika naj bo teiidč© na semdnarskem afli labo-ratorijsikem dielu alii na vajaii, skratka na pralkiti^nem delu pouka. Piri zahtevi po progra-miii vatrajiamiO zatio, ker naim skra/jaan,je uir v štmdlijsk&m na-črtu še ne ipove, kolilkio se j« skrajžaia saima študijska snov, ker pr€davat&lj zt& dolžam pre-dava/ti vse obvezne štiudiosks snovi, sbnaijša.Tue Žtudiiga pa je najbolj odivisno od skrajšanja študiijtstoe mait-arijie.
Keir gre v končnd meri za nov lik diplomamita, kater©g;a obllilkio-vanje j© odvisno od celotnega sistema študdja, ki tnora sloneti na izsledkilh zinanosti to na bazi diialekitl^čiiega maiterializjna, in ker j© bdistivenii pnoblem prd pre-ocnovamijiu visakošolslkega šfcudija študdijski prograim, je bila ZSJ iniciiator ter je opozarja-la fa-kultetrve uprav© na iizdelavo pragraimov že pirie^ dzddom zako-raa o univ&rzd (i dopiistt prwi5 apri'la 1S56.).
Tedaj gre aaa dok>6itev   snovl,
vsebine in afctnialne pnofbleima-tike, ocenjteme 8 šamšega
guimenti, za.to delaroo škodo dnužibi in setoi. Doba začetkov družfoenega upnavljiainja na vsai-verzi je za mami, v nadaljmjsm razvoju pa se bomo moirali po-služevaiti nOTdh orgainiizacijslkdih in dielovndh oiblfik. Delio dn ttdiej-etvovanije v diružbenih organih postavlja vednio večje zahteve, Studij oa ttiniiveTai pa sili vsa-kega posamezndlkia k vedno več-jim naparom dn zreilosti. Zato bo ZgJ kot OTganizacijia moraila vtse abldke jm najiti nov© pati za vzgojo študentov na področju etriokovnega usposaibldaaija. V borbi za novo fiizdiagnoimdijo uni-veirze bodo šitud-entje moraili tudi temeljiito proučiitd ob novo nasfcali eiitoiacdji svoj© dolžnicnsti do imi-verze in dmužbe.
Pomlad prihaja, zaenkrat le na kratke obiske. Takrat se sončne lise napolnijo z martinčki — seveda študenti. Lepše je, če se takemu sončenju pridruži še kak namen, morda čakanje na prostor v menzi, kot se to v naselju v-ečkrat zgodi.
Sicer ne vemo, če je sonce na tegče kaj škodljivo, vendar se v to bratovščino čakajočih menda nihče ne bi rad vpisal. Pa tudi sprejeli ga verjetno ne bi, že zaradi živcev ne. Tudi tega ne vemo, kod vse se jim predejo misli — morda okoli nove menze, ki dobiva že vedno polnejše oblike, morda okoli domačega, dosti bolje zabe-ljenega krompirja, morda okoli prihodnj«ga mrzlega vala, ki bo spet podrl vse sanje in načrte ...
Zivljenje nudi vsa mogoča presenečenja in morda je tisiile, ki prav zdajle prihaja skazi vrata, pustil prazen stol, morda je bil to zadnji mrzli val, morda ne bo — ne, glede krompirja pa ni upanj?
Konkretne naloge
(Naidaljevainje   s   1. strami)
na osebne korlstl, raje ostanejo
doma!
O študijskih proble-m i h je govoril tovarlš Vojsk, zastopnik Studentov v univeral-tetnem svetu. Poudaril je, da pri vsem tem delu ne smemo poza-Mti na študjjska vprašanja, ki se pojavljajo     ob    uspehih pri
Tu misllmo predvsem na ge-neracije, ki bodo jeseni začele študirati po novih Studijskih na-črtib in programih. Zanje bodo veljali novi siatuii, zato bo tre-ba najti nove oblike dcla in no-ve vzgojne jprijeme.
Da, bo zaiko« res popolno nve- sd moramo  vsi
devatti, tudj študentie. Ne bo s6 smelo več dogatlati, da bj novo-vpisani študentje zapravili s«-tnester ali dva zaradi neorienti-ranosti v študiju in nepoznava-nja univeriitetnlh problemov. Posebna naloga organizacije ZSJ j«, da poišče vse moino-sti za izboljianje materialnih in drugih pogojev študija, ki sedaj zelo  ovirajo redno delo.
Bodoči študentski rodovi se bodo morali odlikovati s prid-nostjo in vztrajnostjo pri što-diju. Pri tein nastane vprašanje, ali se bo mogel in koliko se bo mogel bodoči študent ukvar-jati z organizacMskimi, športnl-mi in družbenimi vprašanji ... KE
Cilj in pot
(Nadaljevanje s 1. stmnii) pritegnili študente v skupen boj vseh naprednih sil na uni-verzi, so se pred njimi diskre-ditirali in jih pahnili od sebe. Mislimo, da smo ie dostikrat jasno povedali, za kaj se bo-rimo, vendar smo prisiljeni to storiti še enkrat. Studentje se borimo za uresničitev zakona o univerzi, za napredno, soci-alistično  univerzo, za zgradi-
Kje najti rešitev
Po novem platilnem *i-stemu, ki jc v vcljavi Le od 1. januarja, so tudl uslužbenci v Študent-skem naselju in Akadem-skern kolegiju bolje pla-čani. Proti temu nitnamo niS! Toda ne zdi pa »e nam prav, da bodo mora-li zaradi tega Studentje vei plačati za hrano In stanovanje.
iSla sejd univerzitetnetga sveta, ki j« bdla 1. marca, je predsed-nik kurartiorija poročai, da »^« vodsitvd Student^kega naselja in Kolegi-ja ,po temeljiti aoalizi d€'j-st€v sM.eo.ili, da bodo morali podraždti hrano in staaovanja v Naselju za 330, v Kolegiju pa aa
360 dtira na mesec. Le Osredoja študenitska menza bo dajala hranio po isti ceni fcat dosilej. Kuiraitorijj je ugottovtil, dia j« ta podraiždtev 'Utemedjeina.
Predsedndfc ikuraitorija j« opo-zoril na proMem, ki je ztelo va^ žen, pa tiudi težko rešljdv. Gre nEwn.T©6 »a precejšno vsoto de-narja, M. ao jo poraibili za povi-šainj© plač uslužbenoem v obeh domavih, ne da bd oibenem podnaiili hran« In stanovanj študtenltoon, Kje dotbiiti denaif? Neteateri miBliJo, dia s« da ta PToblem reSiitfi, na ta način, da se vzam« ita vsota denarja iz sMada za soibveociiondiranije fara-ne žtud^emtov.
Kuratorij j>e proti temu, da bl s« ta pnoblem tako ireševal. Ker
tudi univer!Z,i!t€itnd svet ini našel ustrezne rešitve, j© to zadevo prepustd! kmraitioriijlu in komiiaiji za imaiteiualna vprašaoda, ki naj skupaj »niajdieij©« rešitev, kl bo zadoivK>ljila obe strani.
Katoo bodo ta proibleim rešili, že ni znanio. Tretba pa je pouda-riti, da Si© bodo študtentjje upi-raJi vsiallcemu poskiusu, če bodo hoteild to bireme naložiti na nji-bova raimenia. 2e s sainim dej-sitvom, da so uskižbenceim povi-šali platfto na raiftun i© takto niz-kega ždvfljenjsfcega standairda študleintov, se je tezko spriijaz-nditi.                                     RE
tev Uka sodobnega socialistič-nega inteligenta, za sodoben način univerzvtetnega študija in v zvezi z vsem tem za pri-merne materialne pogoje štu-dija. Borimo se za to, da bi se reforma univerzitetnega študi-ja res izvedla in da bi se iz-vedla v skladu z družbenimi potrebami. Borimo se pa proti temu, da bi kdo zahteval od nas več, kot pa lahko storimo in kot je za naše bodoče me-sto v družbi neobhodno po-trebno.
Vprašanje, koliko so nas raz-ni upravni organi pri tem pod-pirali, je pač ozko povezano z vsem načinom, kako so na-sploh ti forumi reševali vpra-šanja univerzitetnega študija. Lahko trdimo, da so organi družbenega upravljanja svoje naloge bolje izvrševali od fa-kultetnih uprav in da jih je oviralo prav neodgovorno in površno delo fakultetnih uprav.
Sedaj, ko je reševanje pro-blemov naše univerze postav-Ijeno na realna tla, bo refor-mo univerzitetnega študija mnogo laže izvesti. Sedaj bo konec vsakemu slepomišenju. Ko bo šlo n. pr. za vprašanje trajanja Studija, bo lahko vsak jasno videl, ali gre res za
dejanske potrebe družbe in stroke ali pa le za mke aka-demske pretenzije in megalo-* manstvo. Mislimo, da smo se prav skrajšanju študija že močno približali, čeprav še marsikomu še vedno ne gre v glavo, da množičnih izjem pri zakonskih določbah še nikoli ni bilo in da jih tudi » tem primeru verjetno ne bo. Zato sedaj ne zahtevatno le doseda" njih študijskih programftv, ampak nove, skrčente ter 63V&-benim potvebam pnlagojetie programe.
Se erikrat poudarjamo, da se je odgovornost vseh prizadetih forumov nasproti družbi s tem bistveno povečala. Tu mislimo predvsem na organe družbene-ga upravljanja, ki bodo morali ie bolj kot doslej stremeti z& tem, da povsod uveljavijo šir-&e ,družbene vidike reševanja. Studentje smo pri študijskih programih nekoliko postavljevi ob stran. Toda zato zahtevamo od tistih, katerim smo prisi-Ijeni prepustiti obravnavanje vsebine in obsega našega štu-dija, da se zavedajo svoje družbene odgovornosti in da rešujejo vsa vprašanja tudi na potrebnem nivoju in na osnovi družbeno naprednih načel.
Malomeščanstvo in njegova morala
V našem vsakdanjem iivljenju in mo-ralnem presojanju pogosto srečrijemo be-sedo *malomeščan* oziroma »malomeščan-stvo«. Ta pojem izraža nekaj, kar bi mo-ralo biti tuje socialističnemu človeku, ne-kaj neprimernega, sldbega. Malomeščan-stvo navadno pojmujemo kot neko dolo-čeno obnašanje in razpoloženje, ki se na-vadno kaže v nedelavni, nezdravo-senti-mentalni in anarhistični atmosferi. Kljub temu, da se o malomeščanstvu mnogo go-vori, le redki vedo, kaj so njegove osnovne lastnosti in še manj, kakšen je kriterij, da za nek pojav lahko uporabimo izraz malo-meščanstvo.
Milomeščan je zgodovinski tip ali sloj, ki je dosegel svoj višek v fcapitalistični družbeni ureditvi. V naši dezeli se prav-zaprav še ni popolnoma izoblikoval, ko je skupaj z delavskim razredom v NOB in v povojni graditvi že menjal ngčin življe-nja in svoja pojmovanja. Ker v naši deželi malomeščan ne obstoji več kot nekak pose-ben družbeni sloj z vsemi lastnostmi mato-meščana, raje govorimo o malomeščanstvu in o posameznih malomeščanskih potezah, ki se izražajo pri tem ali onem državljanu naše dežele. Na tem mestu naj bo dovolj, če prikažemo določena splošna, zgodovin-sko-sociološka dejstva in posamezne črte malomeščanske mentalitete in njihovo in-fektivno delovanje na druge sloje ali raz-rede in razumljivo, tudi na delavski razred. Razen tega si moramo biti na jasnem, da imajo te injekthme klice pri nas še vedvo ugodna tla in aktivne izvore. Brez škode tudi niso vse podobne klice, ki zaidejo k nam iz tujine. In končno, naj se še toliko trudimo, da specificiramo malomeščanstvo,
njegove lastnosti in črte, ne moremo mimo tega, da ne omenimo drugih lastnosti, poj-movanja in amoralnosti, ki niso samo pro-dukt in značilnosti malomeščana. Stara moralna pojmovanja — kot »prirodni pred-hodnik* in izvor malomeščanščine — in neka nova, hegativna — kot odraz sodob-nega življenja in objektivnih okotiščin — so skupno zlo, ki so v malomeščanščini našli najugodnejša tla, v njeni mentaliteti pa najpopolnejši odraz.
Kaj je malomeščan in kako se je pojo-vil    •'¦   'o:w*-ni kot družbeni sloj?
Malomeščan ali mali buržuj je tisti so-cialni sloj, ki poseduje sredstva za proiz-vodnjo, toda tudi sam sodeluje v proizvod-nji. Sem spadajo srednji ktnetje, obrtniki, številni zdravniki z zasebnimi praksami, advokati itd. Nekateri sociologi definirajo malomeščanstvo kot vrn.eF.vi ali prehodni razred. To pojasnjuje dejstvo, da se naha-jajo malomeščani v proizvodnem procesu med dvema velikima razredoma moderne kapitalistične družbe — med buržoazijo in proletariatom — in kjer je zaradi tega iz-vor euega in drugega razrcda, v politični borbi pa je zdaj zaveznik enega, zdaj dru-gega.
Po svojem izvoru je malomeščan sta-rejši od burzoazije in proletariata. Pojavil se je že v srednjem veku kot obrtnik in trgovec — sploh kot prvi meščan. Z raz-vojem blagovno-denarnega gospodarstva sta se iz njega počasi izdvajala buržoazija in proletariat. Regulator diferenciacije je bila pozneje vsekakor vse večja konku-renčna borba, fci je del male bužoazije pri-peljala do bogastva, drugi, večji del, pa do propadanja in siromaštva.
MalomeSčan je lastnik in proizvajalec, torej delavec. Zaradi lastništva sredstev za proizvodnjo pa je podoben buržoaziji. Raz-lika je v tem, da ima burioazija toliko več, kolikor vei delovne slle zaposluje (tega malomeščan pogosto ne dela) in da po pra-vilu ne sodeluje v proizvodnji. Ker pa ma-lomeščan dela, je podoben proletariatu. Razlika pa je apet v tem, da ptoletariat ne poseduje ničesar razen svoje delovne sile, Jci jo nudi kapitalistorn v zakup. Last-ništvo poraja pri mali bur&oaziji psiholo-ško sorodnost z buržoazijo in sanje o vzpo-nu in uvrstitvi med močne in bogate. Ma-lomeščan se ne skuša samo obdržati v vrtincu svobodnega trga in kapitalistične konkurence, temveč se hoče za vsako ceno prebiti v pornje sloje in poucčati svoje lastništvo. Maloštevilnim med njimi se to tudi posreči.
Malomeščani postajajo psiholoiko vse bolj in bolj izgubljeni, prepuščeni i>amim sebi, zaprti v svoje osebne interese. Ziveči v ekonomsko negotovi situaciji, v družbe-nem pogledu na razpotju med dvema an-tagonističnima razredoma, postajajo ne-kompaktni in brez lastnih jasnih dljev in trdnega stališča, omahljivi in neodločni. Zato se politično opredeljujejo enkrat za. buržoazijo, ko se jim odpro tudi najmanjše možnosti uspeha. ie drvaič za vroletariat, če vidijo v njegovi borbi ižhod iz stiske. Malomeščan je tudi sicer ekstremen v svojem razpoloženju. Hitro in lahko se lahko navduši, toda ravno tako tudi razo-čara. Prehaja v skrajnostt in če pristopi k revolucionarni borbi proletariata, je ne-kaj časa na skrajno levih pozicijah, drugič pa spet na ravno nasprotni strani. Njegova omdhljivost in oportunizem prehajata po-gosto v odkrito izdajstvo. Vendar če se znajde v splošnem narodnem gibanju, pod krepkim vodstvom delavskega razreda in njegove revolucionarne partije, kot je bil primer v naži osvobodilni vojni in revolu-ciji. lahko znnten rip.l dokaže precejšno revolucionarno vztrajnost.
Mala buržoazija pogosto prav zaradi svojega strahu in omahljivosti  ni  točno
vedela, kaj hoče in tudi takrat, ko je ne-kaj hotela, je bilo to največkrat, čeprav ne zmerom, v nasprotju s tokom družbeno-zgodovinskega procesa. Zato je v praktič-nem življenju kopmela v drobnjakarstvu, v dnhovnem pogledu pa ye kompenzirala svoje skrbi in te&ave z abstraktnimi teo-rijami, ki so bile daleč od stvarnosti v.i realnosti. Njene filozofske simpatije so na strani pesimističnih struj in sistemov. (Shopenhauerjeva filozofija, nietszchejan-stvo, današnji eksistencializem itd.). V umetnosti je bežala v osladno ramantiko, brezvsebinski esteticizem in izvenčasovne in izvenprostorne abstraktne izraze. V po-litičnem pogledu se je pogosto vračala na-zaj (podoben primer je poujadizem v Fran-ctji, fci je tipično malomeščansko gibanje).
Izrazi njegove odtujitve in spačenosti so tako različni, da je težko določiti enot-nost, nek enoten psihološki tip malome-ščana. Malomeščan je včasih podoben jag-njetu, drugič volku in grabežljivcu, učasih je racionalist, pogostoma pa mistik. Marx je z vso pravico dejal, da je malomeščan živo nasprotje, na kar ne sme revolucio-narni razred pozabiti. Malomeščan je tudi najbolj kompliciran socialni tip sodobne družbe, ki je »preklet s prekletstvom sla-bosti«.
Ko je Gorki svoj čas pisal o malome-Sčanstvu, je pripomnil, da smo vsi nekoli-kanj »okuženi z Adamovim grehom malo-meščanstva*. Pa tudi Lenin je opozarjal na dejstvo, da so Ijudje, ki so rojeni u kapitalistični druibeni ureditvi vsrkali egoizem že z materinim mlekom. Pogosta je tudi opozarjal na realizem v samoopa-zovanju in samoocenjevanju, trdeč, da se Ijudje ne moremo razvijati in oblikovati. neodvisno od določenih objektivnih pogo-jev, kateri so poleg dednih lastnosti in vzgoje zelo pomembni pri oblikovanju člo-veškega pojmovanja, moralnega življenja in obnašanja. S tem v zvezi so on in šte-vilni drugi marksistični kritiki poudarjali potrebo po razvijanju vrline hrabrosti in to ne samo hrabrosti v bojevniškem smr-
slu, temveč hrabrosti v vsakodnevnem iiv-Ijenju, v samoodločitvi, kontroli nad seboj, v premagovanju slabega v nas samih, v hrabrosti, da odkrito, dosledno in princi-pialno misli, razumeva, ocenjuje in pra-vilno postopa, da se besede ujemajo z de~ janji. Ne bi torej pravilno postopali, če bi se ne zavedali, da malomeščanstvo ne-nehno poraja in razprostira svoje iile v našem telesu in če ne bi imeli hrabrosti, da vse to tudi zaznamo.
Naše družbeno ekonomsko življenje, življenjski standard, idejnd nadstavba, fci smo jo podedovali iz preteklosti in tista, ki se »uvaža« iz raznih delov sveta — vse to neizpodbitno oživlja in goji najrazlič-nejše malomeščanske lastnosti in pojmo-vanja. Zaradi relativno nizkega življenj-skega standarda številni državljani še ved-no sanjajo o načrtih, ki so lastni malome-ščanstvu. Obstoj svobodnega trga še poseb-no podpira take malomeščanske težnje, kakor tudi vse tiste napake, ki iz njih izha-jajo. Se posebno moramo paziti na to, da zasebni lastniki, posebno kmetje, tvorijo še vedno večji del prebivalcev naše dežele, kar že somo kaže na resnost in moč tistih korenin, ki lahko stimulirajo malomeščan-ski duh %n prakso. Tako imenovana terito-rializacija našega kmeta, to je, njegova zelo stara, čvrsta namestitev na svoji po-sesti, še bolj potencira njegov drobno last-niški duh. Ta malomeščanski duh pa ne-dvomno podpirajo tudi odstavljeni buržo-azni elementi in ostanki buržoazije.
Idejna nadstavba, pod katero razumemo razne teorije, politične in »znanstvene«, modna urrietnost in moda na vseh ostalih področjih, igrajo svojevrstno vlogo v pod-piranju malomeščanstva. V vsem tem so zarodki individualizma in lahkega življe-nja, erotičnega uživanja kot cilja življenja in v$ph mna^'~ih člo?ie,š?<"'?' sv>ačpnosti. Če je še tako težko za socialistično družbo, da številni Ijudje zares malo vedo o človeku, jo še ¦porarvc-iv. .An mnoai merijo s sta-rimi normami in pojmovanji in se ne vpra« šujejo, Čigave so in kdo stoji za njimi. (Nadaljevanje sledi)
I I
Konferenca Zveze komunlstov Ijubljanskega okrafa
Pomembne naloge pred komunisti na univerzi
PRETEKLA OKRAJNA KONFERENCA ZKS JE IMELA POSEBEN, PREDKONGRESNl ZNACAJ. VSE, O CEMERKOLI SO NA NJEJ RAZPRAVLJALI, JE BILO ORGANSKO POVEZANO S KONGRESOM IN JE PRISPEVALO K NJEGOVI VSESTRANSKI • IN  TEMELJITI  OCENI  PARTIJSKEGA  DELA.
OSNOVA, NA KATERI SE JE RAZVIJALO RAZPRAVLJANJE, JE BIL REFERAT SEKRETARJA OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS TOV. JANEZA VI-POTNIKA. NAŠIM BRALCEM POSREDUJEMO NE-KAJ  NAJVAZNEJŠIH   MISLI   V   REFERATU
Za preteklo dveletno obdobje Je karakterističen hiter razvoj na širokem področju socialistič-nih odnosov, socialističnih eko-nomskih sil tn ekonomskega si-Stema, demokratičnega samo-tipravljanja delovnih ljudi in državne uprave. V tem času se Je zelo naglo spreminjal naš gospodarski sistem v duhu vse večje izpodbude za posamezne-ga proizvajalca in za posame-zen delovni kolektiv. Širjenjc tnaterialne osnove v samouprav-nem mehanizmu je najugodne-je vplivalo na razmah proiz-vodnje in na povezovanje med podjetjem in komuno. Omenje-ne spremembe so skupno z ne-katerimi objektivnimi pogoji omogočile, da je bilo preteklo leto eno najuspešnejših v našetn povojnem gospodarskem raz-voju, poleg tega pa smo v pre-tcklem letu uresničili tudi ene-ga svojih najvažnejših ciljev: vidno smo izboljšali življenjgki standard   naših   delovnih   ij«di.
Vključevanje delovnih ljudi v Opravljanje najrazličnejših jav-nih ustanov in služb dobiva ob sistemu samouprave že svojo taokroženo podobo. Toda ta po-doba se bo neprestano spremi-njala, kajti ves sistem uprav-ljanja se bo izpopolnjeval in vzklajeval tako, kakor bodo ra-sle in se razvijale materialne sile v proizvodnji. Tisoči ljudi, ki že sodelujejo v našem samo-upravljanju, njihovo delo in njihove pobude prispevajo teh-ten delež k notranjemu in zu-nanjemu obrazu našega družbe-
in slabosti ne skriva, marveč javno govori o njih. Komunisti so o svojih napakah vedno naj-bolj odločno govorili in jih osvetljevali z vseh strani, to pa zato, da bi lahko vse svoje sile mobilizirali za njihovo odstra-nitev.
Družbeni razvoj zphteva preoblikova-nje naše univerze v sodobno socialistič-no univerzo, pri čemer je potrebna čim uspešnejša kontrola subjektivnih družbe-nih činiteljev
Ljubljanska univerza je po osvoboditvi doživela velik raz-mah. Število študentov se je povečaio za več kot irikrat in prav tako tudi število profesor-skega zbora. Univerzitetni štu-dij je mnogo pridobil tudi v materialnem pogledu, predvsem z novimi zgradbami institutov. Ustanovljenih ali izpopolnjeruh je bilo lepo število fakultet in oddelkov. Proraeun za univerzo pomeni danes več kot 14 odst-ot-kov celokupnega republiškega proračuna. Po drugi strani pa je treba glede učnega progra-ma in vzgoje na univerzi po-udariti, da nagli gospodarski razvoj države, njena industria-lizacija in vsestranski boj proti zaostalosti zahtevajo veliko šte-vilo visokokvalificiranih stro-kovnjakov, ki bi jih morala da-jati univerza. Pri vsem tem pa
toliko kadrov, kakor jih zahte-va hitra rast našega življenja. Ozračje na univerzi je prav go-tovo še preveč pod vplivom sta-rih časov in komunisti, zlasti komunisti med profesorji, vna-šajo v medsebojne odnose pre-malo novega duha, duha tovari-štva in medsebojne pomoči ter ne upoštevajo mlajše generacije učiteljev. Premalo si prizade-vajo, da bi se univerza zlila z javnim družbenim življenjem, z izgradnjo socializma, z njegovi-mi težavami in problemi, pred-vsem pa premalo storijo, da bi vskladili potrebe po visokokva-lificiranih kadrih v javnem živ-Ijenju s trajanjem visokošol-skega študija.
Zivljenje na univerzi naj bi potekalo v duhu zveznega za-kona o nniverzah in v duhu re-publiškega zakona o univerzi. V zvezi s tema dvema zakonoma pa se je pojavilo nekaj proble-mov, katere je treba še posebej omeniti. Ena poglavitnih nalog organov družbenega upravljanja univerze je potrjevanje učnega in pomožnega učnega osebja. Ceprav reelekcija, ki je bila pred kratkim izvedena, zaradi cele vrste objektivnih razlogov, ni mogla biti primerno rigoroz-na, je vendar treba priznati, da je po eni strani odslovila z uni-verze kakšni dve desetini uči-teljskega kadra, ki za poučeva-nje na tako zahtevni ustanovi ni imel predvsem političnih kvalifikacij, po drugi strani pa je utrdila ugled družbenih or-ganov na univerzi in prvičod-ložneje povezala univerzo z družbenimi problemi in jo pre-maknila iz avtonomne zavero-vanosti pod svetlo luS družbe-ne kontrole. Ob reelekciji je nastal na univerzi nekakšen ne-mir, Ijudje so prišli do spozna-nja, da po starih poteh ne bo več mogoče naprej. Trcba je priznati, da je^ danes na univer-zi del predavateljev že preprl-čan o koristnosti družbenih or-
V naši mladosti je neugasen ogenj. Pod napori, noj so
biii še tako hudi, nismo nikoli klonili. Tudi sedaj bomo
izpolnili svojo nalogo.
neg» življenja. Zveza komuni-stov je osnovno gibalo in po-budnik družbenega razvoja, je nosilec ključnih točk sistema »ocialistične   demokracije.
Delovanje  v  sistemu socialistične demo-kracije zahteva od komunistov politično zrelost in čut odgovornosti
Sistem sociallstične demokra-cije in njegova rast zahtevata vedno večjo politično aktivnost komunistov. Cedalje večjo od-govornost nalagata ne samo čla-nom Zveze komunistov, ampak tudi slehernemu članu vsakega delovnega kolektiva. Če hočemo, da bo sproščanje sredstev v podjetjih potekalo tako, da bo krepitvi socialističnih odnosov v prid, bomo morali posvečati vedno več pozornosti subjektiv-nemu faktorju. V našem času bo vsakdo potreboval tenak in močan politični refleks, da bo znal v slchernem trenutku in v vsaki okolnosti izbrati tisto pot in se odločiti za tisti ukrep, ki bo naše socialistične težnje naj-bolj krepil. V teh pogojih je delo komunistov težje in odgo-vornejše, kajti razvoj sociali-stične demokracije spremljajo negativni pojavi, ki jih morajo komunisti prvi obvladati in od-stranjevati.
Razumljivo je, da je nagli proces socialistične graditve, ki je v nekaj Ietih vsebinsko po-segel izredno globoko v vse jav-tio življenje, moral pokazati po-leg izrednih gospodarskih, druž-benib, demokratičnih rezuJtatov tudi slabosti. Nekatere slabosti so se odrazile tudi v delu Zve-ze komunistov, vendar pa za-radi teh poman.jkljivosti nika-kor ne moremo trditi, da delo v celoti ni bilo dobro. Potrebno je, da slabosfi, ki natn poizku-šajo danes zaustaviti razvo.j. močno osvetlimo, da se z vsemi silam! spopademo z njimi, da Jih odpravimo iz naših vrst. Zveza komunistov bo vedno na-lla v sebi dovolj moči, da bo Odstranila vse tisto, kar jo v tarvoju ovira, kakor vedno naj-de v sebi dovolj odgovorne sa-
mokritičnosti, da svojih napak pravzaprav ni bilo nobene sub-jektivne sile, ki bi bila pozorna na notfanje življenje univerze, ki bi zavestno bedela nad izbiro vzgojiteljskega kadra, ki bi usmerjala študente, upoštevala socialni sestav študentske mla-dine in se dotikala tudi mate-rialnih vprašanj univerze. Takš-ne razmere, v katere je torej premalo posegel subjektivni fak-tor, so povzročile, da se je na nekaterih fakultetah po 1. 1945 pod ščitom avtonomije samo-svoje razvijal kadrovski sestav visokošolskih vzgojiteljev. Tako so nekateri profesorji kandida-te, ki so jih sami izbrali, po-tiskali naprej in dosegli, da so bili sprejeti med univerzitetne učitelje. Volili so samo člani lakultetne uprave. Zaradi tega se je na nekaterih fakultetah kadrovski sestav predavateljev v političnem in idejnem pogle-du slabšal, pa tudi strokovno se te zadeve niso vedno srečno urejale, saj so prišli na neka-tera mesta protežirani Ijudje, ki se niso mogli ponašati z kdo ve kakšno strokovno uspoSob-ljenostjo. Posamezni odseki in oddelki so rasii v materialnem pogledu po vplivom potreb in zahtev posameznih vej gospo-darstva, pa tudi v sorazmerju s tem, kakšno delavnost in spo-sobnost so pokazali predstojniki oddelkov.
Komunisti na univerzi si še premalo prizade-vajo, da bi univerza čimprej dobila novo podobo
Oanes se situacija glede vsega navedenega počasi spreminja, predvsem po zaslugi subjektiv-nega faktorja, zlasti organov družbenega upravljanja in ce-lotne družbe, ki je z zakonodajo in tudi drugače posegla v te naše najvišje znanstvene in pe-dagoške ustanove. Treba pa je poudariti, da ozračje na univer-zi, pa tudi odnos do sklcpov, ki naj bi čimprej vskladili položaj in vlogo univerze z našim sploš-nim družbenitn razvojem, kljub velikemu številu komunistov na univerzi ni takšno, da bi dajalo
ganov na unlverzi, zato zmerom bolj prizadevno iščejo stikov za skupno reševanje problemov. Toda poudariti je treba tudi dejstvo, da pri reelekcij profe-sorji komunisti družbenim or-ganom skorajda niso pomagali, ampak so se v pretežni večini zavzemali za status quo, brez vsakih sprememb. Tu pa tam smo celo opazili, da so se pro-fesorji komunisti izmikali vo-litvam, da ne bi bilo treba jav-no pokazati svojega mnenja o posameznih profesorjih, ki so prišli   pod   udar   reelekcije.
Naša družba ne more dovoliti podaljševanja -   študija
Drugo vprašanje, ki je zdaj v ospredju politične pozornesti na tej ustanovi, je trajanje štu-dija. Zakon je namreč dolocil princip, po katerem naj se skrajša študij na univerzi. Do-sedanji učni programi so posta-jali pod vplivom hitrega razvo-ja znanosti vedno bolj obsežni, nihče pa ni pomislil na to, da bi reducirali zastarelo snov in od-pravill preživele metode. Studij je bil zaradi tega zmerom dalj-ši, študijski režim pa se je iz različnih razgogov spreminjal. Seveda je takšno stanje povzro-čilo skupnosti velike nevšečno-sti. Naša domovina nima mož-nosti, da bi dovoljevala na uni-verzi študij v nedogled. Vsako podaljševanje študija povzroča nepotrebne stroške vsej državi. Dolg študij je v veliko izgubo našemu gospodarštvu, saj se vključujejo visoko kvalificirani Ijudje v delo pozno, včasib šele s tridesetimi leti.
Podatki, ki jih imamo na raz-polago, natn dokazujejo, da se študij na vseb naših fakultetah ncnehno podaljšuje. To nas res-no opozarja, da je freba na uni-verzi nekaj napraviti, da je tre-ba v interesu družbe urediti vprašanje študija in da tnorajo poglavitno bitko na univerzi iz-bojevati komunisti. Specializa-cija naj se ureja s podiplom-skim študijem, študijski pro-gram pa naj bo takšen, da bo družba    dobivala    strokovnjake
člmprej. Moderne države imajo urejen štiriletni študij. Uredimo ga tudi mi, saj nam je zaradi pomanjkanja kadrov mnogo do tega, da študentje čimprej kon-čajo šolanje! Naši visoko kva-iificirani strokovnjaki naj bodo na razpolago družbi že s štiri-indvajsetimi, - največ petindvaj-setimi leti starosti. Do tedaj naj odslužijo tudi vojaškJ rok in opravijo prakso. Zato izločimo iz študijskega programa vse, kar je zastarelo, in določimo tak minimum, ki bo hitro usposobil strokovnjake, kakršne zahteva čas.
Družbeno kritična kontrola nad profe-sorji je osnovni pogoj za reformo univerze. Komunisti na univerzi imajo pri teir. veliko odgovornosu Toda tudi študentje se morajo zavedati svo-jih odgovornosti do družbe. Poglavitna naloga študentske organizacije naj bo boj za čim boljše in čim hitrejše obli-kovanje bodočih strokovnjakov.
Drugo,  kar  je   treba   ome-niti,   je   kritična    kontrola   nad profesorji.   Ali   je   res  vsebina, oblika in število predavanj pro-fesorjeva osebna stvar? Saj po-znamo primere, da imajo neka-teri profesorji samo nekaj pre-davanj   na   leto,   vse   ostalo   pa naprtijo    asistentom.    Zgodi    se tudi,   da    zaposlijo    študente   z obsežnfm     diplomskim     delom, njihovo delo nato prodajo in ta-ko   ustvarijo   sebi    posebne   za-služke. To se  pravi, da se mo-rajo   obveznosti    profesorja    do družbe      spremeniti.      Obdutek dolžnosti  bo  vplival   na   profe-sorjev  odnos  do poučevanja  in tako  ne bo prepuščeno  njegovi muhavosti,   ali  bo   predaval   ali ne, kakor tudi študentu ni dano na voljo, ali se udeleži predava-nja ali ne. V vsem  profesorje-vem ravnanju, zlastf v prizade-vanju,  da usposobi St«denta  za prakso, se mora zrcaliti obfirMt odgovornosti pred  družbo. Res-nica je,  da je  materialni  polo-žaj ponekod težak, da so preda-valnlce   premajhne,   toda   skup-ne   kapacitete   z   ihstituti    vred so danes večje, kot so bile pred vojno. Brez komunistov se sta-nje  na  univerzi  ne bo uredilo. Zato je osnovna partijska dolž-nost   komunistov   na    univerzi, da   podpro   univerzitetne    druž-bene   organe    pri    sprejemanja sklepov, ki jih terja naš socia-listični   razvoj.    Tudi    študentje komunisti morajo odločneje po-magati   pri    reševanju    naštetih problemov.    Saj   živi   na   račun družbe   60   odstptkov   študentov, bodisi   od    štipendij,    bodisi   od otroških  doklad.  Materialni  po-ložaj študentov je danes mnogo boljši,   kakor    je   bil    kdajkoli. Zato lahko upravičeno pričaku-jemo,    da    se     bodo    študentje vedno  zavedali odgovornosti do družbe,   tako   v   študiju   kakor tudi v svojem privatnem življe-nju. Hitro končanje študija naj smatrajo     za     resno     politično dolžnost in komunisti morajo v tem prcdnjačiti.  Štadentske po-litične    organizacije   naj   vidijo v boju za hitro oblikovanje po-litično zrelih in strokovno pod-kovanih  profesorjev,  inženirjev, zdravnikov   in   drugih   strokov-njakov svojo poglavitno nalogo, vse   drngo   je   drugotnega   po-mena.
S pesmijo in vriski so prihiteli na delo.
Naša univerza in volilve
Ko v dneh pred volitvami razpravljamo na zborih vo-vilvcev in zborovanjih državljanov o razvoju in uspehih naše družbene skupnosti v zadnjem obdobju, večkrat na-letimo na vprašanja, ki so v ozki vzročni zvezi z našo univerzo in njenim delovanjem. Vzrokov tako tesne vzroč-ne zveze ni težko pojasniti. Naša univerza ne živi odtr-gana od družbene stvarnosti. Njeno delo in njen razvoj je povezan s celicami našega gospodarstva, Lndustrije, kmetijstva, prometa, kulture in prosvete.
Takoj po vojni so bili  pogoji dela na naši uiniverzi t©žk.i. Po velikiih     naporih  .ki   precejšnih maiterialmih žr-tvah skupnosti in pos-anateziniJcov,     smo     pogoje v zadnjdh   letih   z.natno   izboljšali. Iz ieta v Aeto se je spremintala podoba  n.aše   univenzie.   Medtem ko   j©   bilo   v   študdjskem   letu 1939/40     vpi&ainiih   na   takraitniih fakultetah   2.122   sloišaiteljev.   je to število oaraslo v  študdjskem letu 1956/57 na 6.367 slušatelj ev. Taiko j« v poigledu števi'la sluiSa-teijev naša univerz,a čisto spTe-meinila  sliko  predviojmdh  <5asov. Ne samo, da se je StevdLo slu-šateljev potoojiilo^  še  bolj   zaia-6ilno je, da se je povsiem spire-menij ujegov sestav. To je po-slediioa     raziLičnega     povečanja slušateljev   na   posaimjezinih   Ea-kultetafe.   Na   teJhničjii   fakultetd je porast skoraj   štirikiraten, na fiilazofskii   na,d   trikraten   in   na rrtedipinski     skonaj      trikraten. medtpjn ko je števdlo pravnikov o*talo   sfcaraj   enako.   Po   vojni sta   bili   razen  tega  ustanovilje-nd  še  dve   novi  fakulteti:  efco-nomistea   ,in   agromoimsko-gozdar-sko-veterina.rska, ki stia mofiniej-ši, kot sta biild obe najšteviilnej-ši fakulteti pred vojno.
 vpisanih naglo raste iz leta v leto. V letošmjem ziim-sk&m semestrii je bilo vpisainiih na celoitni uiniverzi 7.099 sluša-teljev in se ije taiko število po-večalo v primer,i z lainskim le-tom za 732 ali zia 11,5%. Lahko tedaj rečemo, da dames od vsa-kih 200 -prebivalcev LR Slove-nilje eden študira na Itjubljan-sk€m vseučiliišču. To je. tudi znam-enje mapredka, če pcimisli-mio, da pnide na ¦primier i^a An-g'i,eške(m šele na vefi kot 500 ljudi en študent. Ta razivoj je v skladiu   z   nažo   šolsko   politifeo.
Ce priiraeirjaimo poirast u6n«'ga osiebja, vldimo, da je precej v skLadu s parastom števila slu-šateljev. Na enegia Tednega predavatelja je prišlo pred voj-
pa  24,7 slušateljev.  Žato pa je
pirislo pired vo-jno n,a enega asistenta 68,4 »lušateljev, sedaj pa jdh pride samo 29,8.
Za.aimiva bi bdla tudd obšir-nejša prirnierjava mateirialnih sredstev, kii jih je družba vla~ gaila v undverz^e pre<i vojnio in po vojmi. R-aičuni so poikazali, da daije skupnoat Po stvairini vred-nosti nekako trikrat toliko za našo Tiniveirzo, kot &e je daja»lo pred vojmo. To je v redu, ker smo vddjelii, da se je pomnožilo tudi šteivilo študentov in učnih moči pribldžno v isteim razmer-ju. Kljub teimu pa s« postavlja vprašanje, aLi ne bi bil0 dob.ro povečati materiakiie izdatke precej bolj kot seimo v tem ra2-meTiju, ne samo zato., ker so bi-]d pred vdj.no b&raško majhni, ampak tuidi zato, keir sta zna-6aj in struiktura damašnjega vsefu^iddsča povsem d!ruga<5.na, kot sta bila pred vojno. Pred-vojna uradniiško usmerj&ma univ&rza s ¦pra.vno fakulteto na čelu in s samo uvodnimti delom medicdne je imela tudi reLativ-no meprim.erno Tr^anj potreb fcat današnja, ki je poleg tega, d.a ima popolmo rnedicini5.ko fakul-teto, skoraj do polovdoe za&e-dema s slušatelji tehiniine, agro-nomske, gozdairske in veterinar-&ke fakultet©.
Tameljitost   študi<ja   im   kvali-tetna irast, ki je pogoj sleherne-ga   zinanstvenega     napredka  in prizadevamja,    je   najLaže    raz-brati   iz   podatkov  o   i.zpitih   in izpitndh      uspehih.      Seveda   je trefea   povedati,   da   je   zbiTanje teh podatko-v zelo otežkočeao in ne daj,e prave sLLke zaradi raz-či  izpdtnih  zahtev   in  kri-. Kljub temu lah-ko zaigo-tovo      trdiimo,   da   je   kvaliteta znanja    slušaiteljev    v    stalnem porastu.      Piovpre6na   ocena   m. ljubljanski   uaiiverzi   je   znašai"; v   Jtudiijskem   letu   1953/54   7,6! točk,  dve  k*i  p<yzn«je  pa  7,71 Za   primerjavo   naj   navedemo da   znaša      povprečje   ocen   v istetm   lelu   na   b€ogra.jsk.i   una-veirzi 7,12 to&k, na skopski uni-verzd 6,94 točk. na sairajevski p.? 7.2   točk.   Za   preaojanje   uonib uspehov uiniverae kot celofce za dos.tuj,e tudd pregled izdanih di-plom  v  preteikleim     Studitjskem le^tu. Po podatkih je v tam rrenz-dobfju diplomiiralo  na
sko-gozdarsko-vetepinatrski fa-kulteti 46 slušateljev, na m«di»-cinskii 61. na pra.vno-ckono^msiki 54, p)nin>d06lovn'O-im.atematifčno-filozofski !faikulte'ti 67, tedmižkl 157; skupaj torej 365 slušate-ljev. Podrobine raičlennbe uspe-hov seveda ni mogote dobiti v poflni meri iz teh podatkov in j® zato potre.ben vseikiakor dailjši Stuidiitj. Za&ledcnvati bi moirali študiij vsakeiga posamezinega slušatelja, da bi dofoild p>ravilno presojo uičaiiih  uspehov          j
Poleg materfaihuih sredstev, k,i jiih je dnižba namenila raz-vojni rasti naLe univerze, ne fmemo prezireti tistih. materiial-r»ih sredstev, fcl so vefliiikemu številu povojn.ih študemtov om&gočila vstap na univ«'rz.o in dokančamje Sfcuddija. V mdsliih iimaimo aredstva, lci; so namenje-na za štipemdij«, zdiravstv^eno zaščdto in otroške doklade. Po podaitklh j€ raa* ljubljansko umi-ve>rzd v ziimsikeim semestru 1955/56 prejemaio štipendije skupaj 1.673 slušateljev. Od te-ga števila j« bilo 19% šftipendd-stov kme6kega porektla. 20,6% delavskega, 40,7 % usluž-benske-ga, 4,9% o.brtndškeiga, 0,5% svo-bodnih poklicev i.n 14,1% osta-li'h. Stevdlo štdipeinddj je v zad-njih letih znatno naraslo, če-prav s staoij€im ma tem pcKiroč-fu še oe moireimo biiti popolno-ma
2e na prvi pogled lahko trdd-mo, da je precejšnje Vlaganje materialnih epedsfcev pripomog-lio, da se je sprememila socialna struktura naše univexze. Takio je bčlo v lansk&m Letu vpisandh na uiniv&rzi 442 slušateljev de-laivatoega ponekla, 910 sllušate-ljev km«)6kega poirekla, 499 obrtni.šk«iga, 3.783 •naimeščenske-ga.   151   svobodniih   poklic#>v   in
Nasipi, železniški pre-dori in asfaltirana ce-stišča gledajo skozi pri-prta vrata preteklosti. Spomini so vstali iz po-stelje, zbudila jih je budilka sedanjosti. 2u-Ijave roke so ostale v žepih brigadirskih hlač. Samokolnice so ostale brez rok. Delovni polet brigad je dobil gube na Celu. Nekaj let smo po-zabili, da smo gradili tisoče kilometrov prog, cest.
Veteranov mladinskih delovnih brigad ni tre-ba iskati z radarjem. Vsaka naša vas jespra-vila udarniške značke in vsaka večja hiša v mestih.     Še    vedno   je
SRECAJfJfl
Stanovall smo v gradu Bistri. Odšla sem že s pripravljalno četo. Delo je bilo sprva težko. Prvi žulji na borovniškem mostu. Opeka je raz-rezala kožo. In ljubezen je zlezla iz samokolnice.
—  Takrat si bha naj-brž   še  zelo  mlada?
—  Med najmlajšimi  v brigadi.   Zato   sem   mo-rala   večkrat   pomagati v kuhinji. Nekoč sva s kuharico spekle 500 pa-lačink.   Mislim,   da   sva bili  pohvaljeni za oku-sno   jed.
—  In  finale?
—   Bolj    tragiCno   kot v   operi.   Pri   delu   sem si zastrupila nogo. Naj-prej   sem   ležala,   dokler
Udarnica
Z Županje
med študenti dosti ta-klh, ki so bili na petih delovnah akcijah. Dosti pa jih je že zapustilo univerzo. Pionirji de-lovnih brigad so se raz-tepli po službah.
Srečanje z Dragico Deleja, ki Je v svoji ra-ni mladosti zbrala znač-ke kar petih mladinskih delovnih akcij, je bilo kramljanje tiste vrste, ki je polno še živlh vti-sov in doživljajev ir, brigadnega življenja.
—   Začnimo   z ognje-nim  krstom?
—  Po Cetrti gimnaziji. Leto    1946.      Borovnlca.
me niso poslali domov. Jokala sem, ko sem za-puščala   brigado.
—  Splošni vtasi"?
—  Zelo  tovarlško živ-ljenje v  brigadi.
—  Zdaj pa repriza?
—  Naslednje leto. Mla-dinska  proga  Samac — Sarajevo. V brigado sem se   prijavila   brez   dovo-ljenja staršev.   Bilo   je precej solz in prepirov, preden      so      privolili. Težka  akcija  za dekle-ta. Gradili smo železni-ški   nasip   pri   Visokem. Borba   za  samokolnflce. Delo   Je    bilo   naporncr. Koliko težav  smo znali
premagati.   Pri   tem   ni bilo sebičnosti.
—  Kako ti je ugajala Bosna?
—   Zdi   se   mi,   da   Je Bosna     po     dograditvi proge veliko lepša. Po-sebno, če pogledaš sko-zi okno drvečega vlaka.
—  Kaj pa leto 1948?
—  Kratek odmor,  kot v drami med dvema de-lanjima.   Pionirska   bri-gada  v  Kočevskem   Ro-gu.    Zbirali   smo   zdra-vilna    zelišfia.     Fizično je   bil   to   v   prlmerjavl s prejšnjim letom poči-tek, živci pa so mi pre-cej   popustili.
—  Naslednja znaCka?
—  Avtocesta »Bratstvo —   enotnost«.   Leto 1949. Kraj:    Zupanja;    v   go-stem   hrastovem   gozdu in   sredi  močvirja.   Ma-lo vode In poletna vro-Cina.     Posebno    takrat, ko  smo  delali  v popol-danski    izmenl.    Samo-kolnice in izkop. Posta-la   sem   udarnica.   Spo-minjam se norm In od-stotkov.   To  je  bilo   tu-kaj   najvažnejše.
—  Samo številke?
—  Morda še to. Z bri-gado je bila žena neke-ga  ljubljanskega  profe-sorja.  ki  je  vsako  leto odhajala  z  mladinskimi brigadami  kot brigadna kuharica.    V   njej  smo našlt   llk   brigadne  n»a-mice.
—  Kaj Je zapisano še v brigadnem dnevniku?
—  Skoraj bi zamolča-la. Po preteku dobe sem ostala  Se  nekaj   tednov na cesti. Vrnlla sem se
naravnost v predavalni-
co. Takrat so ljudje tu-di y brigadah priprav-ljali  izpite.
—     Zdaj   je   na  vrstl menda zadnja akclja?
—   Da.   Zopet   avtoce-sta  Zagreb  — Beograd. Naša   postojanka  je  bi-la   bllzu    KuUine.    Pri-pravljali    smo    cestišče za   betoniranje.   Bil   Je to   zadnji    mesec   pr.ed otvoritvijo novozgrajene avtomobilske    ceste.    V Zagreb   smo   odpotovali z     največjimi     častmi. Konec    velikega     dela. Zgradili   smo   najdaljšo cesto  v  Jugoslaviji.   Ta obfutek  je  bil  resnično lep.
—  Zdaj, ko ima mla-dina novo nalogo in ko pripravljeni   pod   nepri-merno   boljšimi   pogojl pričakujemo  prvi april, bi te želel vprašati, kaj misliš o letošnjih delov-nih akcijah?
—  Načrt je dober. De-lo bo lažje in življenje prijetnejše.    In   mislim, da se bodo letošnji gra-ditelji tudi večkrat vo-zili po cesti, ki jo gra-dijo.   kakor   pa  smo   se ml.    Nikomur    zdaj    ni treba,  da bi šel na pet delovnih akcij. Zadosto-valo bo, če bo vsak vsaj enkrat   na   delovni   ak-cijl.
Vellkl trenutki mlner-skih  brigad  in  gradlte-ljev so v platnicah nai-lepših    dožlvetij.    Solze veselja   niso    zarjavele. Samo   brigadni   taborni ogenj   se   počasi   spre-minja v ogenj materin-stva.
Zdravko TomažeJ
S fasade NUK
582 ostaddh. Vzrdkiov zb. tafco po-časno &premAnja.nje socialnega izvora slušateljev na na^i uni-verzii tukajj ne bomo naštevali. Vidmo pa je, da bo lokalna sa-m.ouptrava v kiomunah pospešdla proces doitoka delavske in kirnečke   mladdne   na       d
Univerz.a je povojni generacu-ji študentov dala poitrebno stro-kovno Zinanje in razgledainost. Pouk n.a univerzi pa še vedno nj takšen, da bi vkiljučii štu-denta po opravljeinii diplomi v deilo loot dobrega strokovnjaka inilaveka, kii poz,na ¦razvojno pot naiše driižbe, potr«ibe našega go-spoda.rstva. industrijsko iz®rad-nj,o in vse, kar človeik današ-njega časa rabi v stdku z Ijucl-mi. Prepničani smo, da bi tnu po-uk na uiniverzi lahkio v teim pogledu znaitno več prdpomoigel. Zlasti zta<to, ker bi pravzapirav štud©ntije morald priti do t«b spozmanj od najbodjšuh noznia-valcev in na najbolj dosfcopea način.
Združevanje za mir
Mednarodni položaj v letih po II. svetovni vojni ima ivoj poglavitni značaj v prizadevanju vseh držav, da se ohrani mednarodni mir in varnost. Različni, marsikdaj diametralno nasprotni interesi, ki izvirajo iz ekonomskih in ideoloških temeljev, nujno ogrožajo ali kršijo mir v tem ali onem delu sveta. V nasprotja si prihajajo najraz-ličnejši imperialistični interesi zahodnih kapitalističnih držav, ki so toliko bolj izraziti in močni, kolikor bolj so življenjskega pomena za njihovo prosperiteto in obstoj, 8 često nacionalno obarvanimi interesi ekonomsko oziroma politično odvisnih državnih tvorb.
Temeljna so vsekakor nasprotja med kapitalističnim in socialističnim družbenim sistemom. Ta nasprotja se v mednarodnem merilu pojavljajo v najrazličnejših obli-kah na ekonomskem, političnem in pravnem področju. Včasih se naspjrotja zaostrijo in tako ogrožajo mir, da je potrebna intervencija svetovnega sistema, da se ohrani ali vzpostavi mednarodni mir in varnost. Tak sistem predstavljajo predvsem Združeni narodi. Nemajhna je lahko vloga raznih regionalnih paktov in sporazumov o medsebojnem sodelovanju in pomoči, v kolikor ti ne skri-vajo v sebi sebičnih imperialističnih ciljev, naperjenih zoper neodvisnost, ekonomsko ali politično samostajnost drugih držav.
Sam obstoj takih sistemov še ne more zagotoviti sve-tovnega miru, če ni nenehnega prizadevanja in ustvarja-nja novih oblik mednarodnega sodelovanja. Pritegovati je treba čim več držav k skupnemu reševanju problemov v korist mednarodnega miru in varnosti. To terja načelo nedeljivosti svetovnega miru. Najboljše zagotovilo je takniana pripravljenost in sposobnost Organizacije zdru-ienih narodov, da s svojo dejavnostjo odstrani, prepreči ali onemogoči poskus ali dejanje, naperjeno zoper med-narodni mir. Takega zagotovila OZN ni nudila v zadostni meri. Temu je bil med drugim vzrok v organizaciji sami, ker dopušča paraliziranje delovanja Varnostnega sveta (naprej pomeni isto Svet). Ta slabost se je v dejavnosti Združenih narodov večkrat pokazala. Svoj kritičen izraz je dobila v korejski krizi, ko je bila potrebna takojšnja intervencija, v Združenih narodih pa na to niso bili pri-pravljeni. Vsekakor je slabost v sistemu, ki irna globoko politično ozadje in je dejansko izraz nasprotujočih si interesov velesil, ki se pogosto nanašajo na nasprotja med Sovjetsko zvezo in zahodnimi velesilami. Izraz tega so številni veti v Varnostnem svetu. Nekateri so smatrali, da je ravno v pravici veta stalnih članic Sveta ta ^abost in da bi bilo treba pravico veta odpraviti.
Našla se je druga pot. Začrtava jo resolucija »Zdru-Ževanje za mir«, ki jo je občni zbor (Generalna skupščina) sprejel dne 3. novembra 1950.
Povod za sprejem resolucije je bil kritičen položaj, ki je nastal zaradi severnokorejskega vpada na ozemlje Južne Koreje dne 25. junija 1950. To je povzročilo, da je mednarodna napetost dosegla nevarno stopnjo, kar je resolucija registrirala v 3. točki preambule. Nevarnost je povečalo dejstvo, da ZN še niso izdelali priprav za oborozene sile, ki bi bile primerno izvežbane, opremljene in organizirane. Zato ni bilo mogoče takoj izvesti oboro-žene akcije.
Pravni zadržek, ki še povečuje to slabost ZN, pred-stavlja veto, sredstvo za paraliziranje delovanja Varnost-nega sveta. Navzočnost precejšnjih oboroženih sil ZDA na Japonskem je pomenila glaven vir za formiranje obo-roženih enot ZN pod Združenim poveljstvom. Delež, s katerim so bile udeležene ZDA v korejski krizi, je vseka-kor negativno vplival na prestiž in moralno upravičenost Združenih narodov. Če katera izmed držav prevzame glavno odgovornost na lastna ra.mena, akcija nujno izgu-bi resnično skupen značaj in je udeležba ostalih držav-članic ZN le simb olične g a p omena. Taka država tudi sama izvršuje vrhovno kontrolo vojaških skupnih ukrepov. Takšna situacija omogoča, da pridejo do izraza individualistični interesi posamezne države, kar seveda ni v skladu s cilji in interesi ter načeli OZN. To možnost je Sovjetska zveza načrtno poudarjala. Trdila je, da inter-vencija oboroženih sil OZN, ki je v službi imperialističnih interesov ZDA, ne predstavlja nič drugega, kot vmeša-vanje v notranje zadeve, ker je v Koreji državljanska vojna.
Gre za vprašanje, ali sta v Koreji dve državi ali ne? S jormalno pravnega stališča bi se temu ne prišlo do konca. Odločujoče je realno dejstvo, če ima aparat, ki razpolaga z monopolom jizičnega nasilja, v Južni oziroma v Severni Koreji lastnosti države. Iz tega in iz dejstva, da obstojata na korejskem polotoku dva različna druž-beno ekonomska sistema, kar v eni državi ni možno, ker se ta dva sistema izključujeta, izhaja, da sta to dve drfcavi, čeprav spodbijajo drzavnost tako eni kot drugi. Občni zbor je razglasil južnokorejsko vlado za *na zakonit način ustanovljeno vlado« in »edino takšno vlado v Koreju. Zadnja misel razkriva, da pravne jormulacije, podane v zvezi s Korejo, ne morejo zakriti, da spopad v Koreji ne predstavljala samo kršitev VII. poglavja Ustanovne listine, ampak je političen konjlikt med Vzhodom in Zdhodom. Ne smemo pozabiti na tendenco, da bi se obe Koreji združili, vendar to sedanjega stanja ne more spremeniti. To pomeni, da korejska kriza predvsem ni državljanska vojna, ampak je mednarodnega značaja in ukrepi Zdru-ženih narodov v taki krizi ne predstavljajo kršitve čl. 2 odst. 7 Ustanovne listine. Vojaška rešitev korejske krize je dokaz, da se zedinjevalne težnje na nasilen način ločenih, nekdaj enotnih dežel, ne morejo uresničiti z upo-rabo nasilja. V tem smislu predstavlja resolucija »Zdru-ževanja za mir* korak naprej v težnji, da se ohrani med-narodni mir za. vsako ceno.
Takšen mednarodni položaj in paraliziranje delova-nja Varnostnega sveta z vetom je terjalo sprejem reso-lucije »Združevanja za mir«.
Treba je bilo zagotoviti prisilno akcijo ZN, kljub temu, da je Varnostni svet odpovedal. Bilo je vprašarije, če se da taka rešitev riajti v okviru OZN, ne da bi bilo treba spremeniti njeno temeljno strukturo, ne da bi bilo treba iti preko Ustanovne listine. Gre za to, ali je to možno doseči na zakonit način. Ustanovna listina je v svojem tolmačenju preživela težak izpit; če njena dolo-čila omogočajo realizacijo temeljnega namena OZN, da se ohrani mednarodni mir in varnost tudi v primeru, če odpove normalna pot, ki pelje preko Varnostnega sveta. Treba je bilo omogočiti, da Občni zbor mimo Varnosmega sveta ukrepa v primeru nevarnosti za mir, čeravno na pravno drugačen način,  kot bi ukrepal Varnostni svet.
Dne 20. septembra 1950 je vodja delegaclje ZDA pred-ložil za točko dnevnega reda V. zasedanja Občnega zbora: >Skupna akcija za mir« in »Objasnjevalni memorandum«. Objasnjevalni memorandum je podčrtaval niz novih ukrepov, s katerimi bi OZN laže izpolnjevala svoje *unk-cije v zvezi z mednarodntm mirom in varnostjo. Memo-randum je nakazoval nov postopek in predlagal ustano-vitev sistema, ki bi omogočil realizacijo priporočil Qbč-nega zbora pri njegovi subsidiarni odgovornosti za ohra-nitev miru.
Zadevo je obravnaval Političrvi odbor (First 'Commit-tee) občnega zbora. Osnutek, ki so ga skupaj predložile Kanada, Francija, Filipini, Turčija, Velika Britanija, ZDA in Urugvaj, je kasneje nekoliko spremenjen služil za pred-log, ki ga je Politični odbor podal občnemu zboru (Doc. No. A/c. 1/576/Rev. 1.). Sovjetska zveza je predložila dva osnutka resolucije, in sicer A/C. 1/579 in A/C. 1/580 ter niz amandmajev. Tisti deli, ki so se nanašali na spre-membo vsebine, oziroma ki bi sploh onemogočili izvedbo temeljne zamisli resolucije, so bili z veliko večino zavr-njeni. Za njih je praviloma glasovalo pet delegacij vzhod-noevropskih držav. Politični odbor je končno priporočil občnemu zboru osnutke treh resolucij A, B in C.
Ze v debatah v Političnem odboru so se pojavila ostra nasprotja. Formirala sta se dva tabora. Ameriška večina je smatrala, da ima Občni zbor pravico sprejemati pri-poročila po 11. čl. Ustanovne listine, če Varnostni svet ni sposoben izpolniti 24. člena. Večina je ugotavljala, da Svet ni poskrbel za izpolnitev 43. člena, ki predvideva ustano-pitev   oboroženih   sil v sklopu OZN,   vendar   ni videla
Realistična politika
in sodelovanje
Vendar, Če pogledamo štu-dentski svet, vidimo, da je kljub vsem naporom, razpra-vam in prerekanju še daleč do tistega sodelovanja med štu-denti in med mladino vsega sveta sploh, ki si ga želimo. Naš namen je, da bralce v vrsti člankov seznanimo z uspehi in neuspehi, ki so bili v zadnjih letih doseženi na tem področju.
Zelja in potreba po sodelo-vanju je takoj po vojni pri-vedla do tega, da so številne nacionalne študentske zveze ustanovile Mednarodno zvezo študentov (MSS), ki naj bi pri-pomogla k boljšemu sodelova-nju in razumevanjn med šiu-dentsko mladino v svetu. Ta organizacija pa je zaradi raz-voja mednarodnega položaja na svetu vedno bolj izgubljala svoj prvotni namen in posta-jala orodje zunanje politike vzhodnoevropskih držav, pred-vsem Sovjetske zveze. Zaradi nedemokratičnosti, centralizma in političnega pritiska je v tem obdobju izstopilo iz MSS pre-cej nacionalnih študentskih nnij. Jugoslavija je bila leta 1950 iz MSS izključena. Ker je MSS postala mednarodna orga-nizacija z močnimi blokovskimi tendencami in je zunaj nje ostalo veliko število nacional-nih unij, je, v želji po sodelo-vanju, nastala potreba po ne-kem novem mednarodnem or-ganu, v okviru katerega bi štu-dentske organizacije reševale svoje  skupne probleme.
Leta 1950 se je v Stockholmu prvič sestala Mednarodna štu-dentska  konferenca   (MSK).
MSK predstavlja vsakoleten zbor nacionalnih študentskih unij. V teoriji je to organiza-cija, ki se ustvarja vsako leto, ko se sestanejo nacionalne nni-je. Njeno stalno administrativ-no telo je COSEC (koordinacij-ski sekretariat), kl po pravilih konference ne bi smel imeti nikakršne politične moči. Ven-dar  je   razvoj   zadnjih  let  po-
Z USTANOVITVIJO PRVIH UNIVERZ SE JE MED STUDEiNTI PORODILA TUDI ZELJA PO STIKIH S SE-BI BNAKIMI, KI ZIVIJO V DRUGIH DEZELAH IN NA DRUGIH UNIVBRZAH. TA 2ELJA Se JE TEKOM STO-LETIJ IZRAZALA V NAJRAZLIČNEJŠIH OBLIKAH, TODA 2ELJA SAMA JE OSTALA MED MLADINO IN JE DANES MOCNEJSA, KOT JE BILA KDAJKOLI POPREJ.
Iz vsega navedenega je raz-vidno, da stopa MSK, oziroma bolje rečeno COSEC, po nevar-ni poti za univerzalno študent-sko sodelovanje, po poti, ki jc pripeljala MSS do skoraj po-polne izoliranosti s strani ti-stih nacionalnih študentskih unij, ki niso bile članice Med-narodne zveze študentov.
Bolj razveseljive pa so spre-membe, ki so nastale v zadnjih dveh ali treh Ietih v politiki MSS. Ce jih primerjamo s ten-dencami, ki vladajo v COSEC, so na vsak način pozitivne. Po nekaj letih ozke blokovske po-litike, so voditelji Mednarodne zveze študentov uvideli, da ugled njihove organizacije vedno bolj pada v očeh dobro obveščene študentske javnosti. Zato se že sedaj trudijo, da bi vsaj deloma popravili napake, ki so jih zagrešili v preteklosti. Ravno ta spremenjena dejav-nost M'SS in vsi njeni napori in prizadevanja so najlepši do-kaz za to, da je bila pravilna politika Zveze študentov Jugo-slavije v mednarodnih odnosih In mednarodnem sodelovanju. Danes je vedno bolj jasno, da so uspešno mednarodno sodelo-vanje in skupne akcije mogoče le na demokratični in enako-pravni podlagi.
Mednarodna zveza študentov je bila še do nedavnega orga-nizacija z zelo močnimi centra-lističnimi tendencami, ki so onemogočale nacionalnim nni-jam — članicam te organiza-cije — kakršnokoli samostojno mednarodno dejavnost. Danes pa MSS že dopušča svojim čla-nicam, da navezujejo samostoj-ne dvostranske sporazume tudi z nacionalnimi organizacijami, ki niso članice Mednarodne zve-
2e nekaj let pošilja Medna-rodna zveza študentov svoje predloge za izboljšanje odnosov in sodelovanje z Mednarodno študentsko konferenco. Osnovna slabost teh predlogov je bila, da je MSS do nedavnega sma-trala, da se bodo nesporazumi v študentskem svetu rešili z dogovori med MSS in COSEC. Danes gleda Mednarodna zveza čtudentov tudi na ta vprašanja mnogo bolj realistično. Poleg dvostranskega sodelovanja pod-pira tudi regionalna sodelova-nja in srečanja, ki se v zad-njem času vedno bolj razvijaj«. Regionalne konference so po-membna oblika univerzalnega študentskega sodelovanja (Azij-sko - Afriška konferenca), ker skupni problemi, ki jih rešu-jejo udeleženci takih konferenc, zdrnžujejo organizacije — čla-nice MSS in ndeležence Med-narodne študentske konference — v skupni akciji. Drug važen moment je ta, da te konference organizirajo posamezne nacio-nalne študentske unije neodvis-no od mednarodnih organizacij. Odprte so pa vsem študentskim organizacijam ne glede na nji-hovo politično usmerjenost. Vsekakor je porast takih in po-dobnih srečanj v svetu dober znak za prihodnost.
Za razvoj mednarodnega štu-dentskega sodelovanja pa je še prav posebno važno, da nobena prej omenjena študentska or-ganizacija ne zavzame pokrovi-teljskega odnosa do takih aktiv-nosti, ker ta odnos izhaja ii nezaupanja v zrelost in spo-sobnost študentskih organizacij, ki te vrste aktivnosti prirejajo.
Največja odgovornost za res nniverzalno študentsko sodelo-vanje pa je brez dvoma odvis-na od odnosov med JVISS in MSK odnosno CO&EC. Omenili smo že, da Mednarodna zveza študentov že od leta 1956 po-nuja COSEC predloge za sode-lovanje, vendar do danes še nl
prišlo do večjih uspehov, kot je n. pr. sodelovanje športnikov enega ali drugega tabora na Svetovnih študentskih igrah v Parizu ali pa do sodelovanja obojih predstavnikov na takih srečanjih, kot je Dubrovniški poletni   seminar   itd.
V okviru te svoje dejavnosti za vzpostavitev boljših odnosov med MSS in MSK je imela Mednarodna zveza študentov namen poslati svojo delegacijo na VII. kongres Mednarodne študentske konference, ki je bil septembra lanskega leta v Iba-dantj v Nigeriji, kjer naj bi po-novno podala svoje predloge za sodelovanje. Vendar delegati MSS niso pravočasno dobili potnih listov. Izgleda, da so v COSEC sile, ki si ne želijo so-delovanja   z   MSS   in   istočasno
vsiljujejo  MSK kot editio mol« no   mednarodno  organizacijo.
V resoluciji, ki jo je sprejela \^I. konferenca, je omenjena delegacija, ki naj jo GOSEC pošlje v države Vzhodne Evro-pe zaradi vzpostavitve boljšlh kontaktov, »ker so številne na-cionalne unije naletele na te-žave pri vzpostavljanju zvez s fitudentskimi organizacijaml teh dcžel.« Vidimo, da na eni stra-ni ignorirajo MSS in na kon-ferenci onemogočajo razpravo o predlogih za sodelovanje, kl jih je poslal MSS, na drugl strani pa hočejo mimo ie or-ganizacije navezati stike % na^ cionalnimi unijami, ki sestav-Ijajo Mednarodno zvezo študen-tov. Taka politika prav gotovo ne prispeva k resničnemu med-. narodnemu   sodelovanju.
»Koncentracija«, Shiu-ken NG Hong Kong
MISSION CIVILATRICE
Alžir: študentske demonktracije med uradnim obiskom Guy Molleta
kazal, da so v COSEC močne tendence razširiti pravice se-kretariata in želje, da se COSEC, spremeni v novo mednarodno Studentsko organizaeljo. MSK vsako leto izvoli nadzorno komi-sijo, ki ima po pravilih večje pravice kot COSEC, ker lahko vsako njegovo odločitev zavrne.
ze štndentov. Jasno je, da lah-ko vodi le tako sodelovanje do boljšega razumevanja in spo-znavanja med študenti in iz-boljšuje atmosfero v mednarod-nem študentskem gibanju, kar vse daje perspektivo za enot-nost in resnično univerzalno študentsko  sodelovanje.
AL2IR JE MLADA DE2ELA. MLADA PO SVOJEM PRE-BIVALSTVU, SAJ TVORI VEC KOT POLOVICO MUSLIMAN-SKEGA PREBIVALSTVA (8,450.000) MLADINA D'O DVAJSETE-GA LETA. ZATO JE VZGOJA TE MLADINE MED NAJRES-NEJSIMI PROBLEMI, KI JIH BO MORALO RES-ITI ALZIR-SKO LJUDSTVO.
OSNOVNO NOTO FRANCOSKI VZGOJNI POLITIKI V AL-ZIRU JE VEDNO DAJALA BESEDA »ASIMILACIJA«, Kl JE VSEBOVALA DVE OSNOVNI POSTAVKI: FRANCOZI MORA-JO KOT NOSILCI VlSJE KULTURE MED MUSLIMANI VRSlTI SVOJO »MISSION CIVILATRICE« IN DOMAClNI MORAJO BITI VZGOJENI V LOJALNE DR2AVLJANE, KI BODO MI-SLILI, CUTILI IN RAVNALI KOT FRANCOZI. POUDAREK JE BIL BREZ  DVOMA NA SLEDNJEM.
Leta 1885 je dejal Jules Ferry, vzgojni minister in poznejši ministrski predsednik: »Otroke domačina imejmo v šoli do štirinajstega leta. To popol-noma zadostuje. Ne smemo jih naučiti preveč zgodovine in zem-
Po aretacijji alžirskih šlndonlskih voditeljev še naprej masovnj protesti in aretacije
Fo zadnjih vesteh so bili fe-bruarja v Franciji številni pro-testni mitingi in demonstracije ob raapustitvi Alžirske nacional-ne šudentske unije (UGEMA) Ln aretacije večine funkcionarjev te organizaoije. Veliko število študentov v Parizu je 3. in 4. februarja bojkotiralo predava-nja. V Latinski četrti Pariza pa so bile masovne demonstracije. Da bi razbila demonstracije, jc policija uporabila helikopterje in moone policijske sile. Areti-rali so skoraj štirideset oseb.
Francoska nacionalna študent-ska unija je izdala komunike za tisk, v katerem protestira za-radi postop^ka francoskih oblasti proti alžirskim študentom in njihovi organizaclji.
Z vseh delov sveta ie naprej prihajajo protestna pisma in re-soluclje raznih študentskih zvez. Poleg prejšnjih protestov nacio-nalnih študentskih zvez z Vzho-da in Zahoda, so v februarju iz-razile svoje ogorčenje proti po-stopkom francoskih oblasti štn-dentske organizaoi.je Jugoslavi-je, Italije, Maroka, Norveške, Škotske, Sudana, Tunisa in Ka-nade.
O usodi Khemistria, general-nega sekretarja UGEMA, ki je bil aretiran lansko leto, še ved-no ni nobenih novic. Se nadalje sumijo, da so ga odpeljali v Al-žlr, kjer naj bi mu sodilo vojno sodišče.
Francoske »blasti so izgnalc iz Pariza tudi predstavnika ameriške nacionalne študentske unlje USNSA Clementa Moora, »ker je ogrožal zunanjo varnost države.«
Moor, ki je bil študent insti-tuta za politione vede v Parizu, je bil izgnan zaradi govora, ki ga je imel na kongresu UGEMA decembra lanskega leta in v ka-terem je izrazil siimpatije in pomoč ameriških študentov UGEMA in njenim težnjam po nacionalni neodvisnosti.
Khemistrija,   generalni  sekretar Alžirske nacionalne unije
Med študenti   PQ SVETD
ZOA. Predsednik Eisenhower Je poslal kongresu v odobritev nujen štirileten vzgojni program, ki naj bi pospešil znanstveno vzgojo na ameriških univerzah. Osnova tega načrta je 10.000 štipendij, ki naj omogočijo socialno šibkim študcntom študij na univerzah. Te štipehdije so namenjene tudi za vzgojo znanstve-nega naraščaja na uni-verzah, za katerega je futiti pomanjka-nje. Sekretar departmenta za zdravstvo, šolstvo in socialno skrb-stvo je iz.iavil, da je ta načrt »bistven del naporov za našo na-cionalno neodvisnost.«
JU2NA AFRIKA. Nacionalna unija Južnoafriških študentov Je pred nedavnim protesiirala pri pravosodnem ministru zaradl dejavnosti varnostne policije nauniverzah in med študenti. Našte-li so vrsto primerov, ko se je policia vmešavala v manifestacije proti Apartheidu, oziroma podkupovala študente, da bi jo obve-ščali o političnih nazorih svojih  kolegov.
MEDNARODNE ORGANIZACIJE. Predstavniki mladinskih organizacij dvajsetih dežel, Svetovne federacije demokratične mladine (WFDY) in MSS so razpravljali o možnosti, da bi bil sedmi svetovni festival mladine in študentov na Dunaju leta 1959. Končno odločitev o mestu ln datumu festiivala bodo spre-jeli  na  sestanku  pripravljalnega  komiteja  meseca  raarca.
Mednarodna študentska konferenca (ISC) pripravlja delegaci-Jo, ki bo odšla v Bolgarijo, Cehoslovaško, Madžarsko, Poljsko, Romunijo in SZ, kjer naj bi izboljšali odnose med Studentski-mi organizacijami teh držav in 61 Studentskimi organizacljaml, ki delujejo v okviru ISC. Delegati bodo izbranl med kandidati, ki so jih imenovale nacionalne unije.
ljepisa, temveč samo francoski jezik in ničesar drugega kot francoski jezik.«
Res je, da so Francozi I. 1850, dvajset let po osvojitvi Alžira, ustanovili šole, imehovane ma-dersas, kjer naj bi se vzgajali Alžirci za nižje uradnike in po-dobne poklice. V teh šolah so se učili tudi arabskega jezika, toda zaradi pragmatičnega značaja poaka ni zadostoval, da bi se otroci navdušili za materinšči-no. Taka vzgojna politika je imela za cilj vzgojiti deklasira-no elito, ki naj ne bi pripadala nobeni kulturi. Istega leta so Francozi ustanovili tudi prvo francosko-arabsko šolo za de-kleta. Trinajst let pozneje pa je bil sprejet zakon o obvez-nem šolanju, ki pa je veljal sa-mo za moško mladino in še to samo v nekaterih krajih, zakon v celoti pa se ni nikoli izvajal.
In konSno, stare alžirske kul-tnrne institncije, to je arabske nniverte v Tlemcenu, Mazoani, Algiersu, Constantinu in Bougi-eru, so nekaj desetletij še na-daljevale s svojo tradicionalno vzgojo, niso pa mogle dolgo vzdržati pritiska francoskega kolonializma.
Leta 1879. je bila nstanovljena danainja alzirska univerza.
V Alžirn ni problem šolska re-forma, temveč, kakor skoraj po-vsod t Afriki, osnovn« šolstvo. Vzgoje mnslimanskega prebival-stva v razdobju med 1830 in 1944 skoraj ni bilo. Ceprav predstav-Ijajo otroci evropskih priseljen-cev samo 10 odstotkov šoloob-veznih otrok, zavzemajo ve5 kot polovico šolskega prostora. Vsi različni napori v tem obdobju, da bi se stanje izboljšalo, so bi-li obsojeni na propad zaradi tra-diclonalnega prepričanja fran-coske administracije, da Arabci niso sposobni za nčenje. (»Arab-ci so nlžja rasa, ki ni sposobna za nfenje«, 1894 in »Višja rasa mora imeti posebne pravice v odnosih  z  nižjo« 1880).
To nemogoSe stanje se je za-čelo izboljševati šele leta 1944. v okviru generalnega programa reform za Alžir.
Ce govorlmo o šolstvu v Al-žiru, potem moramo upošteva/J, da je med devetimi milijoni in
pol prebivalstva le nekaj nad milijon nemuslimanov. Rcforma. predvideva, da naj bi se v dvajsetih letih dvignilo število muslimanskih otrok v šolah od 100.000 na 1,200.000 in da bi za-čeli strogo izvajati zakon o ob-veznetn šolanju. Za vse to pa je potrebno zgraditi nič manj koi 40.000 šolskih sob.
Deset l^t po začetkn reform je še vedno le 17 odstotkov musli-manske mladine v šolah, dočim znaša ta odstotek v Evropi 94. Zaradi vojne v Alžirn pa je mo-ralo prenehati % učenjem 55.000 otrok, med katerimi je 45.000 muslimanskih  otrok.
Zaradi izrazito agrarnega zna-čaja dežele (75 odstotkov prebi-valstva je kmetov) bi Alžirci po-trebovall predvsem poljedelske strokovnjake. vendar v nacio-nalni šoli za agronomijo ni med 152 slušatelji nobenega domači-na.
Na visoki šoli za ekonomijo in visoki šoli za inženirijo in grad-beništvo pa sta le eden ali dva domačina.
Od vseh muslimanskih otrok, ki končajo osnovno šolo, jih pri-de v srednje šole le 7000 in od teh le ena četrtina na univerzo. Med 5000 študenti, ki so bili le-ta 1953/54 vpisani na univerzo, je bilo le 500 domačinov. Pri tem bi lahko pomislili, da Alžir-ci študirajo na univerzah v Pa-rizu in drugih francoskih me-stih, vendar znaša število teh le okrog 1000. Po statističnih po-datkih pride en muslimanski študent na= 5000 Alžircev, dočim je za evropske priseljence raz-merje 1 proti 175. To razmerje je za Francoze celo bolje kakor v  Parizu.
Vsi šolski zavodi v Alžiru so torej namenjeni skoraj izključ-no priseljencem in so tudi or-ganizirani po francoskem siste-mu. Pravzaprav so bili liceji do leta 1954 izključno francoski, še-le po tem letu so začeli liceji v Algiersu, Tlemencu in Oranu sprejemati tudi muslimane. Ze-lo težko pa pride domačin v za-ključen francoski licej.
Razen teh šol je danes v Al-žiru še vrsta zasebnih vzgojnih zavodov z arabskim jezikom. To so tradicionalne verske šole, ka-tere obiskuje nekaj časa skoraj vsak musliman. Zanimivo je, da precej domačinov pošilja otroke v francoske šole in prej ome-njene privatne vzgojne zavode.
Uspeh zasebne vzgoje ni ixo-stal. V zadnjem času so se n. pr. tri medersas v Algiersu, Con-¦tantinn in Tlemencu spreme-nile v francosko muslimanske li-ceje. Pred štirimi leti pa je bil podoben licej ustanovljen za de-kleta. Ta šola ima samo 1M učenk, toda rezultati so iiredno Eadovoljivi.
Nepriznane diplome
O  univei*netn«m   življenju  luksemburških  študentov      zitetno   ždvdjiecnj«   v   tujdind.   rao-
v navadmjeaii pomenu te b«eed« ne moremo govoritl. Lu-      rajo prttd diomaov ma izpfiA«.
ksembnang  seveda ima  štodente  in študentske  probleime         Na isplo&a© vprašan^ie komp©-
— nšana. p« prave undverze.    Lmksemburžajii,    ks   hočejio      tenc   teh    dzpitniih    ifconnlisiij    ne
štmliirati na univeaa^ moraio od*ti v tujimo.                        prihaja na dnevnd red, ker ve-
6iina   študem.liCHv   priznava   dnlte-
Ito,     dfl    LuikseitntoUirg    ratona       S>tU(d©nt]e so se^vieda dal«5 od   tektuelne    kvalitete    in   nepni-
ttniverze,  dana  pa nnlade  Ijudi,   teiga,  da  bi   pnotbestirali   protd   stranski    znataj    jzprafievaLoev.
kli bi iadi študiiraM, ima seveda   sedanjeimu položajiu, ik4 jim do-   Nesr«5a je le v tem, da ustvar-
tudi svojie ddbr© straoti. V&aikdo   pu^šta    svohodmo    dabdro    kiraja   ja   isedainji  siistem   prepad  med
Bi naomireČ lahko p© svojem oiku-   študiija. Naspnotoo, s tem so z«-   uindverzitetno   vzgojo   dn   Szpltt.
su d^zbeire  detžedo,  kjetr   bto  štu-   \x> zadiovoljnl. Tartča niapadov dn   Eddna    jzpd'tna   zaihteva    ,je,  da
djtnal.   Neinodnio  je  saimo   to,  da    kiritdke   študieintov   ,in   pirofesor-   študent pokaže k,cfmasijd liuksembUTške    oblasti    ne   pri-
znavajjo dipliam pridoblijeiiih na tujih uniivetrzah,. lz vsega teiga izihaija kaj čuden rezultat: Lu-fcseimbuirg, oeprav nima prave uiniiveirze, :iraa svojo isn.iverzi-tetno izpitno komd&ijo, pred ka-tero 'mioinajo študenfli. M knajo diipLomo kake tujie Uiniverze, še emfcrat pod&gaiti izpdte. In prav proti teirnu &o usimeirili pristaiš$ šolske refonme vse svoje mapo-re. Sa>mo nekaj med njimi jih zahteiva ustaiuo-viitev lasrtme urni-verze., 'kialjti sedanjd poiložaj nudi mladim luikseanbuiržatmom kljub vsemiu več ugodmosti kaikor fekode ž© zainadi priložnosti,' da laihko nekaj leit v tujimii ,in si taiko razšiir.ijjo svoije intelektualno 4n diružben>o obzorjie. Teore#čmo teh študcntov nii ne cviira, da si ne b;i iabmali za Študii'j umd-veirz v Peikingu aii Novj Ze-iji, v praiksi pa ao nniOižiniosti re  ®evied'a  omejcine  na  un,i-
 »Kooperacija«, Shiu-ken NG Hong Kong
 j^ saitno sedanji dzpitnii sd- proifesanjev, s čeroeir miaj ptaferciiL, veirae aosednjiih deiei v Fran- stean. Cepmav prežlMiijio lukseim- dta je nned l€*om obisikoval pme-cdji, BeJgilji in Neim^iji.                   buinSki   študetnHj©  svoje   uuiver-   datvainja. Tloda m©d itudenid to.
GRENOBLE
>Meist>o, čiigar ulice se kon&u-jejo pod vzinožjem gora«, mu pravijo Francozi, mesto Berlio-za, StemdihaiLa, M'ongea, d'Alam-berta, mesto s slavno p^retek-loatjo, ki se dan«s iznaža v šte-vilnih spomenikili, moxzejih, «2er-kvah itd,
Grenoble je dam.es mesto, ki je po številu prebivalcev pri-bližno enaiko Ljubljani. Ima uniiverzo s tremi faikultetami in tri visoike šole, 5000 štiid-entov, med nj.iimi 500 kolegov, ki so se zbrali iz vseh mogočih vetrov in poliiiičnih horizontov. Parizu je podobno po svojii Latinski če-trti. Zivljeinije v njem poteto pač tako kot povsod, kjer se zberejo mlacLi ljudje in prebi-j«jo skupaj štiri ali pet »najlep-šah let svojega življenja«.
Pod to, navideizno brezskrbno fasado študentsikega miljeja v Grenoblu pa se ..skriva smotrna jn moeno orgajiizirana dejav-nost pre>b.ivaleev te druge štu-dentske metropole v Franciji. Association Generale des Etu-diants de Grenoble (AGEG) je prostovoljna, reprezentativna štoidientska oirganiaaoija, ki vkljiučuje okrog sedemdeset od-gtotkov študentov na univerzi v Grenoblu, ne glede na njihovo rasnio, poliitiično ideoloSfco in versko pripadnoisit. AGBG iizdaja svoj štirinajstoevndk »Grenoble , Unive rsite «, trornese-čniik »Silla-ge« in še nekatere druge poibli-fcacije.
V študentski opganiizadiji de-luj© tudi ve>č sekcij, med ba-terimi j© najtoolj aktiven Circle Uniiversitaire Internationale de Grenoble (CUIG). Naioga te sek-cije je, da organizira številns inozemsk© študente, ki študirajo v Gremoblu. Poleg življenja, za katerega sikrbi CUIG, pa prire-ja tudii t&čaje francosk-ega jezi-ka. Na njegovo pobudo je leipo-slovma fakiulteta uvedla pol&g rednega letnega tečaja franco-ščine še vrsto tečajev za ino-eemake študente.
Neikaj p.odobnega, kot je naša eaimiopoimioč, limojo francoski štu-denti v Mutuelle Naitionale des Etudiants de Fr.anoe, ki deluje v okviru franooske nacionalne štaideintske annije (UNEF). Ta or-ganizaciija UNEF iima svoje po-družni.oe v vžiaikem studentskem ceatru in sikiibi za sooi&lni polo-žaj študentov, materialn© pcMjo-je študija, sociaLno in ne7god-no zava/rwan.je itd.
Oknoig 25 odstotloov šturleat^v v Francidi je i&imov    cbobro    sd-
 sitairšev, kalkih 70 od-stotkov sinov male in sredinje buržoaiziij©, komalj pet odsitotfeov pa sdnov delavcev m pevnejših kmeičikih družin. Saimo 15 od-stotkov študenttov dobiva držav-ne štipendilie, ostali pa si po~ magiaijo s pniložnostniimi ziasluž-ki in rednimi ziaposlitvainai. V&o-t© za štipend:ije, podpore &tU'-denitoon, m^izaim in dioimovom in dnuge neposredne podspore štu-dentom pa se vedno balj kr&ijo, kar povzroča številne demon-stracije in staivike. Stipiendisti in vojni oibveznilki so pod moč-ao kointnolo in morajo redno opnavljati izpiite. Študenti se laihko znebijo vojaš^.ine, če se prostovoljno prijavijio za tri do štiri letino učiteljsko službo v Alžiru.
Vpisnina ma francoskih uni-verzah znaša povprečno 3000 frankov, m&seoni izdabki (he vštevši obleke in obutve) pa dvajset tisoč. Študentl &e poseb-no priitožujeijio nad vraftoilomnMini skoiki cen kinijig in drugili štu-dentskih piriporaočkov. V letoš-njem letu bodo razdelili 800 dr-žavnih štiipendij, ki so se, za-hvaljujoč naponom študentske organizacije, zviŠale od 120.000 do 140.000 frainlkov na leto.
Studentska organiiizacijia v Grenoblu je biJa letos ožji or-ganizator mednainodi.€iga snnuftar-skega tabo^ra v Alp de Venosc. Taibor je bil zdroiž-en s tretjim mediniarpdiniim smučajrskim tetk-movanjem, katerega so se ude-ležill simučarji iz 22 držav. Tudi  unlverza je poslala  smučarsko ekipo, ksi pa s© tekimiavanoa ni udeležila, ker ai biila praviooas-ao obveščena o po-gojih tekmovanjia. Naše štud«n-te sio Fnaancozd siprejeli s po-sebnimi siimipatijami (vodmja d&legacije je bdl izivoljen za častnega predsedmiika tabora). Svoje biviaoje v Grenablu je delegacija izrahila za razgovo-re o sodalovainju med obema univerzama. Za začefcek so se dogovorili, da jih bomo povaibili na mednairodin© simiui&arske tek-me v Kramjskd gori im. na četrto mednarodno srečanje v Lj,ublja-n.i. NJihova turtistična skupaiia se bo udeležila enega izmed na-ših mednairodnih taborjenj na miorju. V je^seni bi inorda pri-šla v poštev zamenjava feake večje kultarne sksupitn©, kcn-taiktne žtipendije ipd. Obeta se torej plodno sodelcvvanje, kl pa je seveda odvismo od naše iin njlhiove resmosti in predvsem od materialnih pogoijev.
Večje število ekskurzij mladine in študentov v inozemstvo
Piiagraim letošnje aktivnosti Birioija za medinarodno zam&nja-vo predvideva organiziranje več turnej dn izletov za mladino.
Na vabilo romunske mladin-sk© onganizacijie bo skupina ju-gosLovanske mladine leto,g sode-lovala na potovanju po Donavi. Na tej turneji bodo sodelovale 6k'upiine mladdlh ljudi iz vseh podonavskih dežel; razen tega je Baino za mednarodno zame-njavo spirejel predloig ifcalijan-ske Ikoimiunistične organizacije, da Si© organiiziDa izilet z motor-nimi čolni vzdolž jadranske oballe — od Reke preko Kralje-vAoe in Raiba do Zadra in nazaj. Za to potovanj« se je prijavilo že okrog 200 italijamskih mia-dincev.
V tem letu bo Biro organizi-ral tudi dviaijsetdnevno m«dna-rodno turnejo Dubrovnik—Cetl-nj>8 — Titograd — Mavirovo — Ohrid — Prespansko jezero — Bdtolj — Beograd. Za to potova-nje sta se že pnijavili dve gktupi-
nl inladine iz skandinavskih de-žel. Razgovori za sodelovanje mLadme na tem potovanju pa so z vsemi nacionalniimd biroji v Evropi in Araveiniiki.
Letos bo tudi pirvič prišlo do izmenjave jUigoslovanslke in če-hioslovaške mladine. Češki mla-dlnci bodo obiskali Slovendjo in Hrvaško, preživeli nekiaj dni v letoviščih na Jadranu, medtem ko bo določeno število jugoslo-van.s!ke mladine preživelo počdt-nice na Ceškem.
Predstavniki Biiroja se prav te dnd pogajajo z raznlmi organi-zacijiami v Franciji, Italijl Nemčiji, Angliji, Avstriji in Belgiji o obiskdh rtaše mladine in študentov v teih deželah. Predvidevajo znanstvene ek-skurzije študentov igrallskih, li-kovnih in glasbendh akademij, faikultet za gradlbenižtvo in ar-hitekituro; za študeaiite geirmani-stike, roimanistiike in slavistike so piredvideni petnajstdnevni se-minarji v razindh deželah itd.
psoji je javna tajinost, da laibJoo diobiiiš piodpL&e brez v©ri-fikacije. &tevllnd študetnitje vi-ddjo proffiaortja samo ©b seim«-stru, .ko di«I)i podpdse.
Če je mied luikaamburškaimi študent,! skioiraj splošna navada, da ne hodiljo mta predavanja, poteim j« to zaradii te®a. ker je veliko Steviilo iizp""tov — na pri-m«ir dzpiti ix vumeitmosti — brez zveze s tean, toar pioslliušajo na uinlivertzd, Zato iso prdmKBiranii, da si polnii}© glave z eraddviom ,iz števtilmiih tenjdg, keir nobeneimu izpcraševalcu še na mjisei ne pride, da bii j,ih izpraševal o podroibniostih pnedaivanj, oia katene ndfi bi hoddia. Za neka-tere oddelfce ta nasprotja niiti niao tako vaižna, toda za pro-blenn ppaktiičinieiga dela v ob-stojeičeim siistemu nd zadovoljd-ve rešltve. Mogoče je, da dobi štud«iit doiktoirski naslliov, nie da bi le enkirat preistopiil >pra.g bol-nišaioe. Na izpdttu a« tmeba ve-d«ti le za vsebino določentega števlla knjig. Eriaiko, če n© še lažje. je za študeaite pravniiti ved.
V odnosih med luksemburški-mi fitudenti dn Stuidienti dežele, v katemi &tudi<ra4io\, je ved.no ne-ikaj nezaupamda. Kakšne vrste študenitd so to, kd se ph 1© red-ko vidi na pnedavaaijdh, ki n« opravljajo pnaflotiilčniih viaj, iiz-pitov pa sploh ne polaigaijio? Stitei med liuikis©mbuirš.kdim.i štu-deintd dn domačimi študemtski-mi knogi vsebujej.o vedno neikaj nierodnioisti p-rav zaradd. *e od-daljenosti od normatoeiga und-veirzdtetoega  življenda.
T© vrste kiriitjik© so v Lu-ksejnbuingu ponavljaila leto za l©tonu Sedajj prd-čaikujejo, po-sebno a5arad.i pcrazadievainj Ge-neirailne študentslke zveze, prva izibtoiljšainijia. V tt>ldižn.jii prihod-noati bodo študenitti. medicine laihko oppavlijalji. lzp;it« na Msah-verzd, kj«ir študdirajo.
Dia pa bi se preprečiile zlio-rabe, bodo moraill ob kicmeu svojiega uniiverziiitetneiga Stuidija pioikiigati v domovdn^ diržavnd iz-piti preden 'bodo lahkio dotoidi dovoljenje za apravljainije pra-kse.   Popolna  svoboda   luksein-
bunšikih študentov v izfoiri und-veorz bi lahiko pri'peljala do tež-kega poLožaja ,iin d,o rivalstva med diploumraiacii Tazindti faikui-tet. Državni izpi.t, pa čepirav je &amo siimiboldčen (zaikaj n© bi. bil diiplomdirainec kaike slavne univerze v Luiksemburgu spo-saben opravljati zdravniiškd po-klic?) — pa prepirečuje,, al| naj bi vsad preprečevail,, ni&zdnavo tekim.ovanj.e med diiplooniiranci. Ta začeteik spreimeimb kaže pot za  vse  nadalijmje  spr€;miembe.
To so glavmi ¦probiLemi, s ka- se sacečujejo luksembur-ški študentje. Jasno J«, da ne miOTeljio biti irešeini brez pojnoiči študeintov.
Luiksemburškd študentje dmiajo dve študentski organizacijdf v katerih so vključeimi sikoraj vsi študeint)i. — 2e pr«j O'm.e'njcna G&nerakia študemtsika zveza (ASSOS) iki Katoliškia zveza lufcsemburšikdh undveirzitefcnjih študeintov (ALUC), čepirav &e ne strdnijata v filozofskih in re-lijgiiozniih maz.or.iih in pojpnova-njlh, d«lujieta skupno pri reše-vamju šitudeintskih piroblemov. Luikseimbuirška nacionalTia štu-dentska uimija (UiNEL) j« lcom-binaiciija t&h dveh orgaaiz.acdj iin deileigatov z vsaike undveirze, kj^er študiriajo lujksemburškd študenti. V okvdru UNEL .rešu-jejo študentjje svoje skupne probleime. V oibeh or.ganiiz.aci]ah pa je miogoč© opaasiti dvoim v uspešnosit skupmega delovanja. Da ne otmienjaimo ddeijniih ne-spoiraziumov. iki nujno iz razldčnih osnov otieh argandzacij, ki tvo-rita UNEL, j6 le-ta tudi orga-nizaddsko slaiba, zato študentje zahteviajo, naj ostanelia drve lo-čend, dobro oirigairiiziTainii zdiru-ženji, ki naj skupino ¦rešujeta le tdste študeintsk© problerne, ki so ekupni   obeima    organiiizacijiaimia.
VMtoo, da lukseimburški štu-demtje niso popoliioimia eimotn.i itiiti v študeiri'tsikem sdindlkailii!-zmiu. Na to vpliva razen idej-n© neenakosti brez dvoima tudi raztreseiriiost študentiov po raz-niih deželah in razndlh univ&r-zah, kjer s.e navzamejo duha iodividuialmiasti. kii je zaiačilna zta vsako od teh tmiverz.
itudentski dom v gradu Hollenfeld  (Luxemburg)   .
,,Sputnik nas je prebudil"
Ameriški   Študentski   časopis   »Chicago   Ma-roon« je objavil izvlečke iz govora, ki ga je imel za študente rektor neke čikaške univerza. Objav-Ijamo nekatere  najbolj  zanimive  odstavke,   ki »          govore o položaju,  ki je nastal v Ameriki po
izstrelitvi Sputnika.
Udeleženci mednarodnega  smučarskega prvenstva v Alp de Venosc
»Ruski znanstveni uspehi, ki so najbolje izraženi v Sputni-ku, so storili za Ameriko več kakor vse naše molitve, pisa-nje in kričanje o nacionalni varnosti.«
»Sovjetski uspehi so nam dokazali, da je ruski narod ,narod z visokim ponosom in samozavestjo'. Bili smo pre-pričani, da ni naroda na zem-Iji, ki bi posedotml tafco znanje in modrost, kot jo imamo mi. Naše stališče pred Bogom in ostalimi narodi je bilo osnova-no na naših tehničnih dosež-fcih.«
»Nenadoma pa je bila naša samozavest omajana,« je dejal rektor. »Naš smrtni sovražnik je dokazal, da v inteligenci ne zaostaga za nami. Njegove in naše zmožnosti so enake.«
Rektor je tudi dejal, da je Sputnik dokazal, da ie ameri-ško Ijudstvo prevarano in v nevarnosti. »Pravzaprav — je dodal — smo se izkazali kot bojazljiv narod. Ob naših otro-ških reakcijah na ruska od-¦kritja se resno vostavlja vpra-šanje, ali smo v sedanji krizi sploh Še sposobni za svetovno vodstvo.«
Rektor čuti, da kot narod Združene države niso privrav-Ijene iiveti dovolj odgovorno glede na razne nevarnosti ali pa na doslej brezprimerne možnosti atomskega veka. »Ker pa drugi narodi čutijo prav nasprotno, so se Združene dr-žave znašle v nenavadno tež-kem in odgovornem položaju svetovnega voditelja.«
»Za naš narod me skrbi več stvari   —   je  dejal  —  prviL,
straši me dejstvo, do kakšne mere naš boj z Rusijo usmerja in določa naše prepričanje, mišljenja in navade. Tako smo obsedeni z opozicijo na Vzho-du in Zahodu, da je Rusija po-stala sodišče, pred katerim presojamo vsa naša dejanja.«
V svojem govoru je obrav-naval še ameriški odnos do vzgoje, religije, rasne integri-tete in do nerazvitih dežel. »Kar se tiče vzgoje, je dejal, da ni-so pomagale vse razprave v preteklosti in moral je priti Sputnik, da je dokazal slabosti našega vzgojnega sistema.*
»Velikokrat srao že govorili, da morajo dajati pomoč neraz-vitim deželam v prvi vrsti Združene države. Ge tega ne bomo storili mi, bodo Rusi,* je dejal rektor. >Naše sedanje stališče pa prepušča vso ini-ciativo Rusom. V atomski tek-mi z Rusi smo tako zaposleni, da ne najdemo časa, da bi po-kazali to, kar je v nas najbolj-
»Vse to pa samo zaradi tega, ker je naša vera v moči in orožju, v katerem neprestano tekmujemo z našimi tekmeci. Cp sp izicare, da jf> t.ekyvec vred nami, prevzame naše Ijudstvo paničen strah in si išče var-nost v še večjih količinah orožja.«
»Vsa naša dejanja moramo ¦presojati pred božjim obličjem in ne Rusijo. Poleg upošteva-nja močne politike, ekonom-skih sil in vrste dm&beno-zgodovinskih okoliščin mora-mo v igri vreči še drugi adut,* je dejal rektor ob koncu svo-jega govora.
ozadja te, po njenem mnenju, organizacijske slabostl. TJgo* tovila je le njen obstoj, kar naj popravi predlagana r$so~* lucija. Poudarjali so tudi vlogo majhnih držav pri dhra^ njeucmju mednarodnega miru. To ne bi odvzelo Svetu nje-govo odgovmnost. Le prisililo naj bi ga, da bi svojt funkcije bolje izpolnjeval.
Sovjetska zveza vidi v resoluciji »Združevanje za mif* krepitev Občnega zbora na račun Varnostnega sveta. To bi pomenilo uzurpacijo pravic Sveta. V samoobrambi za-radi pritiska in diktata je Sovjetska zveza vložila veto, ker je anglo-ameriška večitia hotela, da skozi odločitve Vat-nostnega sveia prodro njeni lastni interesi. Kljub temu so bila nekatera določila resolucije sprejemljiva za manjšino, ki jo je vodila Sovjetska zveza kot sklicanje nujnega po-sebnega zasedaruja, vendar ne v roku 24 ampak 10 dni, ustanovitev Komisije za nadzorovanje miru, predlog za razpravo velesil in skrb za človečanske pravice in temetf~ ne svoboščine. Izrecno je nasprotovala ustanovitvi oboro-ženih sil in ustanovitvi Odbora za skupne ukrepe.
»Je novatorska, ker nalaga Občnemu zborvf to, česar Ustanov-na listina ni nikdar predvidela.« Predvidela ni ne-sposobnosti Varnostnega sveta zaradi nesoglasja stalnih članic, ki bi lahko kršilo temeljni namen ohranitve med-narodnega miru. Zato tudi ni določila vzporedne poti V., VI. in VII. poglavju^ vendar je v 11. in 24. členu pustila za to odprto možnost in sicer- v subsidiarni odgovornosti Občnega zbora, kot nasprotju poglavitni odgovornosti Varnostnega sveta za ohranitev mednarodnega miru in varnosti. Zametki te ideje so se v praksi Združenih na-rodov pokazali že v španskem in grškem primeru. Obakrat ni Vamostni svet započel nobene akcije. Zato so nekatere države-članice postavile pred Občni zbor, da da priporp-čila o odnošajih posameznih vlad do Francove vlade. Ven-dar sprejeta resolucija ne zagotavlja priporočila o skupnih ukrepih, ampak je nekatera konkretna določila (odstra-nitev vodij diplomntskih misij, izključitev iz članstva spe-cializiranih agencij). Za grški primer je resolucija pripo-ročila vsem čJjinicam Združenih narodov, da naj ne nudijo pomoči nobeni oboroženi skupini, ki se bori proti Grčiji.
To potrjuje, da se temeljna ideja resolucije »Združe-vanje za mir« ni pojavila naenkrat, ampak da jo je korej-ska kriza zaradi nevarnosti svetovnega značaja tako po-udarila, da pomsni prelomnico v delu Občnega zbora ozi-roma v tolmačenju Ustanovne listine. Razvoj mednarod-nih dogajanj in z njim v zvezi vloga OZN je nujno terjala dinamično tolmačenje Ustanovne listine.
Pravica stalne članice ^Varnostnega sveta je, da s sw-jim odklonilnim stališčem prepreči sprejem sklepov v vprašanjih, določenih v 3. odst. 27. člena Ustanovne Ustine. Veto je. nasprotje soglasnosti petih velesil v Varnoslnem svetu. Veto se v praksi že velikokrat uporabili in s tem paralizirali delovanje Varnostnega sveta. V Združenih na-rodih so se pojavljale močne tendence, da se odpravi pra-vica veta, da ni potrebno soglasje petih velesil. Odpravi naj se njihov hiertarhični položaj, v pravnem pogledu naj se revidira Ustanovna listina. Vendar se ni do sedaj niti ena stalna članica zavzela zp, odpravo pravice veta. Na-zadnje ta, pravica predstavlja odločujočo in uspešno za-ščito lastnih interesov stalne članice. Mednarodni mir je tako predv sem v rokah velesil in je odvisen od njenih individualnih interesov. To dejstvo ima lahko ne-gativno posledico. Nevarnost za. svetovni mir lahko ob-stoji, vendar se z vetom prepreči vsakršna akcija za njeno odstranitev. Zato je pridobilo na moči tisto tolmačenje Ustanovne listine, ki je vsaj v okviru določil listine same ublaževalo negativne posledice pravice veta.
Povod ztt to je dala Sovjetska, zveza z neudeležbo na sejah Varnostnega sveta. Naj pomeni odsotnost stalne članice, da daje veto na vse sklepe, ki bi jih Svet v nje-govi odsotnosti sprejel? Obdoliili so Sovjetsko zvezo, da s svojo odsotnostjo onemogoča izpolnjevanje nalog po 24. členu Ustajiovne listine. Zato so tolmačili pravico veta po angleškem antentičnem tekstu, ki v nasprotju z ruskim pravi c 3. odst. 27. člena, da »se sklepi sprejemajo... vključno z glasovi stalnih članic*, dočim ruski tekst »... vključno z glasovi v s eh (podčrtal F. M.) stalnih članic«. Odsotnost velesile potemtakem ne pomeni, da daje veto. Tako tolmačenje sili stalno članico, da se udeležuje sej Sveta.
Veto je treba izrecno vložiti. Vzdrževanje od glasova-nja zato ne more pomeniti veta. Soglasje stalniii, članic s tem š« ni porušeno, čeprav je v neki meri omaja.no. Vzdrževanje je predvsem izraz indiferentnosti stalne čla-nice in ne njenega nesoglasja s stališčem ostalih stalnih članic. S takim tolmačenjem vsaka negacija soglasja stalnih članic še ne pomeni veia, če ne ustvari nesoglasja, ki je naspvotje in ne le negacija soglasja. Zato odsotnost od seje in vzdrževanjs pri glasovanju ni veto. S tem se je moč veta nekoliko omilila, oziroma s tem so le prisilili stalno člani.co, da se mora seje udeležiti in glasovati proti, če hoče vložiti veto.
Zato se je sovjetska delegacija za časa reševanja korejske krize vrnila v Varnostni svet. Odsotnost s sej se smatra za napako sovjetske diplomacije. Absolutna moč veta s tem ni bila nič okrnjena. Po vrnitvi v Svet je So-vjetska zveza z vetom onemogočila delovanje. Negativni učinek veta, zaradi kat&rega ne pride do akcije za ohra-nitev mednarodnega miru, je prišel do kritičnega izraza. Realiziralo se je spoznanje, da se tega negativnega učinka veta ne dd rešiti v okviru samega Varnostnega sveta. »Diplomatska napaka« sovjetske zveze je tako le za nekaj mesecev odložila potrebo.po sprejetju resolucije »Združe-vanje za mir«.
Dolščbe te resolueije pravzaprav omogočajo delno paraUziranje učinka veta in sicer v tem smislu, da lahko vseeno pride do ukrepo.v, glede katerih je bil v Varnost-nem svetu podan veto. Po tej resoludji more Občni zbor priporočiti izvedbo skupnih ukrepov državam-članicam. V tem je absolutna moč veta okrnjena. Občni zbor lahko priporoči ukrepe, ki so proti interesom velesile, ki je vložila veto. Pravno zagotovilo, da se taka okrnitev pra-vice veta z novim načinom reševanja mednarodnih pro-blemov ne izmaliči, so temeljna načela Ustanovne listine, katerim mora biti podrejeno tudi načelo veta. Javno mne-nje je tisti objektivni einitelj, ki preprečuje sprejemanje priporočil o skupnih ukrepih, ki bi izmaličili temeljna načela in namene Ustanov.ne listine.
Resolucijft A ugotavlja nujnost sklicanja nujnega po-sebnega zasedanja Obenega zbora na zahtevo katerihkoli 7 članov Varnostnega sveta ali večine članov OZN, če bi Svet zaradi nesoglasja stalnih članov ne mogel izpolniti svoje poglavitn.e odgovornosti za ohranitev mednarodnega miru, če bi prišlo do ogrožanja miru, kršitve rniru ali na- , padalnega dejanja. Resolucija je predvidela:
a)  Ustanovitev Komisije za nadzorovanje miru (Peace Observation   Commission),   ki jo sme   uporabljati   tudi Varnostni svet.
b)   Vzdrževanje   tako   organiziranih,   izvežbanih   in opremljenih oborozehih sil, fci bi mogle biti na razpolago za službo kot enete ZN po priporočilu Varnostnega sveta ali Občnega zbora.
c)  Ustanovitev Odbora za skupne ukrepe z nalogo, da proučuje in sestavlja poročila za Varnosnti svet ali Občni zbor   o sredstvih,   ki bi utegnila   koristiti   za ohranitev mednarodnega miru.
d)  Skrb za človečanske pravice in temeljne svobošči-ne, proti katerim resolucija ne more biti naperjena v no-benem slučaju.
V resoluciji B je Občni zbor priporočal Varnosinemu svetu, da ukrene potrebno za zagotovitev izvedbe določil Ustanovne listine, posebno poglavij V., VI. in VII., glede ogrožanja miru, kršitve miru in napadalnih dejanj. Var-nostni svet naj določi ukrepe za izvedbo 43., 45., 46. in 47. čl. Ustanovne listine.
Resolucija C je priporočala stalnim članicam Varnost-nega sveta, da se sestanejo in razpravljajo tudi z drugimi državami, če bi bilo potrebno, o vseh problemih, h% ogro*-žajo mednarodni mir in ovirajo dplovanje ZN, da bi do-segli sporazum v skladu z duhom in besedilom Ustanovne listine.
To resoludjo je Občni zbor sprejel 3. novembra 1950 z 52 glasovi proti 5 in 2 vzdržanima na 302. plenarnl seji.
(Nadaiievanje prihodnjič.)
Združevanje za mir
RAZGOVO* S PRE&ERN&VIM NAGRAJENCEM LOJZETOM POTOKAftJfiM
S poti h gledališču
Kdo ste pravzaprav? Katero je resnično Vaše življenje? Tisto na odru, pod iarečimi reflektorji, pred dvorano, ki se joče, smeje, trepeta, ploska, negoduje. Morebiti tisto v pretesni garderobi za odrom. Morda pa to, vsakdanje, brez šminke in perike, v obleki, v kateri Vas sreiujem na ulici? Kdo ste vendar? Ne junak iz tra&edije, ne človek vsakdanjosti. Odvzeti periko in šminko, odvzeti realnost, eno ali drugo bi pomenilo uničenje nečesa resnično Vašega. Kako je živeti svoje lastno tivljenje in življenje nekaj desetin drugih Ijudi. Kako je človeku, ki je v sebi združil svet realnosti s svetom preteklosti, tujim svetom, včasih s tragiko, včasih s smehom ožarienim? Ne znam si razložiti. Dojeti to, se mi verjetno ne bo nikoli posrečilo.
Prodreti v življenje brez reflektorjev in mask. Razbrati misli, sodbe, hotenja. Mi bo uspelo? Vsaj malo. Morda prav zdajle... Toda ni več časa za razmišljanje. Pozneje, ko bom sam, zdaj ne, res ne... Položil sem na mizo list z vprašanji.
KAKO OCENJUJETE REPERTOARNO POLITI-KO LJUBLJANSKIH GLE-DALISC? KATERE KVA-LITETE OZIROMA PO-MANJKLJIVOSTI SE PO VASEM MNENJU JAV-LJAJO V NJEJ?
Kar se tiče repertoarne poli-tike ljubljanskih dramskih hiš, se mi zdi, da je vse premalo pe-stra in primerna za široko pn-bliko. Toliko nasploh, v odgo-voru pa se bom omejil na obe osrednji ljubljanski dramski hiši, to je na Dramo in Mestno gledališče. Ce primerjam reper-toar obeh teh osrednjih gleda-
Pri nas se je že precej govo-rilo o tem, da naj bi delo Dra-me slonelo izključno na klasič-nem repertoarju, Mestno gleda-lišče pa da naj bi zajemalo predvsem iz novejše dramatike. Vendar mislim, da bi bila loči-tev za vsako ccno prej v škodo kot pa v prid. Togo in ostro za-črtane meje repertoarja obeh gledallšč bi bile nasilne in bi pomenile za njiju prej pot v stagnacijo kakor pa korak iia-prej. Predvsem za Dramo bi bi-la to lahko velika nevarnost. Pomislek nikakor ni iz trte iz-vit. Prenekateri evropski oder, katerega repertoar je slonel na
Jonez Bernik: Vojščak
11S<5, potem se mi zdi, da Mes(:io gledališče skrbi za bolj širok in bolj pester program kot Drama. Eno pa jc vsekakor očitno, da ie v repertoarju vseh naših gle-dališč premalo izvirnih slovcn-skih del. Predvsetn novitet. Bilo pa bi napak misliti, da *• take-mu stanju kriva posamezna gle-dališka vodstva. Temu je vzrok predvsem premajhno itevllo iz-virnih in kvalitetnih slovenskih dramskih del.
Ljubljanska Drama se drži v glavnetn resnega, klasičnega, bi lahko rekli, repertoarja. Zdi se mi pa, da pri tem nekoliko pre-malo skrbi za razvedrilo. Se pra-vi, v program naj bi vnesla tudi ve6 kvalitetnih komedij.
togem in vase zaprtem izboru del, je občutil na lastnl koži po-sledice take odločitve. še pred vojno, raislim, da je bilo leia 1926, sem gledal dunajski Burg-theatcr. Ko pa sem gledal nje-govo igro sedaj, sem videl, da pravzaprav med predvojnim Burgtheatrom in današnjim ni nobene razlike. Enako je z vse-mi ostalimi gledališči, ki so si tzbrala tako pot. Tradicija sama in hermetično zaprt repertoar ne dopuščata njkakršnega progresa. Gledališče pa mora stopati vštrlc z življcnjem. Vselej mora stremeti, da da nekaj novega in ne le, da ohrani to, kar so ustva-rile predhodne generacije. Se pa popolnoma strinjam, da
bi se tudi pri nas ustanovil tak klasičen teater. Vendar pa bi moral biti njegov repertoar Šir-ši, manj ozek, manj vase zaprt, kot pa ga imajo podobne dram-ske hiše v Evropi. Sicer se nara lahko primeri to, kot se je zgo-dilo njim. S tem pa ne bi storili ničesar kdo ve kako pomembne-ga za slovcnsko gledališko kul-turo. Slovenska gledališka ustvarjalnost ima že dokaj dolgo in bogato tradicijo, zato mislim, da so tudi pri nas že dozoreli pogoji za ustanovitev klasičnega odra. V takem primeru pa bi se obe Ijubljanski hiši po svoji fi-ziognomiji bistveno razlikovali. Ni pa še s tem rečeno, da bi bilo Mestno glcdališče v tem prime-ru postavljeno ob steno, da bi bilo zapostavljeno, da bi mu ta-ko dodelili nižjo stopnjo v slo-venski gledališki ustvarjalnosti. Nasprotno, saj bi to gledališče še vedno zajemalo tako iz kla-sičnega kot iz modernega reper-toarja.
KAKSNO VLOGO NAJ BI PO VASEM MNENJU ODIGRALO GLEDALISCE V DANAŠNJI  DRU2BI?
Vsekakor mora biti vloga da-našnjega gledališča napredna, v duhu časa in v skiadu z idejami in cilji socializma. O tem ni no-benega dvoma in govoriti kaj več, bi bilo brez pomena.
Ljubljansko gledališče vrši danes svoje kulturno posianstvo v krogu približno desetih tisočev gledalcev. Število je že za samo Ljubljano majhno, kaj šele, če vzamemo v poštev ves teritorij, v katerem bi morali čutiti nje-gov vpliv. Ni nobenega dvoma, da bi morali čutiti to njegovo poslanstvo v veliko večji meri, kot pa ga. Drama bi danes mo-rala gostovati po podeželju, po-iskati bi si morala način, kako si pridobiti čim širši krog gle-dalcev. O tem se je že veliko razpravljalo, ne samo pri nas v Drami ampak tudi drugod. Toda pri vsakem poskusu, da bi ures-ničili to hotenje, smo naleteli na. zapreko pri abonmajih. Ka-kor se to sicer zdi na prvi po-gled absurdno, pa so vendarle abonmajske obveznosti Drame tiste, ki ji onemogočajo, da bi si pridobila čim širši krog gle-dalcev. V trenutku, ko bo Dra-ma rešena te obveznosti do abo-nentov, bo lahko vključila v svoj repertoar posamezna kvali-tetna dela, taka, ki bi jih širok krog publike najbolj obiskoval. V tem primeru bi se seveda zmanjšalo tudi število premier na eni strani, na drugi strani pa bi porasla kvaliteta repertoarja in gledališkega ustvarjanja sploh.
To vprašanje, kot sem že po-vedal, smo načeli in prejkoslej bo moralo priti do odloeitve. Seveda ne kar takoj, kajti s ta-ko abonmajsko politiko, kot jo imamo danes, ne moreš preki-niti kar čez noč, v eni ali dveh sezonah. Je pa ukinitev oziroma zmanjšanje števila abonma; v edina možna pot, ki pripel5<' 1* dvigu kvalitete gledališkega ustvarjanja.
Ker smo že pri tem vprašanju, še nekaj besed o naši mladini. Zdi se mi, da zanjo vse premalo
skrbimo na tem področju. Ce primerjamo mladino današnjega dne s predvojno, z nami v mla-dih letih, potem se mi zdi, da le-ta ni v koraku z našim kul-turnim življenjem. Sedanje ge-neracije nimajo tistega intimne-ga odnosa do gledališča in do drugih umetnosti, kot pa smo ga imeli na primer mi. Vzrokov za tako stanje, opravidljivih in ne-opravičljivih, je dovolj. Zame je najodločilnejši velik tehnični napredek današnjega časa. Vsa ta hitrost, ves ta razvoj mlade-mu človekti niti ne dopušča, da bi se nekje dalj časa ustavil, se poglobil še v kaj drugega, kot pa samo v to, kar mu je ozki življenjski cilj.
KAKO SE MANIFESTI-RA SLOVENSKA GLE-DALISKA USTVARJAL-NOST MED DRUGI-MI NARODI? KATERI SO NJENI NAJVIDNEJSl USPEHI V POSLEDNJIH LETIH?
O gostovanju Drame v Parizu se je že dosti pisalo. Ne vem, če bi imelo kak globlji pomen o tem še kaj vež razpravljati. Višek uspehov našega gledališča pa je bilo po mojem mnenju go-stovanje Orame na Poljskem. Tam smo doživeli tak uspeh, da nam ga lahko zavida vsak oder, sleherno mesto. Naše delo je bilo med poljskimi igralci in ob-činstvom tako toplo sprejeto, s takim navdušenjem nagrajeno, da smo v resnici lahko ponosni na naše delo. Prisrčni sprejemi, aplavzi, odobravanja, kritike, časopisje in vse ostalo! Spotnini na to gostovanje nas danes na-vdajajo s ponosom in z goto-vostjo, da se lahko z našim gle-dališčem pokažemo kjerkoli. Prav ti dve gostovanji — v Pa-rizu in na Poljskem — sta odprli slovenskemu gledališču pot v široki svet, ki ga je sprejel z velikim navdušenjem in mu pri-znal kvaliteto.
DOTOK   IGRALCEV   Z
AKADEMIJE V SLOVEN-
SKE GLEDALISKE HIŠE
JE RAZMEROMA VELIK.
KAJ    MENITE    O    TEH
NASlH       NAJMLAJSIH
GLEDALlSKIH USTVAR-
JALCIH? KATERE KVA-      -      - ,-~   ~,               °—.           --**-----*   ------------'   ""   -»•   **-
LITETE JIM DAJE AK\-   v   P^teklem  letu.   Razveselalvo   lafekio ocenali kot najbolgše delo       Miha Maleš in Božtidar Jatkac
DEMIJA     IN     KATERE    3e  deJstv'°>  da   na   teJ   razstavi    na   razstavji,.   Umatadik  črpa  po-    hio&ete   podtobmo   kot   D©b«njak
aodeluje tudi cela vrsta mlaj- boid© za Srafdčno ustvarjalnost najtii nekaj novega, oba se za-ših ustvtarjaloev, ki se v litoov- tz swjiih sldkairsikiih del dn j:ih tekiata k svicjiim zgodnejšiim de-nem svetu čedalije bo'lj uveltiav-    netoako    prevaja    v    spectfd^mo    '                 .    .         .         .
ljajo.   Tio   velija   predvsem   za   grafični   jezdk.    Verj«txio    s[   je mliada frlikaTJa Bemiitea  in Ma-kuca.
Jonez Boijka: SedeCa žena
Grafična sekcija razstavlja
Letašnja   tre^ja  graLL6aa  riaz-   svofeni   Mtoigsra.fijami,   med   ka-   reaildsti&no   pobanvaa    figurailiist
stava naim za japonsko in ame-    torimi   se   adHkufr-e  po  izTazni   povedel    in   noidiil   mniago  ve^»
riško    prtkazuje    PT<e,rez    stozi   mioči    in   tfiopma,ln)i   doviršenosti    kot siamo to, o6es-u prijetiio de-
ustvarjanje  stov&nskiih  grafiteov    »Lagerski   nocturnio«,   ki   bi   ga   koraoi|jo.
POMANJKLJIVOSTI
KA2EJO   V   NJIHOvj:M
USTVARJANJU?
Dotok mladih z akademije je
razveseljiv,   kajti med njiml je
nekaj zelo dobrih igralskih oseb-
nosti,   ki obetajo, da bodo znale
ohranlti to, kar smo mi sprejeli
(Nadaljevanje na 8. strani)
V glavnem  nain   raastava  ne
J                       J             J        devlira  kot  phtev  reli&f  m  mas
Ne vem, zakaj
Poltiha vsafcdanjost
s sivimi ulioami
in nikdar znamimi ljudmi,
dežjem
in strehami hiš, fci se
oglejujejo kakor samomorilci
v orosenih trotoarjih. Izgubljena srečanja s kakšnim raztrganim plakatom v nekem predmestju.
Moje življenje.
Pa si prišla.
Umrla poltiha vsakdanjost.
Tvoje modre oči
iščejo
iščejo
neke resnice o mojem razdajanju dnevu. Pa je ni.
Marjan Kunej
lom    in    sikušata   inteLeiktualno krizo- pr^ibroditu    s    pionavlja-
zaradi   tega   načdna   tiidd   izbral   njem  že  davno lizpetih   tem,  ki
Ktossrafijo,    ki    je    po    velikih    g^   biJe  v  tistem   čaisu   še  nove
možnoetih      za      najrazličnejže   i,n  sveže.   Ta  umetniikovia  diJ-s-
barvne     k^^r-.rtinacije    najoidija   ma se zlastlL kaž€  pri Ja.kčevem
listu »Prva vioilna«, kli je prav-
^    -   -                            zaprav  va.riac;ija   na  tenno   efcs-
z njibjovo lapjidamo negibnostjo   presiiomlistiično pojimfovainih zgod-
in raavidezno togiostj.o popelje v   njtih de,l
svet  tihega   trpljenja  m  smrti.      Te,hnfično  dognan  ln   impresi-
France Mihelič xaas*avlja dva   ven  je Jan€2  ^^  s  svojdm
lesoo-eza    m    sd««r   barvnd   list    Ustom  »Vofšcak«. Pozn,a  -e  mu
demon« i,n čniobeld »Za-   g^   minožiioa    vpldvov    kii   pa
ate^j««.    Zlaeti    sledmiji    nisK) ^iveno važni lin ko aamo
kaže Vse odiik-e m,oj»trcve umet-   nujen    odraz    iskanja   miadega
nostl.   B,r©z  dvoma  pomeinii  ko-   grafika   ki še ni n&šel lastnega
nak     naprej      v    Md.hedičeveim    izrajZa   Mladi  slikar  «*»  bo  go-
ustvorjainem   dedu,   posebno   v    tovo uv«tfl med  naše  najbolj-
sm-islu psiholoSke In čisto likov-   že grafike) seveda, če se bo znal
ne kaiakteruzaoije.                         z    .resndm    delom    im  študijem
Preko Jani naig)raj«ne  »Karia-   otresti,   včasih.   preveč   očitnega
tdde«, pa je Rikio Debenjak pre-   ekiekticizma.     Enako   bii   lahko
šel na čisto abstraktmo upodab-   rekli   za   Draga   Makuca,   čigar
ljianje,   f|ic©r   še   vpleta   realne    razstavljena' de,la   ponneinij.o  ne-
oblike,     ki   pa   &o   popio,lnoma   ke vrste odkrdtje.
podretjene    abstraktni,    dekora-      Razstava j;e v Slavnjem na vi-
tivni konceipciji. Debenjak je v   soikeim   nivoju   in   razein  o  De
svojdh,  lahko  bi  rekli   podmor-   Regg^iu,   k!i   'je   s   sviojo   zasta-
sk|:h  stvaritvah   dokazal,   da   je   relo Lor.mo.  pomamikljivim zna-
izr-edno    prelf.inj.©n    kolorist    in   njem in  ponarej«n,o  čustvenost-
virtuozen   tehmiiik.   Vertj&tno   Je    jo    zdTkindil    globoko    pcd    po-
abstraiktna   peiriioda   samo   znak   vprečje,  ne  mor&triio  govoriti  o
sMkia.rjevega    ©kspertiimieintiiranja   kaki   stagnaciji,  kot  bfc   jo   ne-
fin liekaiija, ketr nam je kot sur-   kateri radi videli.   O...N...
Romain Gary:
Državljan Golob
Leta 1932 sem obiskal Moskvo s svojim družabnikom Rakussenom. Na Newyorški borzi sva pretrpela strašno izgubo — v štiri-lndvajsetih urah sva izgubila vse, kar sva si priigrala v trudapolnem življenju in zdrav-niki so nama predpisali popolno spremembo podnebja, nekaj mesecev preprostega in mir-nega življenja, daleč od Wall Streeta in nje-gove mrzlice. Odločila sva se, da odideva v ZSSR. Tu bi rad poudaril zelo pomembno stvar: to odločitev sva sprejela s tistim od-kritosrčnim navdušenjem, s tisto toplo sim-patijo za uspehe ZSSR, ki jo lahko razumejo eatno propadli agenti na borznem trgu Wall Streeta.
Bilo je meseca januarja. Moskva je bila pokrita s snežno odejo. Obiskala sva Muzej Revolucije in ob izhodu sva se odločila, da vzameva sani, ki naju odpeljejo naravnost v hotel Metropol, kjer sva stanovala. Najin obisk je organiziral INTURIST in že štiri-najst dni naju je vodič vlačil od muzeja do muzeja, od gledališča do gledališča.
»Vse to imamo v drugih državah že dolgo časa,« je dejal Rakussen na stopnicah.
-^sakokrat, ko naju je vodič peljal na ogled kakega kraja, se je Rakussen čutil dolž-ncga reči: »Isto stvar imamo mi v Združenih državah« in navadno je še dodal: »Se bolj-šo«. To je dejal v Kremlju, v Muzeju Revo-lucije in tudi v Leninovem mavzoleju, tako da naju je začel vodič gledati že postrani Odkrito moram priznati, da te, v resnici ne-umestne Rakussenove opazke niso bile po-polnoma brez zveze z dogodki, ki sva jih pozneje doživela. Prirelo je snežiti, ^resto-pala s\'a se in mahala vsem sancm, ki so vozile mimo. Končno se -je ustavil neki »iz-vošeik« in sva se udobno namestila v sani. Rakussen je zakričal: »>IIoteI Metropol«; sani ¦o se premakniie in šele tedaj sem opazil, da Voznika ni na njegovem mestu.
»Rakussen« — sem zakričal — »voznik je ostal zadaj!«
Toda Rakussen mi ni odgovoril, njegov obraz je izražal neskončno osuplost. Sledil sem njegovemu pogledu in videl, da na voz-nikovem mestu sedi golob. To pravzaprav ni bilo nič čudnega: na cestah je bilo mnogo golobov, ki so brskali po konjskem blatu. To kar je bilo v resnici prescnetljivo, je bilo golobovo obnašanje. Po vsetn videzu je na-domeščal voznika. Res je, da ni držal vajeti, toda ob svoji strani je imel na sedež pritrjen zvonček. Od zvončka je visela vrvica. Od časa do časa je golob s kljunom potegnil vrvico: enkrat in konj se je obrnil na levo, dvakrat, pa se je obrnil na desno.
»Dobro je izvežbal svojega konja,« sem pripomnil % nekoliko hripavim glasom.
Rakussen me je prebodel s pogledom, to-da ni rekel ničesar. Tu tudi ni bilo kaj reči. V svojem življenju sem videl že precej ne-verjetnih stvari; videl sem Mars Oil, ki se je splošno smatrala za trdno družbo, sti na ničlo v štiriindvajsetih urah, toda golob, ki vozi po ulicah velikega evropskega glavne-ga mesta, to je bil dogodek, ki mu ni ena-kega v mojem življenju ameriškega poslov-nega človeka.
»No« — sem se poskušal šaliti — »to je končno nekaj, česar še nimamo v Zd-uženib državah!«
Toda Rakussen ni bil pri volji, da bi raz-mišljal o dosežkih velike Sovjctske rep'iblike na področju transporta. Zgodilo se je to, 'Tir se pogostn doga.ja s preprostimi umi — vse. česar ne razumejo, jih razburi.
»Izstopiti hooem,« je tulil.
Pogletlal sem goloba Pravkar je poska-kovai na sedpžn in ndarjal s krili, da bi se segrel. kakor to delajo vsi ruski »izvoščiki«. Njegova pojava še zdaleč ni bila taka, kot bi jo moral imeti pionir. V  resnici,  redkokdaj
sem videl kakega bolj umazanega goloba in manj primernega, da bi prevažal ameriška turista po ulicah glavnega mesta.
»Izstopiti hočem,« je ponovil Rakussen.
Golob ga je postrani pogledal, odskakljal do zvonca in trikrat potegnil za vrvico. Konj se je ustavil. Opazil sem živčen trepet mo-jega levega kolena, kar je pri meni znak velike živčne razburjenosti. Dvignil sem pre-krivalo in se pripravil, da bl izstopil. Toda Rakussen se je verjetno nenadoma premislil
»Tej stvari hočem priti do dna,« je izjavil Mirno je obsedel in prekrižal roke na prsih. »Jaz se ne bom pustil varati. Ce mislijo, da se lahko tako posmehujejo ameriškemu dr-žavljanu, se motijo.«
Nikakor nisem mogel dognati, zakaj misli, da se mu posmehujejo in sem mu to tudi omenil. Bila sva ravno na tem, da si poveva nekaj bridkih, ko sem opazil, da se je zbralo na pločniku precej mimoidočih, ki naju z začudenjem opazujejo.
»Ne gledajo goloba« — je dejal Rakussen potrto — »temveč naju«.
»Rakussen, stari prijatelj« — sem dejal in mu položil roko na ramo — »prenehajva se obnašati kakor dva prestrašena deželana. Navsezadnje sva samo tujca v tej deželi. Ti ljudje najbolje vedo, kaj je pri njih nor-malno in kaj ni. Ne smeva pozabiti, da je bila v tej deželi velika revolucija. O vsem tem so nam Ie malo pripovedovali. Popolno-ma je mogoče, da so z novimi metodami na področju vzgoje golobov dosegli stvari, ki se nam v starih deželah, ki živijo že stoletja enako, še san.ja ne. Opazujva z odprtimi očmi, Rakussen, dvigniva se na višino položaja, do strpnosti in domišljijc. Priznati morava, da se s stališča razumske uporabe delovne sile lahko še mnogo naučiva.
»Razumska uporaba delovne sile, moj bog!« je hripavo zastokal Rakussen.
Toda nisem se pustil spraviti iz ravnotež-ja. »Izvoščik« — sem zaklical s svojim naj-boljšim ruskim naglasom — »izvoščik, na-prej! Naj zadoni kolokolčik! Aj, da, trojka! Volga, Volga!«
»Bodi tiho« — je zasikal Rakussen — »all pa ti zavijem vrat.«
Nenadoma je planil v jok.
»Ponižan sem« — je ihtel na mojih prsih. »Oh! Kako sem ponižan! Kje je mama? Ma-mo hočem!«
»Tu sem, Rakussen, stari prijatelj« — sem kričal. »Na mene lahko računaš.
Ves ta čas so naju napeto opazovala zijala na pločniku. Golob je bil prvi, ki je prekinil to komedijo. Rezko je potegnil za zvonec, konj se je premaknil in sani so naglo zdr-vele po snegu. Od časa do časa se je golob obrnil in naju oplazil z umazanim pogledom. Rakussen je še vedno ihtel in jaz sem čutil čuden pritisk v lobanji, ki pri meni ne obeta ničesar dobrega. Sani so se ustavile pred po-slopjem, ki je bilo okrašeno s sovjetsko za-stavo. Golob je skočil s svojega sedeža, od-skakljal v stavbo in se takoj vrnil. Sledil mu je stražnik.
»Tovariš!« — sem vzkliknil — »midva sva dva mirna ameriška državljana in se popol-noma zatekava v vaše varstvo. Z nama so ravnali na poseben način nečastno. Ta iz-voščik ...«
»Zakaj naju je ta umazan golob pripeljal na stražnico?« — me je prekinil Rakussen.
Policaj je zmignil z rameni.
»Na saneh sta že eno uro in izgleda, da niti ne vesta, kam hočeta« — nama je pojas-nil v izvrstni angleščini. »Se več. Izgledala sta zelo čudno in zdelo se mu je, da ga gro-zeče gledata. Dobro sta ga prestrašila, tova-riša. Ta izvoščik ni navajen na tako čudne turiste. Morata mu oprostiti.«
»Vse to vam je razložil on?« — je mračno vprašal Rakussen.
»Da.«
»Torej govori rusko?«
»Tovariš turist« — je dejal — »zagotav-Ijam vam, da petindevetdeset odstotkov na-šega prebivalstva govori in piše materinščino precej pravilno.«
»Sem prištevate tudi golobe?«
»Tovariš turist« — je dejal stražnik z do-ločenim naglasom — »nikoli še nisem bil v Združenih državah, toda zagotavljam vam, da so pri nas dobrote vzgoje dostnpne vsem, ne glede na raso.«
»V Združenih državah« — je tulil Rakus-sen — »imamo  golobe,  ki  so  končali  Har-
vardsko univerzo in jaz osebno poznam ene-ga, ki sedi v Senatu!«
Odvalil se je ven in jaz sem mu sledil. Golob je bil še vedno tu. Brez dvoma je ča-kal na plačilo. Pogledal sem ga in tedaj se tni je porodila usodjia ideja. Ravno na vogalu stražnice se je naha.iala podružnica »Univerz-maga«. Vstopil sem vanjo in se hitro zmago-slavno vrnil z dvema lepima steklenicama vodke.
»Rakussen, stari prijatelj« — sem kričal in kazal s kazalcem na goloba — »našel sem rešitev skrivnosti. Tega goloba sploh ni! To je samo privid, to je preklet sad najine pre-tirane treznosti, na katero so naju obsodili zdravniki. Samo najini zastrupljeni telesi sta sposobni prenašati ta režim! Pijva! Ta golob bo izginil v prostoru kakor slabe sanje!«
»Pijva« — je kričal Rakussen z navduše-njem.
Golob nama je ostentativno pokazal hrbet. »Aha, že postaja mehak! Dobro ve, da so njegove minute štete.«
Pila sva. Pri četrt steklenice je;bil golob še vedno tu.
»Vztrajajva« — sem kričal. »Pogum, Ra-kussen, izginil bo do zadnjega peresca.«
Pri tretjini butelke se je golob obrnil in naju nepremično opazoval. Razumel sem ta pogled.
»Ne — e — e!« — sem jecljal. »Brez usmi-Ijenja.«
Pri polovici steklenice je golob zavzdih-nil; pri treh četrtinah je dejal v amerikan-ščini z močnim brooklynskim naglasom:
»Tovariša turista, nahajata se v tuji de-želi in namesto, da bi nam dokazala s svojim lepim in pravilnim obnašanjem visok kultur-ni nivo vajine dežele, si zalivata grlo na Jav-nem prostoru kakor živali. Državljana, vzbn-jata mi stud!«
... Te besede sem napisal v svojem klubn. Skoraj dvajset let je minijo od strašnega do-godka, ki je poraenil za naju začetek novega življenja. Rakussen čepi poleg mene na senč-niku in me, kot ponavadi. ovira pri delu: »Sestra, sestrr«, hočete reči temu prekletemij ptiču, naj pus»ti moja krila pri miru! Skušam pisatl. -.«
Študentski festival
Pri Univerzitetnem odboru se je zbrala kulturna komisija. Pojem ni prav nič nov. Tudi prejšnje leto Stno imeli tako komisijo. Novo pa je, da dekleta in fantje, ki se sestajajo, letos prav resno mislijo. Menda ne bo predrzno, če pravimo, da so našli svoje delo in svojo vlogo. In izkazati se je moralo, da tega dela ni malo in da tudi ni lahko.
Treba bo najprej povedati, Bemu Univerzitetnemu odboru ta komisija. Je že tako, da potrebujejo študentski klubi, vse kulturno umetniške sku-pine in še drugi neko osrednje telo, v katerem si vsaj pred-stavniki vsak teden enkrat re-čejo — dober dan. In potrebna je koordinacija za take prilož-nosti, ko naj se vsi kulturniki naše univerze strumno posta-vijo v eno vrsto, če drugače ne, pa prav gotovo na študent-$kem festivalu. Ta tradicional-«f (zdaj mu menda že smemo tako reči) festival pa bodi tudi glavna skrb komisije.
V to veliko jabolko so že ugriznili. Čisto svojevrstno. Lahko bi rekli: po ovinku. Za-čelo se je tako, da so se dogo-vorilii za študentsko samopo-moč bo treba pripraviti nekaj prireditev. Naši kulturni klubi čutijo moralno dolžnost, poma-gati tej humani ustanovi. Tre-ba pa je nastope izpeljati ta-ko, da bi čim manj stali in čim včč dali. Potrkali bomo na vsa
Prve študentske fanfare smo so omislili že 12. marca. Ta-krat so v veliki dvorani Slo-venske filharmonije študentje glasbene akademije skušali pokazati, da so že zreli umet-niki in da jim nobena parti-tura ne vzame poguma.
18. marca pa bo nastopila druga zasedba študentov aka-demije za glasbo, tokrat samo posredno. Tamkajšnji klub mladih komponistov se bo predstavil s svojimi najboljši-mi glasbenimi poizkusi. Slišali bomo skladbe Lebiča, Štuhca, Petriča in Srebotnjaka, torej avtorjev, ki vestnemu zasledo-valcu naših glasbenih dogod-kov in poznavalcu glasbenih stvaritev ne morejo biti več čisto neznani. Popularni slo-venski izvajalci se bodo po~ trudili, da bi prikazdli te glas-bene sestavke v kar nitnejši luči.
Zatem bodo proti koncu meseca zaškripale dramske odrske deske pod ostrimi takti »Maroltovcev«. Prikazali bodo
akademski plesni orkester, ostali pa bomo zaplesali. Pa ne samo mi, navadni plesalci; tu-di člani akademskega plesne-ga kluba. Pokazali nam bodo, kako se lepo pleše in gotovo bodo hoteli pokazati tudi plesnemu klubu »Tine Ro-žanc*>, s katerim se bodo ta-krat dvobojevali, da so štu-dentje  boljši plesalci.
Tako pester bo torej marec.
Aprila se bo publika naj-prej nekoliko odpočila. Prav nasprotno pa pevci Akadem-skega pevskega zbora »Tone Tomšič«. Ti se bodo te dni vsak večer borili s svojim kon-certnim sporedom. Dirigent, profesor Janez Bole, bo pilil in pilil vsako noto, ker šeli, vsaj   tako   zelo   kot   sleherni
član zbora, pokazati na kon-certu 16. aprila, da je APZ spet na trdnih nogah in da je sposoben tudi zelo težek pro-gram lepo odpeti.
Naslednja prireditev študeni-skega festivala, ki jo obljub-Ijajo za konec aprila, bo po-kazala nadvse hvalevredno ra-zumevanje in podporo naše Filharmonije študentom. Ne le, da je ta sprejela skoraj vse festivalske koncerte pod svojo streho; na razpolago je dala ceh svoj orkester, osrednje in reprezentativno slovensko glasbeno telo. Pod taktirko štu-denta Antona Nanuta bo ta orkester izvajal tri koncertna dela, med njimi glasbo za go-dala mladega skladatelja Aloj-za Srebotnjaka, ki je študent,
pravljic
Maksim Sedej: španske pravljice
vrata in apelirali na vse foru-me, če ho treba, bomo tudi či-sto preprosto prosjačili. Samo tako utegne zamisel doseči svoj namen.
Ko pa so potem pretehtali vso stvar in ko so prav vse osrednje kulturne skupine ob-Ijubile svoje sodelovanje, so v komisiji ugotovili, da je iz skromne ideje nastal pravi pravcati festivalski načrt. ln sklenili so, da bodo letošnje festivalske prireditve izvedli posamič v marcu in aprilu ter napravili v maju za Dan mladosti zaključek. Seveda, vse z geslom: vso podporo štu-dentski samopomoči.
In spoprijeli so se s težava-mi. Človek si ne bi mislil, ko* liko dela in neprijetnosti okrog take zamisli.
program, ki ga le malokdo še pozna. In to v zasedbi, ki je še prav nihče ne pozna. Kajti sta-ri plesalci, ki so priborili svoji skupini mednarodni blešč, se počasi razhajajo, zu njimi pa se zgrinjajo mladi, ki po trdem delu vso zimo tudi niso več novinci. Med folklornimi točkami pa bodo zapeli nekaj pesmi še *člani akademskega okteta, fantje, ki jih imamo vsi radi zaradi njihovih glasov in zaradi pesmi, ki nam jih pojo.
Študenta, ki bi bil toliko okoren, da ga ne bi zvabila nobena od teh prireditev, bo pa vsaj tista 31. marca gotovo razgibala. Takrat se bo v novi festivalnl dvorani, ustvar-jeni kot nalašč za elitne za-bavne    prireditve,    predstavil
Mladinska ilustracim
Pred dnevi je bila v Jakopiče-vem paviljonu zaključna raz-stava knjižnih ilustracij, kijoje priaredila založba Mladinska knjiga. Nivo knjižne ilustracije, zlasti mladinske, se je v zadnjih letiih zelo dvignil. Ta<ko, da smo na tem področju dosegli in pre-segli medmarodrK) povprečje. Nekateri avtorji pa so se po-vzpeli skorajda na stapnjo vzor-nosti in klasičnasti. To velja predvsem za Pregljeve ilustra-cije Londcmovega Belega očnja-ka, Miheličeve Štiri letne čase in Najdihojco ter Sedejevo Tisoč in eno noč.
Letošnjo Levstikovo nagrado za najboljše ilustracije v letu 1957 je dotoil akademski slikar Marij Pregelj za Belega očnjaka in Melita Vovkova za posrečeno li-kovno opremo Seginih Zgodb in nezgod kraljevega dvora.
S svojimi, umetniško visoko kvalttetnimi ilustracijami je Ma-rij Pregelj dokazal, da spada med najboljše jugoslovanske ilu-stratorje. Poleg že omenjenega Bel&ga očnjaka je ilus*riral še Fraincoske pravljice. Tu se je naslonil na srednjeveške leso-reze in bakroreze. Dosegel je neverjetno skladnost med pripo-vednostjo in formalno dovrše-nostjo, tako da njegova ilustra-cija deluje sugestivno in prav-ljično, poleg tega pa je znal najti tipični, čisto francoski lo-kalni koloritt. Višek v svojem ilustratorstvu pa je dosegel z Belim očnjakom, Divjina, krvo-ločna borba za obstoj, kjer šibki podlegajo, kjer močnejši požre slabšega, in divja romantilka vi-sokega severa. Vse to se zrcali v njegovih ilustracijah in to tako posrečeno, da si bomo sedaj težko zpmislili boljše iiuterpre-taoije Lofndionovega teksta, po-dobno kot si ne moremo pred-stavljati Haškovega Svejka dru-gače, kot ga je »vekovečil Josef Lada. Zanimiv je grotesken in grozljiv način karakteriziranja nastopajočih junakov, ki zrcalijo značaje in čustva s celotno po-javo, tako da so obrazi skoraj brez pomena. Kljub izredno drz-nemu, prej slikarsikem kot risar-skem prijemu, pa so ilustracije jasne, sijajno ponazorujejo tekst in v celoti dosegajo svoj namen, to je, da s svojo fodrnalno im psihološko mamsiraitostjo ne za-dovoljujejo samo ozek krog lju-biteljev in poznavalcev, ampak tudl mladino, kateri je knjiga prvenstveno namen]ena.
Velik napredek in znanje pa so pokazali tudi mlajši iliistraffcorji. Med njimi velja omeniti pred-vsem    Milana    Bizovičarja,    ki
kaže velik talent in znamje t«r se je kot ilustrator že precej uveljavil, predvsem z u&peldmi ri&bami za Jalnove Bobre. Oči-tali bi mu lahko edino to, da se je začel v zadnjem času stllno precej naslanjati na Miheliča, kar je njegovi umetnosti lahko saimo v škodo. Sicer pa je v zad-njem času postal pri mladih sli-karjih to že spložen pojav. Poleg Biizovičairja se uvel-javljata tudi Stefam Planinc in Melita Vovk, posebno slednja je našla izraz, ki je otrokom zelo blizu, poleg tega pa njena dela preveva lju-bezniv humor in človeška toplo-ta. Stefan Planinc pa skuša do-seči isti namen z modernimi i-z-raznimi sredstvi, predvsem z ži-vahno igro linij in poenostavlje-no risbo.
Ilustraitorja Vladimir Lakovič in Karel Zelenko nas s svojimi, na radiranke iz XIX. stoletja epominjajočimi risbicaimi, ne navdušita, predvsem zaradi ne-jasnosti in togosti. Lakovič je skušal ponoviti to, kar mu je uspelo pri Hofmanovih pripo-vedkah, vendar je obstal na pol pota in zabrede včasih celo v površnost in osladnost. Mnago-krat ga rešuje samo sijajno teh-ni&no znanje. Zelenko pa se je v ilustracijah za knjigio Ku-meuana, sin pragozda zelo na-slon.il na Debentjakovo likovno interpretacijo Robinzona, ki predstavlja slabši primer Debe-njakove ilustrato.rske dejavno-sti. Temu vzoru je ilustrator podlegel, kljub tem pomanjk-ljivostim pa mu Jps v posamez-nih primerih uspelo, približatl se mojsterstvu in zadeti bistvo MustTaci,ie, ki ne sme biiti samo razlaga teksta.
Delo klasikov slovenske otro-Ske in mladinske ilustracije, to je Maksima Gasparija in Gvido-na Birolle, pa nam je že dobro znano, tako da o tem ne bi go-vorili. Omenili bi samo to, da sta ilustratorja med mladino zelo priljubljena, o čemer pri-čajo med drugim tudi mnenja mladih obisikovalcev v knjigi .vtisov.
Založba se je poleg tega, da skuša dvigJiiti estetski ndvo knjižnih izdaj, lotila še hvalež-ne naloge, iizdati otroško enci-klapedijo po vzoru znanih ame-riških in francoskih izdaj, pod naslovom Mladi vedež. Razstav-ljene ilustracije in grafikcmi nam vzbujajo upanje, da bo slo-venska izdaja, po likovni plati, vsaj enakovredna, če ne že bolj-ša kot podobne tuje izdaje.
I S
in končno bo kot solist violi-nist nastopil na tem koncertu Zdravko Cobenzl, prav tako študent.
Aprila je s tem konec, na,' Šega festivala pa še zmerom ne. V začetku maja Vas bodo v filharmonično dvorano pri-vabili fantje s Primorske. Zbor primorskih študentov »Vinko Vodopivec*< bo nastopil s programom, v katerega so poleg jugoslovanskih vključili tudl črnske, ruske, pa celo ki-tajske in še pesmi drugih na-rodov.
Se v Opero vas bodo maja vabili festivalski plakati. Tam boste lahko poslušali in gledali »Prodano nenesto«. Za diri-gentskim pultom bo stal štu-dent — Anton Nanut.
Zaključni akordi študent-skega festivala bodo izzveneli 25. maja, ko se bodo vse sode-lujoče skupine razpršile po oddaljenejših mestih in s svo-jim pestrim programom poskr-bele, da bo »Dan mladosti« za-res dan mladosti.
Tako torej: mnogo truda, lepi obeti — letošnji Uvdent-ski festival!
Marij Pregelj: Francoske pravljice
OB UPRIZORITVI 2UPAN0VE MICKE NA ODRU L GIMNAZIJE
Petošolka Micka
... Srečanj« j6 bilo prijetno, 6eprav nekoMiko neniadno. Nekaj • minut pred pol sedmo zvečer. Dvorana na realki v Vegovi uli-ci je napolnjena, za rdečo zave-so na odru neimir. Lučd ugasnetjo, refletotorja tipata po temi, dokler ne poi.š^eta nas-topajiočih. Predstavijo se. Mioka, županova Micka, ki ne mara za domačega fanta Anžeta in se raje obra&a za »žlahtnimi« gospodi, dobro-dušni in odloind oče Jaka, ve-trasti in nenasitni Glažek, pre-varana dn maščevalna Stemfel-dovka... pa še drugi.
Z odra so zadihale o&ebe, pri-srčne jn preproste, pa vendar ne diletantske in skonsfcruirane. Tu in tam pretiram odblesk dekla-miranja, včaeiih komaj vidna nerodnost. Na kraju pa je spet v&e lepo in prav. Baržunasta zavesa se neeliSiio zgrne in spet se za6enja navadno življenje. Navadno za vse tiste, ki so no-ooj riiasitopali v Zupanovii Miaki. Petošolci, četrtošolci, da, celo tre^ešoLka se j« znašla med to prisr&no igralsiko družbnco.
Kar v eno sapo bi radj pripo-
vedovall, katoo so se paripravljali na uprdzoritev. Bdlo je mnogo težav, posebno z ableikiaimd in kulisami. Potem so se spo.razu-meli. Micko je režiral petošolec Mariko Dvofak. Takole j« prdipo-vedoval po predstavi: »Mesec dni smo se pripravljali na upri-zordtev. Sam sicer nimiam mno-go izktišenj z režiramjem. Z na-vdušenjem smo se lotild stvari. Nekaj časa sem bil v mladinski režijski šoli, mimogrede sem na-stopal fcudi na Obrtniškem odru. In kaj nameravam? Najraje (čeprav je še nekoliko zgodaj govoriti o tem) bi šel na AIU in slavdstiko. Bomao videld.c
Ko s©m vprafial, kako da so se odločili prav za uprizoritev Zupanove Mioke, je rekel: »S temi uprizoritvaini bi radi siste-maitično obdelali v&e 6lovensko slovstvo. Za prihodnjič bomo pripravili Levstiikovega Junteza, v počitnicah pa nameravamo naštudirati kaksno Nušičevo delo.«
Glažek, privatno petošolec Ja-nez Hofler, je pripovedoval, da je nastopal    že   v mladdinskem
 »Dora Martelao«, Mioka«, &e je predstavila s pni-jetnim nasmehom. Govorila i« o mniogočem, predvsem pa, je rekla, da mnogo bere. »Canikar se mi zdi sicer pretežak, zato pa je iu še Tavčar in doroxgl.., Novejših fiitvaiu ne poznain tako dobro. NajpreJ opazim najdebe-lejše knjige. Sicer se mi zdd, da ob p«>zi ni treba toliko razmiS-ljati  kot  ob  poezijd...«
Pa Metka Hočeviar, četrtožol-ka, ki je najboljša dijaklinjla na šoli? Takole pravi: »Učim »e samo tri ur€ aa dian. Se vam zdi čudao? Najraj© iimam anglešči-no.« Oče Jaka — pravzapriav Ja-nez Sinkovec — bi najraje dgrad komičn« vloge. Nekdo je prišep-nid: Švejka na paiimer... In Ja-nez: »S to vlogo so me pač po-stavili pred dejstvo, da je treba na oder.« Tretješolka Breda Stojinova — Tulpenheim: »Dru-gi bolje vedo, kalko sem prišla med igralce. .. Škoda, da oe morem tako pogosto v kin/>. Najljubši film? Trije novčiči » vodnjakiL Opera? Traviata.«
Se bežno srečanje z Anžetom, Ivom Abrahamom, k,i js »zašelt na odrske deske povsem nena-merno. Potrebovaili so ga in... Sicer je športnik, plavalec. Rad h'di v kino. piknik, jasno. Ia zakaj? Spet prišepetavanje: aa-radi Kim Novak...
Pravijo, da je bil Majer kot odrski majster neverjetoo mar-ljiv in ekrben. Sicer pa &o vs\ hoteli še toliko pripovedovati. Nadbolj veseli so bili zalo, ker jim je ravnateljstvo dovolilo, da so napravild predstavo, kakor so si sEflHi zamisldli.
2uponova Micka na odru L gimnazije v Ljubljanl
To bd bilo vse, vse iz bežnega srečanja s Petošolko Micko. Skoraj vse. Dijaki I. gimnazije v Ljubljani so nas povabili, da si ogledamo njihovo predstavo, mi smo se pa prijetno počutili v njiiiovd sredd,
M.K.
»MISLIM DA BI BILO NEKAJ LAH-KEGA, LJUBKEGA IN BREZSKRBNE-GA, KAR POMAGA LJUDEM, DA SE OTRESEJO SVOJIH VSAKDANJIH SKR-BI,  DOBRODOSLO.«  R.  G.
Ko je prišel v Nemčiji na oblast Adolf , Hitler, je živel v Miinchenu neki Karl Loewy, tovarnar igrač. Bil je vesel človek, optimist, ki je verjel v človeško naravo, v dobre ci-gare in demokracijo. Ceprav je bilo v njem le malo arijca, ni jemal preveč resno anti-semitskih izjav novega kanclerja, ker je ve-del, da bodo zdrav razum, takt in prirojena pravičnost človeškega srca zmagali nad min-ljivimi človeškimi zmotami.
Na svarila, ki so mu jih pošiljali njegovi rasni bratje in vabila, naj jim sledi tnjino, je Karl Loewy odgovarjal z glasnim smehom, ko je zleknjen na naslonjaču kadil svojo ci-garo. Spominjal se je trdnih in preizkušenih prijateljstev, ki jih je sklenil v strelskih jarkih med prvo svetovno vojno. Njegovi prijatelji, nekateri so danes na visokih polo-žajih, bodo zanj spregovorili dobro besedo, če bo le treba. Svoje prestrašene obiskovalce je pogostil s kozarčkom likerja in nazdravil »človeški naravi«, v katero da ima, je dejal, neskončno zaupanje, pa naj si nadene prusko uniformo, se pokrije s tirolskim klobukom ali pa z delavsko čepico. In res, prvo leto re-žima ni bilo za prijatelja Karla ne preveč nevarno in ne preveč neprijetno. Pravzaprav je bilo nekaj neprijetnosti, nekaj nadležnosti, toda ali so se njegovi »prijatelji iz strelskih jarkov« v resnici potegnili zanj ali pa je nje-gova nemška veselost in njegov zaupljiv vi-dez za nekaj časa odvrnil od njega poizvedbe. Medtem, ko so vsi z zadovoljivim krstnim li-stom iskali poti v tujino, je naš prijatelj mirno živel dalje med svojo tovarno igrač in knjižnico, med cigarami in svojo dobro vin-sko kletjo, s svojim neomajnim optimizmom in zaupanjem, ki ga je imel v človeški rod. Potem je prišla vojna in vse pokvarila. Le-pega dne so mu brutalno prepovedali dostop t njegovo tovarno in naslednji dan ga je skupina mladih Ijudi v uniformah napadla "i ga grdo pretepla. Gospod Karl je telefoniral na desno in Ievo, toda njegovi »prijatelji iz fronte«   so    nenadoma    postali    nedosegljivi.
Tedaj se je prvikrat počutil malce nemir-nega. Odšel je v knjižnico in z dolgim po-gledom premeril svoje knjige, ki so prekri-vale stene. Gledal jih je dolgo, resno: vsi ti nakopičeni zakladi so govorili v dobro člo-veku, branili so ga, ga zagovarjali in prosili gospoda Karla, naj ne izgubi poguma, naj ne obupa. Treba je le potrpeti, sčasoma bo spet zmagal humanizem, samo izgubiti se ne sme v neredu in nesporazumu. Francozi ima-jo za vse to zelo dober izrek: »Chassez le naturel il revient an galop.« In plemenitost, pravičnost in dobrota bodo spet zmagale. To-da za to je potrebno še nekaj časa. Ni treba izgubiti zaupanja in postati malodušen; ven-dar pa je dobro, da se človek kljub temu zavaruje.
Gospod Karl se je vsedel v naslonjač in začel premišljevati.
Bil je dobro rejen, rožnate polti, očala so mu dajala hudomušen videz. Robovi finih ustnic, kakor da so varovali pot, po kateri je šlo toliko Iepih besed.
Dolgo je opazoval svoje knjige. Skatle za cigare, fine likerje — svoje znane predmete, kakor da bi jih spraševal za nasvet, in po-Iagoma se mu je zjasnilo oko in zvit nasme-šek se mu je razlezel po obrazu. Dvignil je svoj kozarec proti najboljšim knjigam svoje knjižnice, kakor da bi jim zagotavljal svojo zvestobo.
Gospod Karl je imel v službi zakonski par iz Miinchena, ki mu je stregel že petnajst let. Zena je bila ekoriom in kuharica, ki tnu je pripravljala njegova najljubša jedila; mož je bil šofer, vrtnar in hišni čuvaj. Herr Schutz je imel eno samo strast: branje. Po končanetn delu, med tem ko je njegova žena pletla, je pogosto slonel ure in ure nad knji-go, ki mu jo je posodil Herr Karl. Njegovl najljubši avtorji so bili Goethe, Cchiller, Heine in Erazem. V majhni hišici, ki je bila stisnjena v oglu vrta, je naglas bral svoji ženi posebno plemenite in vzvišene odstavke Pogostoma, ko se je gospod Karl futil os;>m-ljenega, je povabil prijatelja Schultza v knjlž-nico, kjer sta se, s cigarami v ustih, dolgo pogovtrjala o nesmrtnosti duše, o bogu, de moki^ciji, svobodi, napredku in o vseh tistib
lepih stvareh, ki sta jih lahko našla v knji-gah, ki so ju obdajale in na katere sta zrla s hvaležnostjo.
V tej težki uri se je torej Herr Karl obr-nil na prijatelja Schutza in njegovo ženo. Vzel je škatlo cigar, steklenico žganja in se napo-til v majhno hiiico v oglu vrta, kjer je razložil svoj načrt prijateljema.
Drugega dne sta se Herr Schutz ln nje-gova žena odpraviJa na delo.
Preproge v knjižnici so bile zvite, pod prebit in lestev je vodila iz knjižnice v klet. Vrata v klet, bila so pod zemljo, zazidana. Oober del knjižnlce Je bil prenesen v klet; sledile so mu škatle za cigare, vino in likerji so blli v njej že prej. Frau Schutz je oskr-bela skrivališče z vsem mogočim udobjem in v nekaj dneh je s tistim tipičnim nemškim občutkom za gemiitlich postala klet prav prijetna. Deske v podih so bile nameščene nazaj in pokrite s preprogo. Potem se je Herr Karl odpravil zadnjikrat na cesto. Spremljal ga je Herr Schutz. Podpisal je ne-ke papirje, izvršil je navidezno prodajo, da bi zavaroval svoje imetje pred konfiskacijo. Herr Schutz je vztrajno zahteval, da podpi-šeta tudi nasprotne papirje tn dokumente, ki v pravem trenutku vračajo imetje prejSnje-mn Iastniku. Potem sta se sokrivca vrnila do-tnov in Herr Karl se je s hudomušnim na-smehom na ustnicah spustil v svoje skriva-lišče, da bl tam na varnem počakal vrnitve dobrih časov.
Dvakrat na dan, opoldne in ob sedmlh zvečer je Herr Schutz dvignil preprogo, od-kril desko in njegova žena je spustila v klet dobro naložene krožnike, ki jlh ;'-spremljala steklenica dobrega vina. Zvečer je Herr Schutz redno odhajal k svojemu de-lodajalcu in prijatelju na razgovor o kakem vzvišenem predmetu, o pravicah Sloveka, o strpnosti, večnosti duše, o dobrotah branja in vzgoje ln mala klet je izgledala osvetljena od teh plemenitih in navdahnjenih pogledov
V začetku so gospodu Karlu pošiljali " njegovo skrivališče tudi časopise, razen tega pa je imel pri sebi tudi radio. Toda po šestih mesecih, ko so novice postajale vedno bolj in bolj straSne in se je zdelo, da svct res
drvi v propast, je ukazal odnesti radio, da ne bi noben zvok minljivih dnevnih dogodkov načel neomajnega zaupanja, ki ga je name-raval ohraniti, v človeško naravo. In s pre-križanimi rokami na prsih, z nasmeškom na ustnicah je miroval v svojem prostoru in odklanjal vsak stik s kratkotrajno realnostjo, ki je brez jutrišnjega dne. Prenehal je brati celo časopise, ker so ga preveč utrujali. Za-dovoljeval se je samo z branjem najboljših del v svoji knjižnici, črpajoč iz tega moč, kl jo je potreboval, da bi ohranil svojo vero.
Herr Schutz se je naselil s svojo ženo v hiši, ki jo kakor po čudežu bombe niso po-škodovale. V tovarni Je imel nekaj težav, toda papirji so bili tu in so dokazovali, da je po begu Herr Karla v tujino zakoniti last-nik tovarne.
Zivljenje pri nmetnf svetlobi in pomanj-kanju zraka je še povečalo debelušnost Herr Karla in njegova lica so i leti izgubila rož nato barvo, toda njegov optimizem in nje-govo zaupanje v humanizem je ostaJo ne-dotaknjeno. V kleti mu je bilo dobro, in čakal je, da bosta na zemlji zmagala pleme-
Romain Gary:
nitost In pravičnost. Ceprav so bile vojne no-vice, ki mu jih je prinašal Herr Schutz zelo slabe, ni obupal.
Nekaj let po padcu Hitlerjevega režima je nek prijatelj Herr Harla, ki se je vrnil iz emigracije, potrkal na vrata hiše na Schiller-strasse.
Velik oslvel mož, nekollko upognjen, mar-ljivega videza, mu je odprl vrata. V rokab je še vedno držal zvezek Goetheja. Ne, Herr Loewy ne stanuje več tukaj. Nc, ne ve, kaj se je z njim zgodilo. Zapustjl ni nobenlh sle-dov in vsa poizvedovanja po vojni so bila brezuspešna. Griiss Gott! Vrata so se zaprla. Herr Schutz se je vrnil v hišo in odšel v knjižnico. Njegova žena je že pripravila pla-
Dobri ljudje
denj. Sedaj, ko je v Nemčiji zavladalo obilje, zopet razvaja Herr Karla. Njene jedi posta-jajo vedno bolj okusne. Preproga je bila zvi-ta in deske v podu odmaknjene. Herr Schutz je položil zvezek Goetheja na pladenj in se z njim spustil v klet.
Herr Karl je sedaj že zelo oslabel in trpi od vnetja žil. Se več, tudi srce mu nagaja. Potreben bi bil zdravnik; toda SchutzoVih si ne upa Izpostaviti nevarnosti. Izgubljena bl bila, če bi se zvedelo, da sta toliko let v kleti skrivala Zida. Treba je potrpeti in se varo-vati dvoma: pravica, razum in plemenitost bodo kmalu zmagali. Predvsem ni treba iz-gubiti poguma. Gospod Karl, čeprav zelo slab, je ohranil ves svoj optimizetn In njegova vera v človeka je nedotaknjena. Vsak dan, ko pride Herr Schutz s slabimi novicami, ga Herr Karl bodri in razveseli s kako domi-slico. Pokaže mu knjige na stenah in ga spomni, da dobro vedno zmaga in da so se le zato mogle roditi vse velike stvari — v tem zaupanju in v tej veri. Herr Schutz za-pusti klet vedno pomirjen.
Tovarna igrač uspeva čudovito. Leta 1950
jo je Herr Schutz povečal ln podvojil pro-dajo; on sedaj odloča o vseh poslovnih za-devah.
Vsako jutro Frau Schutz prinese šopek svežih rož in jih položil ob vzglavje Herr Karla. Uredi mu blazine, mu pomaga spre-meniti lego in ga nahrani z žlico, kajti sedaj nima več niti toliko moči, da bi dvignil gla-vo, komaj da še govori. Toda včasih se mn oči napolnijo s solzami in njegov pogled se mu hvaležno ustavi na obrazih vrlih ljudi, ki so tako dobro ohranill zaupanje, ki ga je imel vanje in v človeški rod. Ve, da bo umrl srečen, držeč v vsaki svoji roki roko svo$fh zvestih prijateljev z občutkom, da je g\e<Ss\ pravilno.
CHOPIN V DRAMI
V&aslh sd človek ieli ogledatl kakšno gledaliSko prcd&iavo, ne da bi se potem moral krltično opre-deljevati, temveč da se prepusti obtutkom, doil-vetjem in mislim, ki mu jib je posredovala upri-zoritev poljubnega odrskega dela. Vendar s taklml željami in nam«ni ne bi mogel mirno sesti v par-ter, kadar bi se na odru vrstile podobe in zapleti, kl bi na kakršenkoli način tangirall moj duševnl svet ali življenjski prosior, ki me obdaja.
Na predstavo komedije v treh dejanjih POLETJE V NOHANTU poljskega pisatelja Jaro-slavva Iwaszkiewicza sem šel s strpnim vpraianjem v sebi in io je bilo: kakšna more biti komedija o velikem pianistu in glasbenem ustvarjalcu Frede-rlku Chapinu in o pomembni umetnici besede Ge-orge Sandovi?
površje. Razen tega je Chopin živčno razdmaižen iin razrvan, malemkositen, zamerljdv, veaidair je vse to drUigotno. Ljubezeai do glasbemega u&tvarjiainja vs« pre-raš&a.
»Po!iet|j,e v Nohantu« se je ea-telo v šalonu podeželskeiga dvK>rca. Betžiser im soenograif s»ta % posefcno ©svetljavo im prozoir-no steno omO!gočiLla igiededcu, dia viidii Chjopimia v napetem unret-niiškem ustvarjanju za klavLr-jeim. Ko je dialog stekel in ko &o se zaičeild irazvo>zl|javati drob-rvi dogodkii Hjudl, kd so obdajalii Chiapma in Geonge Saradiovo, vendiarl« gledalec občuti, da je Chopiin stalno naivzoč, na to opozarja    glasbema    spremljava
je  ftudi   sa>ma   ufclenjena    v  to
Firede-rik Chopin j« v tem okolju dve dejainjii samo prd-vid. Spo-z.namo odnose do nje-ga vse-h, toi ga obdajajo (Maurdce ga isovraži, Solain.ge ga obožuje in oeTiii njegovo delo, v Sandovi &e bojujeta nagnjienje io odipor do ifljega), sam pa poseže v do-gajarajie šele v tretj&m dejamju. Taikoj se odikri|j>e nje&ovo notra-nje bdstvo, kii pogaja njegovo dejavnost:    predvs-em    Ijubezen
PAsatelj    je    naikazal            i
probLem: primerjava vj-ednosti im pomemibniostd glasbenega in besednega umetniiškega ustvar-jansja. Naram« j© pokazal, da uirmeitniki ždvijo dvoj© iivljenj: tdsto vsakdanje, ki roora bdti kot (po®oj aa ono drugo živlfle-nje v lastneim svetu podob ali itiisli, svet, kii ga upodobijo dn izraizajo v svojih deiiih. Neskla-dniost Ln kiontradifctcKrniost iteh dveh življeinj je Chopiinov toon-fliifct v »Poletju v No«ha«tu«.
Kot viddmo, j« v »Poletju v Nohaintu« prav tnalo komedilj-skih elemeintov. Bdd.no duet An-toine Wodzinski in gospodiina de Roaieres in Solangim odnos do Fernanda imata neteaj ho-mčičncga v sebi.
vo   hotenj«,   naipisati  notranjiih    konfliik.tov in vzdušja,  j«  pnrav     zanimivo  €   prijetno,
Stanislav Mikec: Stara vrba
in    postopna    odkritja   odnosov posamezniJkov   do  Chopina.
Tu sita Antoine Wodzdnski, Choipinov prijatelli, ki so ga drobni užifcki povleklii za seboj in ga vsega okuplrali, in njego-va ljubica gospodična de Ro-siftres, UTn.etruikova učenka, kle-petava in hvalisava naivka, ki ji je edina sikrb Adtoina obdr-žati pri sebi in doima. Svoijo zgodbo v tem okolju dma trikot: Maunice, sin George Sandove, naveJtičanec. domišljaivec, ki si vse dovold in se zaveda( dia v tem okolju lahko doseže vse, karboli se mu zahoče, s povirš-niimii cdnosj do maitere 'in s.e-stre; Augustine, sestrična vn re-j.enfca gospe Sandove, kj se po-nižuije v prosjaičenju za ljube-zen včasih celo cind&nega Mau-rioa wn zavrača mladeiga slikar-ja The^odora Rousseaua, ki ga je pot slučajno zanesla v to druž-bo in mu preseda vzdušje, ki mu tud,i z žalitvaimd ne priza-naša. Ta trikot iima v komediiji svoij riazvoj. Preko boleči'ne ob spoznanju položaja, v katerem se nahaja, se Augustin© odloči za slikarja. To oikolje iziriazito in svojstveno barva hi[ gospe Sandove — Solange, katere do-živetfca im odilo6itve spričo njih so prav tragifcriie in pretresljdve. Mladostno in zaneseno zjagleda-na v Chopina, morda bolj v njegovo muziiiko, ustvarj alno voljo in m&č, se zLcmi ob llju-bosumnosti do Madeliaine, foega di&kleta, kii jo Je pri'vedel v ta dvorec. Nj©na od-ločd-tev je zialetela. Ko odkloni Fernanda, ljubiimca z dvojmdim obrazom, se z vso silo razoča>-ranja in s tnmo razvalienke v.r-že kiiparju Clesingerju, kii je b':l, kakior izvemo kasmeje, še nedavno tega lljubimec gosipe Sandove. Vsa ta, za vsakega posameznika po svoje pomemb-na dogajamja in drotai med&e-boJTii prepitfi« pa uipinamja in drz,Tiiosti ©tro<k do Sandove, je nasiprotjie tistega svcljevrsfcnega živlijenja, ki ,ga živd' Chiopin v tem vzdušju v napeteim, vn^m in strastnem umetniiSkjem ustvarjanju.
George Sandova se je odkrilia s svojo prisotoostjo in prete-klostjo, kii jo pojasn;ji4jejo dru-gi, kot zaplet&n pojav umišljainj in precenjevanj svajdh vrednot in hkratd drobndh vsakdanjih porazov v sožitju z otraknma. V nj€|i se bijeta precenjevanje umetnii.šike vredTiostti svojeiga dela ob primerjavi s Cbopin.0-viim z nemočjo v njej spričo vsakdanjiih dogajanj, vsiljuje se otrokoima kot vzorna in skrbna imati, a onadva posegaita v daJi.no preteklost njenega rodu in iiz r<;eTie pneteiklosti odkriva-ta to in omo svojevoljnost. Nien odinos do Chopina j© že prešel kuLminac:j'O. pr&sieda ji njeSovo ustvaTiianje, neprdj^tein iii je spomiin na potovanjia z nijim dn na težave, kii jih je morala pre-naiSati. Zdaj živita samo kot prijatelja i-n se včasih zazreta v njuno dntimno preteklost. Po-raz sprič-o odLočitev svo^jih otrok doživlja s prezdrom vsakdanjo-6ti  in vendar s spoznanjsm. da
d<o glfliSbe, stpast za glasbeno ustvaiijainje, to je močna in ne-prestaina notrainja zahteva in nujnost, pot&m Ljubezen in na-veizanost na rodno dorrnovlno in nato še svojstven odnos do žensk, ki je postal že negativi-stičen, frustvio le redkokdaj dohi boliko   rrroiči.   da   »e   prebije   na
vendar niima v sebl posebnih moič} i,n čarov, ki bi gledaJca trdneje pnitegniili.
Delo je rrežiral dr. Bratko Kreft. Njegova režija j« bila pestra, razgibana, psiholo-škio utem«ljena, zlasti so bdlj zani-miivii prizori, ko Solainge od-slavlja    Femanda,    Sandova   in
 v tretjem deoanju in  privi&r.
Vlogo Frederiika Chopiiina si je isbral Maks Futiian za prazno-vanje 30-lctnfiice svojega gleda-lijlkeiga udejstvovanja. Velikeiga glasbeinilka j€ zadignal z«lo pri-ziadeviio s teim. da je podčrtail Ln odločno nakazal omenjene Chopdnove Ifasfcnoistii v Iwasizkii-ewiczevii komediji. Bi-1 j€ vnet gtasbenik, ziasanijan ljubitelj svoj© domovine, v odnosih. do lj.udl tird dn odloičen., le redko-kdaj neižen. S svojimi igralsikii-mi čari, kot &o izraaite potez« oibraza ta znaičilina, vedno nova d:r?,a telesa in nafii-n h'Ci:e v d^-ločenih situacijah, je upodabil Chotpina kot človeka in kot umetaika.
Georg© Samdovo jc zaigraila Mira Daiuiilova zelo zandimdvo in prepriirjdvo. Orlsala je lastno-sti edinsitvene žeme, matere in pisaiteljdce dognaino. Lojze Ro-zman" je bil v vlogii Maurica včasih malo neakret&n, sicer pa ustrez«iti lastnostim te,ga razva-jenoa dn cimika. Igniva in iivah-na 0« biila Duša Počkajeva kot Soilange. Zanesene©a in zalete-lega dekleta j© igirala prefinje-no, imiselno in čustvenio gladko in sproščsrao. Stanie Poftokar 0e bdl v vloigi Chopinicveiga prtija-telja Wodziiinstkega prav Segiav in dognan. To lahkiotno vlogo je odigral s prav takSno pniza-devnostjo, kot zamij značidn« karafcteirne li>ke. Rlan(j izrazdta je bila Miikva Ukmarjeva v vlogli gospodiiifrne d« Rosie^res s prep(>vdišiin,sko igro. ZaniTniiv lik Ijubimca z dvojnim obrazom j« zaigral Janez Rohaček, kd znia btiti zadrž.an in razagran, po.ni-ž«n in drzen kot je bd.1 v vlogi Fernanda. Augistine je igrala Draga Ahačič&va, ;kd Iji nii uspe-lo izraziteje orisati Auigustinine odločitve za odhod z neljublje-nim mož€(m. Dainilo Benediičič je bdl kot sliikar Rousseau psii-hološko izdelan kot frfraijoč in razdražljiv mladeinič. France Presetniik je ustrezai kot brez-dušni, hotljiivii Clesinge/r. V vlo-gd Madeladne je Maijd-a Poitio-karjeva kljub netpamembniosti vloge prepričala in vzbudiila zajniiimamlje. Polde Bdibiifi je biil Chopinov sluga Jan, prfmern'0 vdan in občutljiiv z,a svoje pra-vice.
Uprizoritev »PoletJja v No-haintu« v Dramd SNG Je zanii-mivo srečange slovenske gleda-Mške publike s sodobno poljsfko dramatiiko. V&ndar pa s svojo odmaknjienosfrjio problemati-ke in nesodobnostjo ne po-ve niiftes-ar o danaSnjem poljskam človeku in niegovem ž.1vlli«-nislk!eim utri-pu. Kljub temu je tafea, kakrš-na je, zanimdva <idrs.ka ustvarti-tev.                    ^rance  Vnrnik
Glose h koncertom
Naše letošnje glasbeno življenje se odvija sicer po starih fclrnicah, vendar pa nosi pečat improviziranosti-Prava sezona se je začela kotnaj decembra, prej je bil« Ie nekaj solisitičndh koncertov. Programi se ve&krat zadnji hip menjavajo. Splob ni čutiti neke trdne smeri, katero naj bi vodstvo filharmonlje zasledovalo. To pa ,ie na veliko škodo rn-r^ <\iu orkestra, ki ie zdaj slabši kot pred leti, in seveda tudi  vzgojl  pnblike.
ponekod prenatrpana in pre-bujna. Vprašuje.m se, kako da prdde ta kompoaicija v petih letih že tretjič na program siimfondčnih koncertov, medtem lco n&katere druge, dosti boJj kvaildtetne. čakajo po ve^ l«t na repriizo. škoda, da narn Cigliič ne preds.tavii tudi kakega ffvo-j&ga najnovejšega dela.
Mladi norvežkj pdianist Ki«M Ba.e.kkeilund, rofjaik Edvarda Griega, j© podal njegov ski konc«.rt iizr«dinio Prii mieim ni pooidarelk na preti-ranem liiirizmu, čeprav čustv&ne strani še zdaleč ne zaTiemarja, ampaik z.na poda^j romiantična deila na nam, dsmes zelo spire-jemljdv nači.n. Nje&ovega gosto-vanja   smo   bHd   zelo   veseld   im
V  i«to&noi &ezoni stL. gostovala pri nas do s^edaj   le dva velika ddrig^emta,  ki  sta  navdušila  ob-činstvo. To sta bdla Grk Vava-yannis   in   Amerikanec    Kuntz. Prvi  nas  je O'čairaj s svojo ^-terpretaaiijo   Beethovnove    Pete sitnifonije, drug,i pa z Brahm&o-vo dirugo.   Obe  izvedbi  sta  po-kazali  tudd  orkester v  nekoliko boljši   luči   iin   potrddli   dejstvo, da  mu je   zelo  p&tneben  dober diriigent.
V   zadnrjem  času pa  smo po-sluSalii tv{ Scancente, prj kateirih bi se n*ikiolii'ko dlj« zfldnžal. Pt-vii   med   njiiunii   je   bi;l   p>od   vod^-
list je bil Norvežan Kiell Baek-kelund.
Ci2l;č je mi'ad dirr.gemt ;n ne_ dvomno nadarjen. Ve,ndar rnu je biJa Pa^tetična siinnfoniija pre-trd oreh. Posame^ne fraze pr-vega stavka so bile lepo o«bde-lane. toda ce!lo'ta mu je ušla Iz rok. S tem J« bila občutljiiva a/rhiiteiktoniitaa te siirnfonije že r#eikorikio podrta, ne glede na to.
spet gostoval pri nas, kot je ob-
Ijuoil.
 koncert je bil pod vodstvom Antonda Janigra, ka-terega poznamo pre-dvisi&m kot dizvrstnega  violiončelisfta  ter kot
Rodiendan
je, a fiimer bl precej prddobdla na plasti&niosftii. Jandgrove diri-geotske kvalitete so tiiesp&rne, vendatr pa, 6e priimerijiaim.o nje-govo dirigentsiko dejaivinost s solistično, moramo dat; pred-nost Janigru — vdolončeldstu. Kljub temu pa je bila nfjegova inteirpretacija BraJimsove sdon-fonij© še vedno »na najboliiših domaičih iinterprieta.oij t&ga de-da.
Tri kajjkavsike pesmi Z mojih bregov smo menda prd nas sli-šali prvič. Z»a,pel jdh je Dušan Popovdč z večjim poudarkiom na svotieim bogaiteim glasu kot pa s p&udarkom na muzdkalni plati skladbe. 2al je bdi orike-s<ter večkrat premočan, da bi lahko razumeld beseddilo ter t»ko sklaidba nj mogla prdti dio prave veljave.
Izrednii konoert fiillharmondje 5« sp«t ddiriigiiral Oi.gli6. Kot so-Ilst je nastopii v Čajkwskega klavi.rskeim kion^oertu steri moj-ster Anton Trostt. Njiftgiova i«ra T),{ težiila zia zunanjdim blesfeom tega tehni'6n,o tafko zaihtevne>ga koncerta, ampa'k za pogloblje-nim izrazom, posebno v druigem stavku, kjer bl sl pai vse^emio ifi-lel ni&koMlco hitrejiši tempo. Mogočni prvi stavek je zbledel že na samem »aifeltiku. Zdd se rn.ii da začetkia t&ga teoncerta v Iilubljanii še nisrmo sli&ald točno Z'a.'iigra'n«iga. KriVda je siamo v orkestru, ' kjie.r s& posefbno ro-govtf izredtrto šfbke M&Ka.. Moi.j-st©r Trost  |p že>l pr,i  občinstvu
Malo sam zaspo i sanjam:
decembar prvi.
Ti stojiš lijepa i ruke mi pružaš,
imaš bjeli vep.
Ja ga stiščem i Ijubim,
nii o]& Qv?ik' '¦••oct ncpria i«=> mrlja krvi.
Evo, na ovaj dan ja Ijubim
svaku tvoju — moju kap krvi.
Uglješa MiloŠevič
da si |je mairsi'kj© privoščil pre-več sviojio linterpretaciijo te ču-doivite simlfoiniije Petra Ilijiča Čajkovskeigia. Vemdair pa je Ci-gl'ič boLjši diri&ent ^kot kompo-niist. Njegovo Obrežje plesalk. čeprav prede^.ian-o, žal ne zapu-std nobenega gk>blj«ga vtisa. Kompondst se je prev&č naslo-ni,l na iliterarmio predlogio in -o-zaibil, da pi§e glasbo, katere je v vsej partiituiri sila mialo. Ima>m občutek, da ije Obrežje ple&aftk le scenska glasba, ki pa jrl je treba priznati u&nJsovitio instru-mentacijo.    VendaT   je  tudi   ta
vodjo znaindh Zagrebških solri-stov. Njegov spored je obseigal poleg RossLnijeve uverture Ita-Idijaraka v Alžiru š© Brahmsovo I. simlSoinijo in tni pesmri za glas iTi orkesteir Z rrnojih bregov ju-go&lovanskeiga kornponista Ba-ranoviča. Lahkotno Rossinaj«vo uverturo U€ orkester ustrezino zaiigral. Brahmsovd siimfonijd Je dal dirigent veC poudarka z iz-delaivo njene tehnd'6ne straini, kar mu je predvs«m pri gioda-lih lepo uspete. Motdlo pa je, da dirdigeint nd n^koliko bolj podčrtal  spevnih me&t sdmfoni-
Poleg Caikiovskega je bila na proerarrvu še ^agjnerjevia uve-r-tura Večnd Tnioriiar ter Schu-bertovfl Nedicktani&ana siimfonija. Ta čudoviltd, pa vemdar prepro-s+ii lia'bodji spev lcomporfsta je Wil ž? vefrfcrat drviajan. Cigliič jp simfonrrito l«Po izdelal ter po-uda.ril ziaati posamiezTie fraTO. n« da bi prf tfrm trpela ceHota. čepira<v iz crffestra majbrž ni rtw««l do!b:t; vse.ga. kac 1e že-lel              d
2e poprei sern oimenill naš or-kester in dejal, da 1e nujno. da se z tijim neikaj ukrene. Posa-mezn:ki so sdcer dobri, toda ceJo+a v«s mehanl^eT šk poL«bnio pri troboMh, od rih so najslabSi rosovii. reši-tev bi bii ires.nd'č-no d|'riigent z vell^ko avtoiriteto, v-" bl z orfkestTOrn vsaj eno sezon^ deflal.
»Zena trldeseitih let«, eden ob-stranskih, 6eravno ziaradi fcega nič roanj tipičnih romanov azpod peresa Homoorieia de Balzaca, je drugo delo, ki ga je v svojii zbirfci Ljiudiske kmjige posla-la na trg P.rešeirnova dru?.-ba. Pravzaiprav je šel dogodek preoej fiho mimo nas, 6eprav j<2 uvediba slovenske žepne knjige nemalo svojskia in poimembna. V nekem ozdru je sicer zbirka Ljudske knjige nadaljevanje nekdianje Male knjdžnice pri Slovenskeim knjižnem zavodu, vendar je tokratni načrt precej otoširnejiši in se skuša predvsem zglediovati pri tistih knjižaiih za-ložbaih v Evropi, ki so z iizdajd-njiem žepnih knjiig v vseh ozi-rih usipele. Predvsem pomeanb-na sta oib tem sledeča momen-ta: žepma knjiga naj <&e vsebin-siko priibliža hot>einjieim š.irdkegi sloja bralcev in hkrati pazi na rnj&govo kupno možnost; njena naloga je, zamašiti nekatere bistveme vrzeli v ruaši prevodni književ-aositi, hikrati pa noiditi našeimu bnalcu predvsem bra-nje, fci bo mianj dekoracija stanovania, a temiboli duševaa hrana :n.j€govim kiultumim po-treibaim. Dokaz, da velikamskeimu števiilu braloev manj zahitevno opremljene knjiige, knjdge, ki se odlitkujejo predvsem v tovaliteTi, šel« nato po zunainjem izgledu, popiolnoma ustrezajo, pokažejo rezultaiti večletne dejiavnrastl Rovvohiltiovih alj Ulsteinoviih iž-dao v Zapadriii Nemčiji. Navse-zaidnje pa lahko enak rezultat najdemo tudi pri nas samih. Broširana izdaja ^Zen« tridese-tih let« je kjub svoji, za naše naizmeire izredno visoki nakladi že pošla, medtem ko so vezani izvodii, čeravriio jih je bilo saano 1500, še n,a policah naših knjl-garn. Namen zbirke je, nuditl čim večje število del svetovne literature čim večjemu števila bnalcev. Pri tem zaenikrat nima-jo naimma ndti yonatiskovatl domačih del niiti p>reviajati '.z srbohrvašlke ali makedonske li-teraiture, prav tako pa ne tiska+l domaičlih novitet. V zbirki naj bi bilj natisinjeni romiani in movele iz starejše in sodobne sveitovne kmjiževnostl, pa tudi branja vredmi zgodovdnski, ljubezenski, družinaki, socialnd, psibološki, pnistolovski, krimmalni, utopri-stični dn fairtastičmi romani. Do-
Slovenska žepna knjiga-uresničena misel
poljeval© naj bi to zbirko po mo-žmosti knjige s praktično vsebimio, po katerih tudi toži naš trg. To je okvirni vsebinski program Prešernove dnižbe, ki v njem zasledimo svetovnoznana in že močno prevajama imena n>a end strani, na drugi pa av-torje, fci so nam še neznani, so pa tolikanj značilni, da se jfe vredno sez.naniiati z njdmi. L.an: sta izšli prvi dve knjigi, poleg Balzaoove še ufcopističn.i roman o poletu n,a luno, Klausa Eig-ka — »D>an nič.« Letos je v na-črtu pet d«l, med njlmi fcot prva knjiga grškega pisca Roidisa »Papežinjia Ivana VIII.« 2e v prihodnijem letu pa ima Prešer-nova družba namen pričeti z izdajanjem desetih knjig letno, lo-rej z nekakšnim revialnim si-stemoim tiskiamja d&l, ki nao W v povprečju obseigala deset ti-stoovndlh. pol. Načrt za nekoliko kiasnejši čas pa priča o nam«-niih, da bi tovrstne žeipne knjiga izha'ja'le štirinajstdnevno in po-stale aares prijatelj tisočiim na-Sih bralcev.
Balzaoovia zgodba je sicer de-lo, ki mu je mogoče dodelitd mesto nekolitoo nad povprečjem, n.i pa odikritje. Kljub nasičeno-sti z moralinio problemiaitiko, kot jo skriva za Balz-aca značiilna zapletenost dogajanja in roman-tična primes pol realistično, pol celo naturaldstičino zapisani pri-povedi, iz romana ni razbra*i globlje etične ideje niti dejan-ske sooialne kritike. Družinska kronika, ki se jedrniarto in ob močadh časovnih prestookih raz-vije pred nami, je dobila za ozadje konkretne družbene naz-mere prevratnega časa ob koncu 30-ilh let prejšnjega stolettfa. Prav v plastičnosti nizamda po-dob iz tistega 6asa in iz tistega GTOžbenega okolja pa j« mikav-nosi; Balzaoovegia pdsaaija na-sploh in še posebej v pričmjo-čem delu. Zavoljo te svoje eruptivnostii, kakršna ga je vo-dila ob ustvarjanjiu, je v eelotd vreden prelitja v naš jezikovni
Lzraz, dasiravno njegovo pisanj« ob svoji pogosti rcunantiičimosti in literairniiim, ne pa absolurtno umetniškim popisom, ni v rav-notežju z današnjim sikcvstveaim okusom. Zivlflenjska zgodba mlade Julije, ki doživlja trage-dijo zaradd večnega navsktrižja med zvestotoo svojemu možu ia spozrnanjem, da ga že od poroč-nega dn« naprej ne ljubi, ;© kljuib pripovedni moči, 5 kakrfi-no je pripovedovana, v vmnogotve-r&m oz.iru stere&tipna. Mcirda je zanimivejšd popis nadaljnj* usode te žene, ki s strahotno muko dioživlja pot svojdh o-trok v življenije, zgubljeno pci u.-h otrok, ki jih nikoli ne r :..?. prav oerečiti, ker jilh je r:-.~U* iz ljuibezni, ki je bila z-aiko.1..>-lomska. Vsa ta njena Ijubezen, skrivna i/n uporna ljubezen tri-desetl-atn-e žene, ki jo je celo življenje vezal zgrešeni zakon, je razočairana, trpeča, brez iz-hoda. Ziivljenja njenih otrok, njihova prav tako na zgrešena poiti zašla življenja, nasičenia s tragiikio notranjega razkroia. to-nejo druga za drugiim v prerano Bimrt. Maiti jim ne more dodellti STeče, kateri bi rada uporno žrtvovala vse, kar ji je še osta-lo od ži>vljenja.
Prav bi bilo zapisattj še nefcaj obrobnih besed k prevodu. Opravil ga je Edvard Kocbelc Na splošno je svoj© delo opravil skrbno, vendarle pa je tu in tam slovenščini podairil le premaio lepote. Ta trditev bi nnogla v-*-ljiati za nekatere ne prav sod&b-ne izraze, enako pa za posamez-ne stavčne zveze, ki bi jih bilo v prelitju mogoče oblikovati lepše. Navsezadnje Balzacu »*> n-ekaterih njeigovdh stilnih sla-bostih, kot jih zaslediimo tu p» tam v njegoviih romainih, n« bd mortali ostati tudi med preva-janjem suženjsko zvestd. Ne gle-de na to pa gre »2©n,o tridesetih let« — prevajali so jo rnenda ž« neko^ po prvi svetovni vojni v EdinosH — z rojistvom slovensk« knjige vred pozdraviiti.
S poti h gledališču
(Nadaljevanje s 6. strami) v naše roke in kar bomo predali v njihove.
Pri vsej stvati pa me nekaj vendarle skrbi. Danes je mla-demu igralcu več ali manj po-stlano. Z nami ni bilo tako. Po-gosto nismo vedeli niti tega, kaj bomo prihodnji dan jedli in s čim plačali. Pa kljub temu ni bilo na odru nikoli čutiti našega privatnega živijenja. Se malo ne. Danes pa pri mladih igralcih pogrešam prav tega. Pri njih ne najdem tiste skrajne ambicije in volje, doseči in ustvariti nekaj za vsako ceno. Bojim se, da nas kdaj tak odnos do umetnosti ne privede v stagnacijo slovenskega gledališča. Nisem izrekel tega iz kake nevoščljivosti. Ne, še dale? je do tega. To govorim v prepri-čanju, da mora sleherni igralec doživljati tnračne in sončre dni življenja. Kajti le ta življenjska izkušnja more iz njega narediti resničnega umetnika.
KAKO OCENJUJETE SLOVENSKO GLEDALI-ŠKO KRITIKO? STOPA LE-TA PO VASEM MNE-NJU VSTRIC Z GLE-DALlSKIM USTVARJA-NJEM? CESA POGREŠA-TE V NJEJ?
Ne zdi se mi, da bi bil jaa poklican soditi gledališko kriti-ko. Govorijo, sodijo in pišejo naj raje oni. Povedal pa bi cad le eno samo misel. Ce jo primer-jam s predvojno, se mi zdi vse preveč pristranska. Tudi tiste resnosti in prizadetosti ne naj-dem več v njej. Zdi se mi, da se pri nas često pojavlja, da se ravna kriterij vrednotenja In ocenjevanja pogosto po osebnem okusu kritika. Nikakor se ne morem s tem strinjati.
V ZADNJEM CASU JE
VZNIKLA V LJUBLJANI
VRSTA      EKSPERIMEN-
TALNIH    ODROV.    KAJ
MISLITE O NJIH? KAKŠ-
NO VLOGO BI MORALI
IMETI TAKI IN PODOB-
NI ODRI   V SLOVENSKl
KULTURNI JAVNOSTI?
Ne bom govoril o posameznib
skupinah, ki so zrasle v posled-
njem času. Le-te so pravzaprav
šele   prlčele   z delom.   Presojati
njihovo vlogo in pomen, ocenje-
vati   njihovo  delo   zdaj   na  za-
''etku, ko je storjen šele prvi ko-
rak, se mi zdi oreuranjeno. Zato
raje nekaj besed o Eksperimen-talnem gledališču, ki ima za se-boj že vrsto premier in si je že ustvaril določeno mero tradicije. Zamisel ustanovitve Eksperi-mentalnega gledališča se mi zdi zelo ppmembna. Pravzaprav smo z njegovo ustanovitvijo nekoliko zakasnili, kajti ostala večja evropska tnesta imajo že dalj časa taka gledališča s svojimi hišami in s stalnimi predstava-mi. Eksperimentalno gledališče je potrebno že zaradi tega, '--r imamo veliko število del, ki za-htevajo komorno vzdušje in se zaradi tega na velikih odrih iz-gublja njihova intimnost. Pa naj jih zaradi te njihove lastnosti izpuščamo iz repertoarja igranih del? Eksperimentalno gledališče pa je zelo primerno za rprizar-janje   takih del.   Uprizarjati je
mogoče tudi druga dela, na prl-mer antična (pri nas Sokrat), kJ so kot nalašč pisana za tako za-prto gledališče. Ljubljansko Eksperimentalno gledališče se lepo razvija in smo lahko, sodefi po zanimanju publike in obisku, samo veseli takega odra in nje-govega napredka.
Srečanje v zgodnjem dopol-dnevu, ko se je pomlad grela v vejah še golega drevja in risala dolge sence na pročelja hiš, je bilo pri kraju, Besede so se razbežale, dokler se s7ednjiS niso ujele v tipke pisalnega stroja. Ostala so mi samo še sre-čanja iz odra in parterja v pol-mrak potoplj-^ega gledališča. In ob vsakem izmed teh snidenj sem se vedno znova spraševal... Kdo ste pravzaprav?
S. B.
KAL VKLETI
Na kovant vrtni ograji je pritrjen napis: Viba film — na dvorišču — tel 22-221. Ko stopam proti hiši, mi skozi odprta okna udari na uho vrtanje zo-bozdravni.ških aparatov, Pet korakov naprej je namreč na ograji pritrjen še en napis: Zobna arabu-lanta.
Viba v kleti, ambulanta v  pritli&ju.
Pred tremi leti s© je ediine-mu jugoslovanskemu filmskemu podjetju rodil njegov mlajli brat, foakrat, še pod pokrovitelj-stvom UFUS in skromnim ime-nom DSFD — Društvo sloven-skih filmskih delavcev. Pr&bod'! je začetne težave in se takoj zafrel uveljavljaiti. Za enlkrat s kratkometražnimi filmi. Naslov prvega:   »Kliče medkrajevna«.
Leto nato se je podjetje osa-mosvojilo in prevzelo novo ime — Viba. (Za tiste, ki niso slavisti: viba je staroslovaiistko iime zia špiralo). Stvar je vz&ti simbolično: Viba naj bj bilo filmsko podjetje, fci ni ndkoli v sebi zaključeno, temveč se vedno širi, išč© novih foran in novib mačiniov izražanjia.
Priznati mioramo, da se mu je to v&č ali manj posrečilo. Viba j© posegala v vso tekočo goapo-darsko in politično deijavnost tn
Pk        Prizor Iz filma »Poberi denar«, produkcija »VIBA«
?ku§ala pri vseh temaih najti n*-!<n novo obliiko. Ali je ta oblika ooJjša ali slabša, bo pokazal čas. Vendar lah:ko že ^edaj slutimo, kakšna bo ta odločitev.
Za orientacijo naj navedem 1» neikaj naslovov kratkom&tražnih filmov: Sok naše zemlje, (v Agfa kolorju), Poberi denar, Mrtvaški ples, Grafiko človeku, Ljuibljaa-ski festival, Zakladi naše dežela, Jedrsika raziskava, F. S. Finžgar, Otok, 2ivlj«nje v t&mi itd.
»Poberi denar« režiserja Grob-lerja sd je v Puli pridobil prvo nagrado za kratkometražni film — Zlafco areno.
»MrtvaSki ples« (film o hrasto-veljsikih freskah) in »Grafilk-D človeku« (fiLm z II. grafičnega bdenala v Ljubljaini) pa sta dolo-čena, da bosta še z dvema dru-gima filmoma zastopala Jugosla-vijo nc festivalu eksperimental-nega filma  v Bruxellesu.
Pred kratikim pa je Viba za-čela snemati svoj prvi celove-černi film »Kala« p>o istoim-ensisi povesti Ivama Ribiča. V filmu imala naslovni vlogi dva štti-df nta ljubljanske univerze — Kamničanka Helenca Kordašd-va, študentka ronramstdke in Mariborčan Jure Doležal, štu-dent gozdarstva. Tako se bo-sta — upam, da uspešno — uvr-stila v skupino »štud^ntstah filmskih zvezd« še dva nova člana.
Poleg Kale pa iroa Vllba letos v prograrriiU snemanja še dveb celovečernih filmov: »Pozd.ravi Marijo« po romanu &edmiTia ¦ Prešernoveiga nagrajenoa Bena Zupančiča in »Tekmo« po sce-nariju Igorja Torkarja in Jož*-ta Galeta.
Uparn, da bodo vsi trije filmi izpolnili naša pričakovanja. Sicer pa bi bil to za slovenslko kdne-matografijo ž« skrajni čas, kajti bojimo se lahko, da nas bodo druga filmska podjetja pašteno prehitela — kar pa so nam itak že d^ik&zala s filmama V sobv to zv&čer in Svojega celesa go-spodar.
Zato lahko gledaaao na delo-vanje mladega, svežega filmske-ga podjetja samo z Uipanjem. Kantt italdjanslki pregovor pirav»| Mladost je prednost.
REP0RTA2A
Med kolesi, stroji in turbinami
'Današnji mladi človek živi med kolesi. Med ko-lesi, ki ubijajo in takimi, ki režejo kruh. Vrtenje mu je prešlo v oči, v roke, namesto romantike je vzljubil hitrost. Krog njega se naseljujejo stroji, zavzemajo kontiente. Zemlja je ujeta v poldnevnike in vzpo-rednike v jekleno mreio. Skozi njo se vidi modro nebo, v večnem vrtenju, kakor Jcotesa avtomobila, ki je povozil asfalt.
n
Na brucovanjih poskrbimo za nežni naraščaj.  Vsak po-
sameznik mora prestati strogi izpit, predno se vključi v
naše vrste. Tako vsako leto nadaljujemo svetle   tradi-
cije »Križevačkih štatutov«.
Zagrebške črtice
^a zagrebškem kolodvoru že dolga leta izstopajo sloven-ski študentje. Razgubljajo •e po starinskih in modernih hišah »tretjega največjega slo-venskega mesta«, kakor nekateri v šali imenujejo to mravljišfce pod Sljemenom. Morda živi v Zagrebu okoli 20.000 Slovencev, javnih, kulturnih delavcev, štu-dentov Med študenti je največ veterinarjev in farmacevtov, če-prav skoraj ni fakultete, kjer bi ne bilo slovenskih fantov in deklet.
Zagreb in Ljubljana sta zve-tana z železnico. Vendar je Za-greb nekam daleč, večina ga pozna lc po velesejmih in zoolo-škem vrtu. Novopečen študent se v vrvežu »srbohrvaščine« po-čuti tuje, osamljen. Zato se tu Slovenci iščejo, povezujejo se med scboj in študenti se gotovo bolj poznamo kot tam pri vas v Ljubljani.
\
aš »taborni ogcftj« je Slo-venski dom, ustanovljen že pred tridesetimi leti. Pra-vljo: če se v tujini srečata dva Slovenca, vržeta karte, če so trije, pa že imajo pevski zbor. Kulturnoprosvetno društvo ima v svojem programu dve osnovni nalogi: nuditi zagrebškim Slo-vencem priložnost, da se udej-etvujejo na kulturnem področju v domačem jeziku in — zbliže-vanje in spoznavanje s hrva-škim ljudstvom. Veliko pozor-nost posveča društvo predvsem našim študentom, ki so v »Slo-venskem domu» našli svoj drugl dom. V okviru dramske sekcije prire.iajo vsako leto predstave, ki so dobro obiskane in kvali-tetne, saj je skupina med naj-boljšimi amaterskimi na Hrva-ikem..
Tudi pevskega zbora si brea Btudentov sploh ne moremo za-misliti. Naši »tuleči derviši« se vztrajno derejo na vajah, tako da se takrat vsi izogibajo Masa-rykove ulice. Dvakrat na leto pa uspešno nastopijo v brva-ikem glasbenem zavodu.
*
biramo se navadno v čital-nici, kadar je večer in ura šest. Imamo vse slovenske Jasopise in tudi po Tribuni radi segamo. Na črno-belih deskah se bijejo šahovske figure na življe-oje in smrt. Skrivnostno priše-petavanje kibicev se večkrat spremeni v rjovenje, kakor na nogometnem igrišču. Potem se razhajamo, naša pota pa se kon-fcajo v kinu, na večerji, ob knji-gi ali ob kakem srcu ...
Ob sredah, sobotah in nede-Ijah priredi društvo v svoji dvo-rani ples. V svetlobi raznih barv In v utripih orkestra se »zbližu-jemo« s predstavnicami brat-skega naroda, ki znajo biti tudi prikupne.    Za    slovenski    nežni
Prišel je marec in z njim so sevrnili študentje. Vese-lo snidenje kar med vrati. Kaj je doma novega? ... In
izpit? Je šlo srečno?...
naraščaj poskrbimo na naših brucovanjih in tako nadaljuje-mo svetle tradicije »Križevačkih štatutov«. Zelena brucad dobi prve napotke, kako lahko čim-prcj postane enakopravni član slavnega krokarskega zbora ...
¦. ivljenje slovenskih fituden-§j tov v Zagrebu se prav go-tovo ne razlikuje dosti od vašega, dragi kolegi iz Ljublja-ne. Vsi imamo približno enake probleme, podoben dnevni red življenja. Mučijo nas pogoji — kakor   vas.   Poznamo   menze   —
Letošnjih brucov na strojni-ški fakulteti je okrog 190. Predavalnice v zgradbi z ve-likimi okni se ne morejo priva-diti novih številk. Posebno v začetku, jeseni, je bilo bolj tesno. Nekatera predavanja imajo skupaj z elektrotehniki: predavatelja so stisnili čisto k tabli, da se je komaj premi-kal. Vsej tej gneči pa je sledil prizor »potapljanja«. Vodo-vodna pipa se je namreč od-lomila in na njenem mestu je nastal bister studenček ...
Polovicv zelenih začetnikov je prišla iz drugih republik, predvsem iz Beograda. Okoli 30 odstotkov vseh bo odpadlo takoj, zaradi neresnosti, ne-orientiranosti in podobno. Da-nes gre sploh vse hitreje kot včasih. Število absolventov — okrog 180 — se vztrajno man}-ša. Nekoč je stara bajta po vsej pravici nosil svoj naziv, zdaj pa vsak mrzlično hiti di-pl&mirati. Večini ni do tega, da bi čim dlje ostali na fa-kulteti. Z zanimanjem sprem-Ijajo razvoj naše industrije in radi bi šli z njim. Zato tudi 40 do 50 diplom na leto ...
Vendar strojniki ne delajo v najboljših pogojih. Stavba na Aškerčevi cesti je lepa in velika, toda še vedno pre-majhna. Praktično nimajo ri-salnic, rišejo za prvo silo v predavalnicah in doma. Za to bi bila seveda potrebna nova stavba. Ne kak pompozen pa-viljon, ampak solidna zgrad-ba, za katero že imajo zemlji~ šče in načrt, samo — denarja ne.
V kletnih prostorih ie deset let  počiva  nedokončana   kot-
larna. Ni sredstev in zato tudi ne pare, da bi spregovorile turbine v generatorjih. Te na-prave bi bile prva praksa strojnikov. Morali bi imeti še lastne delavnice, o katerih pa ni niti govora, saj še za delo v industrijskih šolah med po-čitnicami nimajo denarja.
Edino vprašanje, ki ga sami lahko za silo rešujejo, so skripta. Pri vpisu plača vsak strojnik 50 dinarjev v fond za skripta, vendar še ta zmr-zne takoj, ko izdajo prve zvezke. Skozi ciklostil na /a-kulteti steče okoli 200 izvo-dov, ki so seveda takoj raz-prodani...
Skoraj vsi strojniki so šti-pendisti, pezani na tovarne. Nekaj je vojnih štipendistov, ki bodo odšli v vojne ustano-ve. Dobri, redni študentje končajo študij v šestih letih, če so res ves čas pri delu. Si-cer pa se študij zavleče na sedem in osem let, pri čemer je največ podaljševanja v pr-vih dveh letnikih. Po diplo-mi odhajajo po vsej Jugosla-viji, tudi Slovenci, saj jih ima precej štipendije iz drugih republik. Naša podjetja ne-rada štipendirajo. Sele ko jim teče voda v grlo, skušajo najti strojnega inženirja za kakr-šnokoli ceno. Takrat tudi rada preplačujejo in pristanejo celo na tozbo podjetja, s katerim je njihov »izbranec« sklenil pogodbo.
Problemi praks so že stari, razmere niso f najbolj rožnate za razvoj mtadega strojnika. Praktikantov ne znajo izra-biti. Odrinejo mu šest tisoča-kov, kakor zahteva uredba in
ga porinejo v kakšen kot, kjer trohni.
Največ diplomantov se za-posli v industriji. Precej se jih ukvarja tudi s komercialo. Iz industrije prihajajo glaso-vi, naj bi se strojna fakulteta delila v dva odseka: konstruk-tivno in tehnološko smer. Pri programih se namreč sezna-njajo s konstruktorskimi smernicami, mnogo strojnih inženirjev pa pride v obrate, kjer je poudarjena tehnološka stran. Tega pa jim na fakul-teti manjka.
Med kolesa programov in izpitov so zašla tudi tri de-kleta. Dve sta v petem letni-ku, ena v prvem. Pri nas še vedno vlada mnenje, da de-kleta niso za tak, »izrazito moški« poklic, kot je to stroj-niški posel. Znano pa je, da so ženske veliko bolj primerne za kontrolo in meritve v pro-izvodnji kakor pa moški, ker se laže prilagajajo.
Absolventka pravi, da je danes polje tehnike tako ši-roko, da je dovolj prostora tudi za ženske. Sama se bo ukvarjala z gospodinjskimi stroji, ki bodo kmalu zasedli tudi manj premožne kuhinje. V inozemstvu dekleta v indu-striji težko pridejo do položa-jev, ki jim po kvalifikacijah pripadajo. Pri nas pa enako-pravnosti žene večkrat še ne znajo izkoristiti.
V združenje je vključena velika večina študentov. Na redni letni skupščini je bila udeležba 72-odstotna. Ukvar-jajo se z vsemi problemi, štu-dijskimi, ideološkimi...
Rešiti bi bilo treba vpraša-nje asistentov, ki beže s fa-kultete. Pravijo, da nimajo perspektiv za razvoj. Pa tudi njihove plače so manjše v pri-meri z industrijskimi.
Mesta inženirjev in tehni-kov še niso stabilizirana.
Stari učni načrt je bil zavr-njen. Pojavljajo se zahteve po modernizaciji študija. Pred-tneti bi morali biti bolj prak-tični. Tehnologov ni.
Prostori, prostori, skripta, učbeniki ...
Odhajal sem mimo novih pepelnikov na hodnikih. Zdaj bodo sklenili še to, da ne bodo več    kadili   v   predavalnicah.
Odhajal sem in visoka žele-zna konstrukcija za stavbo je ostala zadaj. Strmela je ne-kam v steno, kakor bi se ho-tela opravičevati, da stoji tam še neizgotovljena, ko je ven-dar že toliko časa od njene zamisli.
Med ploskvaml zidov in stekla gnezdi 20. stoletje. Tur-binr>   rinlienja   sp   vrie   vedno
hitreje, hitreje. Nova, neod« krita področja so za kulisami materialnih možnosti in se le počasi umikajo belim zobatim kolesom napredka. Orkester strojev tiktaka mimo človeka — skladatelja in dirigenta. Na njegovem odru rastejo luči %n čeznje so razgmjene senafs belih zobatih koles ...
Frane
V risalnici gradbene je čudovitc omara, nekakšna »de-klica za vse«. V n}ej so copate, ki varujejo parket, na njej steklenice. Po breikončnem križanju belih ploskev papirja s togimi črtami pa se oko spočije nv tej pisani menežariji.
STUDENTSKI BSPERANTSKI KLUB:
Obnovljeno delo
kakor vi. In če dobivamo šti-pendijo z zamudo, se nam vsem godi enako, na obeh koncih že-leznice Ljubljana—Zagreb.
Pravijo, kdor ima smolo v študiju, ima
srečo v kartah. Toda kaj bi z vražje-
vernostjo. Trula, pagat ultimo!
PROBLEMI UMETNOSTNIH ZGODOVINARJEV
2e pred leti je bil na ljub-ljanski univerzi ustanovljen esperantski študentovski klub, katerega aktivnost je bila dalj časa zelo živahna. Med drugitn je organiziral tudi sestanek mednarodne študentske espe-rantske zveze, katerega se je udeležilo tnnogo delegatov iz številnih evropskih držav. Ker BO   sčasoma   mnogi    člani    tega
Premalo kadrov in preveč
SemMiar za umetnostno zgo-dovino se podobno kot ostali oddelki na filozofiji stiska v majhni sobici, ki jo poživlja deset oguljenih klopi. Iz njih je izšla že cela vrsta priznanih strokovnjakov in znanstvenih delavcev. Vendar nekateri me-nijo, da je umetnostnih zgodovi-narjev preveč in da bi bilo treba omejiti vpLs, če ne že ukiniti stolico. Poleg tega, da nimajo predavanj iz biizantinske in mo-derne umetnosti, kar je za nji-hov študij i>n za spoznavanje lastne, narodne zgodovine bistve-nega pomena, je njihov najvaž-nejši problem — zaposlitev po končanem študiju.
Treba bi bilo urediti tudi pro-blem praktičnega študija, spo-znavanje tehnik na praktičnih primerih. Res je, da si večina študentov izpopolnjuje znanje še izven predavanj, vendar je to premalo. Zanimiva bi bila sta-tistika, če bi dali diplamaintu nalogo, naj loči srednje slafoo kopijo ad originala. Rezultat bi
bil verjetno porazen! Se znanje, ki si ga študenti pridobe pri edinem tehničnem predmetu, je (brez krivde profesorja) tako papiirnato in teoretično, da jim lahko služi edino le pri povpreč-nih debatah. Nikakor pa ne v praksi. Kljub, temu, da delajo ostale istovrstne stolice v državi pod neprimerno boljšimi pogoji kot naša, je nivo znanja slušate-lja z Ijubljianske univerze precej višji od drugih. Za to gre glav-na zasluga požrtvovalnim pre-davateljem, ki skušajo izpopol-niti pomanjkljivoisti na seminar-jih, ekskruzijah in z vsestran-sko pomočjo.
Najti zaposliitev po končani diploimi... Direktorji galerij in muzejev tožijo, da imajo pre-malo visokokvalificiTanega ka-dra, ali pa spet trde, da za di-plomante ni mest. Po osvobo-ditvi je bila v naši republiki tistanovljena vrsta novih mu-zejev in galerij, večinoma v manjših krajih. Seveda je oči-tek, češ da hočejo diplomanti za
vsako ceno ostati v Ljubljani, krivičen in zloben. Večino vo-dilnih mest v naših muzejih in galerijah imajo v rokah ljudje kvalificirani v čisto drugih stro-kah (recimo učitelji!). Nihče tem ljudem ne oporeka zaslug in požrtvovalnosti. Vendar pa jim poleg ljubezni in volje manjka solidna znanstvena podlaga, ki pa jo mladi diplomanti gotovo imajo. Skupnost žrtvnje ogrom-na sredstva   za njihovo   vzgojo,
na koncu kotncev pa mladi stro-kovnjaki trohnijo v' službah in poklicih, ki z umetnostjo nitnajo ničesar skupnega. Zlasti dekleta so lahko vesela, če dobe mesto tajnice ali uradnice, za katere-ga bi blla dovolj nepopolria srednja šola.
Cimprej bo treba pustiii te slabosti in vsakemu dati mesto, ki  mu po kvalifikaciji pripada.
Zato pa: CETERUM CEN-SEO...
kluba odšli z univerze, je tudi delovanje   samo   zamrlo.
Danes so razmere drugačne. Po statistiki esperantskega dru-štva v Ljubljani je sedaj na univerzi okrog 30 študentov, ki bolj ali manj obvladajo medna-rodni jezik. Ker je zanimanje za esperanto med študenti pre-cej veliko, je postalo vprašanje obnovitve aktivnosti zelo aktu-alno.
Poudariti je treba, da je de-lovanje podobnih akademskih klubov v jugoslovanskih uni-verzitetnih centrih zelo živah-no, predvsem na zagreški eko-nomski fakulteti, kjer imajo redne tečaje. V zadnjem času lahko opazimo pri nas in na tujem, da se esperanto širi predvsem med intelektualci in da je pomoč  UNESCO  na tem
področju  ne samo  bodrilna
Klnb ljubljanskih študentov esperantistov je že ustanovljen in vabi vse, ki obvladajo med-narodni jezik in ki bi se ga radi naučili, da se vključijo v klub. V kratkem bo organiziran intenziven tečaj esperanta na ekonomski fakulteti. O vsem, o načinu poučevanja, kakor tudi o vseh podrobnostih in o pro-gramu klubskega dela se bomo pogovorili na prvem množič-nem sestanku. Vs4 interesenti naj se javijo v pisarni Jugoslo-vanske esperantske federacije, Miklošičeva 7 (poleg stavbe Univerzitetnena odbora), vsak dan dopoldne ali popoldne, kjer bodo dobili vsa pojasnila v zve-zi z delovanjem študentskega esperantskega kluba.
mg
CRNO NA BELEM
Šotori trdno
stoje
Pred nekaj dnevi sem na ta-oli v univerzjitetni avli ugledal manjši plakat: Danes zvečer taborniiški sestanek. Vabljeni! Taborniški klub na univer«i ie bil ustainovijen decembra lani — je pripovedoval kolega Peter Perš, predsednik. Začeli -rno    starj    taborniki,    zdaj   pa
mamo  že   nad  60  članov,  veoi-
i«ma  mlajših.
Zakaj sm-o sploh ustanovili aborniški klub na univerzi? Mnago študentov tabornikov pride v Ljubljano iz vse SIo-vemiiie. Da bi lahko izmenjali izkušir^ie in se izpop»ln,jevaJi med seboj, bodro delalj med šolskiim letom skupaj, poleti pa bodo šli v matične organizaci-je.
Letos februarja smo s« na skupSčini ZTS potegovali za samostojnost nadega kluba. Pa zaenkrat nismo uspeli. Načrtov imamo mnogo. Samo za vs« ne bo ne asa ne dena-rja. Prire-diili bomo nekaj manjših i/le-tov in potovalnj tabor. Kam bomo šli, še ne veino. Povezali se bomo tudi s taboirniki za-grebške univerze in s skavti nekaterih  evropskih  univerz.
Klubovci so menda ka<r složen kolektiv. Vse kaže, da njihovi šotori trdinio stoje. In koJega Peter j« gotavo dober voditedj, saj je v dvor&ni takoj nastal mir. čim j« vstal in spregovo-ril.
Otvarjam   sestanek    kiluba . . Rm.
Skripte nočejo več v glavo. Pogled se j? potopil v steno in misli brodijo nkje daleč. Kdo ve, kakšne so. Eno pa je gotovo. Vse se končuje po napevu: Ko bi bil I« izpit že za meno)!
Resnica
v posmrtnpm
življenju
Ljudje na svetu počenjajo iz radovednosti različ-ne stvari. Recimo, da vsaka radovednost živi v svojem okolju, kjer raste in se nauči besed. Nič hudega ni, če so študentje neke fakultete vprašali svoje predavatelje, kaj mislijo o učnih pripomočkih in skriptah. To je po nekem starem običaju pri nas zelo nerodno in človek mora premisliti, kako postavi vprašanje. Hrabrosti je bilo, kot vse kaže, dovolj.
Vprašanja so bila previdno sestavljena. Ali iz predmeta obstojajo skripta? V primeru, da skripta še niso natisnjena, imate morda pripravljen material za izdelavo skript? Ali nameravate gradivo, če Še ni pri-pravljeno, pripraviti in v kolikšnem času bo približno dosegljivo slušateljem?
In zdaj odgovori:
*Ne, ne, ne! Pojasnilo: skript ne nameravam iz-dati iz naslednjih razlogov: skripta so potrebna slu-šateljem, ne predavateljem, zato naj si jih sluša-telji sami oskrbijo. Obisk predavanj je že tako slab. Ce pa bi bila skripta, bi obisk postal minimalen. Snov iz leta v leto izpopolnjujem oziroma jo dopolnjujem z novimi dognanji in bi tdko skripta izgubila svoj smisel.«
»Znana stvar. Celotna skripta bodo oskrbljena v 3—4  letih.*
»Skripta so v tiskarni Ljudske pravice že od le-ta 1953.*
»Snov pripravljena. Ce bi izšla pri Tiskovni fco-misiji, bi skripta v kratkem pripravil.*
»V prihodnjem šolskem letu se bo profesor posvetil izdaji skript za tretji in četrti letnik. Nato pa še za tl
»Skripta je bolje izdati v posameznih poglavjih.« »Do konca leta 1958 nameravam pripraviti za iz-dajo   svoja   predavanja.   Pripravljen   sem   korigiraH skripta,  če dobim od slušateljev na razpolago zapiske svojih letošnjih oziroma lanskih predavanj.«
»Odhajam v pokoj. To delo prepuščam svojemu, nasledniku.*
PRED SKUPSClNO    OLYMPIE
Poglobimo naše delo
GOVORILI SMO ZE O NALOGAH, KI CAKAJO 8TU-DENTSKO SPORTNO DRUSTVO V NASLEDNJEM LE-TU. TEH NI MALO- PRA V JE, DA DODOBRA PREGLE-DAMO VSE NAPAKE V DOSEDANJEM DELU IN JIH TUDI POPRAVIMO.  NAS E   PRIHODNJE   DELO   MORA
Brn novo po vsebini in obliki.
Prepričani smo, da je kadrov-•ko vprašanje treba v bodoče odločneje reševati, kot smo ga doslej. Po našem mnenju pred-stavljajo osnovo vse nadaljne aktivnosti. Od tega je v končni meri odvisen tudi nspeh štu-dentskega športa.
Teško je trditi, da smo imeli doslej- najbolj srečno roko v re. Ševan^a kadrovskih problemov. Mora nam biti jasno, da naši klubi in sekcije organizacijsko niso dovolj močni, da bi izpol-nili vse naloge oziroma, da bi jih povsem zadovoljivo rešili. Predvsem je v njih premalo mladih ljudi, ki bi se lahko v oeloti z vsem svojim razpolož-Ijivim časom vključili v delo Sportne organizacije. To je vzrok, da mnogih problemov ne rešimo, da ostajajo ob strani in jih prepuščamo samosvojemu razvoju.
Druga pomanjikljivost v celot-nem območju dela je kaj slaba povezava osrednjih športnih or-ganov z samostojnimi organiza-cijami, klubi in sekcijami. Prav to je vzrok, da ni čutiti mofcnej-fcega športnega kolektiva na tmiverzi in da so posamezne in-dividualne težnje klubov in sek-cij mnogokrat r&zlifcne. Vzrokov ra tako stanje ni iskatl zgolj v ©rganizaoijslkih problemih, fte-prav tudi ti niso povsem Izklju-ženi. Globlji vzroik je menda v tem, ker osrednje športno dru-štvo ne more zagotoviti vseh po-treb, bodisi materialnlh ali pa kakšnih drugih, za svoje enote, kar nujno povzroči, da se te osamosvojijo v preveliki meri !n iščejo (beri: morajo fskati) in hoditi svojo lastno po<t.
Vse te težave, ki so osnovne-ga pomena za uspešno in kon-tinuirano delo neke športne or-ganlzacije, smo prislljeni rešiti in sicer tako, da bo naše delo v prihodnje bolj temeljlto, predvsem pa, da bo služilo ši-rokemu in vsestranskemu raz-vojn športa na nniverzi.
Pred nami je vprašanje. kako rešiti ta problem. Osnovni sta dve možnosti, od katerih zehte-va prva poglobljeno delo uprav-nih odborov klnba in sekcij, pa tudi centralnega športnega dru-štva, njegovo pomladitev in or-
ganizacijsko povezanost v ver. tikalni in horizontalni črti; drn-ga pa individualno delo ene ose-be — plačanega profesionalne-ga sekretarja, ki bi tmel dovolj široko področje dejavnosti od organizacijskih problemov in notranje povezave celolnega športnega kolektiva do analitič-nega dela in utrjevanja, odnos-no organiziranja široke telesno-vzgojne dejavnosti.
Druga varianta kaže mnogo privlafenega, predvsem pa to, da bi delo zagotovo teklo in da bi vsaj v administrativnem ozirn dosegii nekatere rezultate, ki jih sicer težko. Ob tem se po-stavlja drugo vprašanje — ali lahko ena oseba združi v sebi vso tisto dejavnost in aktivnost, ki jo po vsej svoji fonkoUi mo-
ra lmetl šlrSe telo toi širši ko-lektiv.
Ce motrimo to vprašanje s te-ga zornega kota, potein nani tnora biti jasno, da Je treba iskati rešitev v prvi varianti, to jc v poglobljeni dejavnosti na-ših upravnih odborov, v njihovi pomladitvi in vključevanju v komkretno   in   neposredno   delo.
Misliti moramo tudi na to, da je študentsko športno društvo po svoji funkclji in nalogi, ki io ima, vzgojno. Da mora ustva-riti kader Ijudi, ki bodo znali potem, ko bodo na terenu, pri-stepiti in oprijeti se dela tudl v drcgih športnih organizacijah. Zato je povsem pravilno, da stremimo za tetn, da vključimo v delo čim več mladih.
Napačno bi bilo misliti, da so blli ti problemi v preteklosti tako mo^ni, da bi zavrli delo naše športae organizacije. Nika-kor. Ravno v letošnjem letu smo videli, da je mogoče doseči velike uspehe, četudi ni zago-toVljena materialna osnova. Za take ujpehe gre zasluga pred-vsem mnogim požrtvovalnim športnitn delavcem v našem društvu, predvsem prof. dr. Stojanu Pretnarjuj njegovemu predsedniku. Ne bilo bi pa prav ob teh nspehih pozabiti na to, da je naše delo perspekti-v a isn tako moramo orenjevati tndi probleme, s kaieritni se srečujemo, zato je treba opozo-rlti na vse pojave, ki lahko za-vrejo rast tudi Le tako močnega kolektiva.
DO ISTAMBULA 6 KRAT TEDENSKO
Kaj smemo pričakovati od našega državnega prvaka
Da bi lzvedeli kaj zanimivega o pripravah ASK-Olympie na tekmovanje evropskih prvakov v košarki smo se obrnili na va-ditelja tov. Ogrina, da nam po-ve kaj več o tem.
»Takoj po končanem držav-nem prvenstvu n.i bilo odmoira. Zagirizeno naiprej, saj &o se fantje zavedali veiikih in odgo-varnih nalog državnega prvaka. Izprememba  pravil  igre  je  za-
je odstapila vse proste termine v telovadnici na Taboru. Napro-sali smo profesorja višje šole za telesno vzgiojo Jožeta Sturma, atletskega sitrokavnjaka, da bi nam pomagal pri našem delu. Pomanjikljivosti so prlišle kaj hi-trd na dan in po treningu je bil marsikdo mo6no urtirujein. Pri-prave gredo h koncu, veldiki dvoboj se približuje.«
Sedaj bi bile potrefone Steviln
htevala velitoo dela preko  zim-   tekme, da bi se moštvo do dobra
sikih mesecev. Misliti je bilo na itzboljšanje kondicije, kar je predpogoj za hiitrost, brez te pa gi  ne  moxemo  misliitd.  moderne
Prvi problem, ki se je pojavil pred nami, je bii prostor za tre-ning. Prl tem nam je z raizume-vanjem pomagala VSTV, ki nam
vigralo. 2e na svoijem rednem letnem občnem zboru so košair-karji ugotovili, da odibor ni bil v zadiootnih siiikih z inozem-stvom in da se zairadi tega ndso mogli dogoivoriti za mednarod-na arečainja. Sele pred kiratkim se je državnemu prvaku poeu-dila   p.riiložno«9t,   da   gostuje   na
Poljskem.    Seveda so jo dobro
izkoristili.  Oddgrali  so 4  tekme
od   katerih   so   3   zmagald   1   pa
izgubili — to proti  »mladi« re-
prezemtanci, v kateri igrajo re-
prezentanti »mladi« le po stažu,
ne pa po starosti. Na vprašanje, kaikio so s tur-
nejo zadovoljni, je trener AšK,
tov. Ogrin odgavioiriil:     Moramo
prAzinati, da je poljska košarka
baljša od naše. Zato smo lahko
z rezulta-ti kot takiimd zadovolj-
ni. Precej težav je tudd zaradi po-
Skodovanih igralcev. Ze na Polj-
skem ni  igral  »Kristo«.     Drugi
»nesrečnik« pa je Kandus.  Oba
imata   verjetno   vnetje   Ahi]we
kite. To psihično slabo vpldva na
ostale igralce. Upam pa, da bo-
sta oba do aprila ozdravela.
Pa še ena stvar teži trenerja naždh študentov. Medtem, ko so imeli prejšnja leta dve emako-vredni petorki, letos ni tako. Za-radi bolezni sta prenehala igra-tt Debevc in Lair.pič. Na trenin-gu tako ni pravega sorazmerja, kar se pozna tudi na tekmah.
Zanimatlio me je. kaj misli tov. Ogrin o srečanju s prvakom Turčije   »Galata   Saraj«,   prvim
nasprotnikom   v  tekmovanju ^za   tetomovali dn m-edse.bolno evropski poikal!
»Seveda smo oiptimisti. Na splošno smem reči, da je naža košarka boljša od turške. Vsaj do sedaj je bila isn poiskusili bo-mo ta sloves obdržaiti. V zad-njem času srnio izvedeli, da je turško moštvo dobilo pomoč v 2 m dolgem Američanu, ki je steber moštva in glavni strelec« Ali bomo pred odhodom v Turčijo iimeli priložnost videiti naže študente še v kaki tre-ning tekmi doma?
»To ne, ker 'ob koncu tedna odhajamo   na   krajšo   turnejo   v
Letošnjega mednarodnega akademskega prvenstva Italije v alpsKih disciplinah od 19. do 23. februarja v Cortini so se udeleležili poleg domačih, avstrijskih, nemških, francosklh ln švicarskih študentov tudii Jug&slovani. Našo državo so zastopali člani ASK Olympie: Sarec, Verbek, Rotar in ing. Zupančič. Tekmovalci so bili razvršCeni po letnikih v več razredov. Na težki, poledeneli progi za smuk (dolžina 3200 metrov, 600 metrov višinske razlike), kjer so v srednjem delu odločale zlasti dobro namazane smuči, so naši zasedli naslednja mesta: I. razred — 20. Janez Sarec, 26. Jože Rotar; II. razred 10—. Verbek Jože; ing. Zupančič ni nastopil.
Skupni plasman: 29. Sarec, 40. Verbek, 51. Rotar.
V veleslalomu (2200 metrov, 600 metrov višinske razlike, ST vrat) se je zlasti dobro uveljavll Sarec, ki Je v svojem razredu dosegcl sedmi čas (v skupni oceni deveto mesto); Verbek je bil desetl oziroma šestdeseti med vsemi nastopajočimi. Ostala dva, Rotar in ing. Zupančič sta padla in morala zaradi lažjih po-škodb odstopiti.
B. A.
Šport med študente!
KOMISIJA ZA SPORT BO NA SVOJEM PLE-NUMU PREGLEDALA DELO IN USPEHE V PRE-TEKLEM LETU. ZA OBDOBJE JE ZNAČILNO NEKAJ RES VELIKIH REZULTATOV IN PRAV TAKO TUDI NAPAK, KI JIH BOMO MORALI POPRAVITI, ČE HOČEMO V NOVO LETO STO-PITI PRIPRAVLJENI IN ČE HOCEMO USPETI V NAŠEM DELU.
Med uspehe gotovo tohkio šte-jeimo številna medfakultetna tekimovanja, ki so biila skoraj v vseh šporinih pamogaih. Lahtko trdiiimo, da štud.emtje na tiaiši univerzii   še   niikoli   »iso   toldteo
SKULJ ALEKSANDER - SLO VENSKI REKET ŠT. 1.
Italijo, kjer bomo oddgrali 4 tek-   združiemjih. Ze nekaj let se ko-
misija za špoint trudd, da bi na
Igralci tenisa pri vrhu
# Obisk pri tenlsaJHh aiympie • NajveCji uspeh slovenskega lenlsoi po
osvoboditvi # Materiaine težave ovira še večjemu razmahu • Deto z mladlno
# Kadrovski problemi v ospredju
rešljiv   Sicer je treba   prizniati,    tekmovalni   nastopi   lAladih   so da *'je' bilo   iog  nekaj   ve*  -fco«t   pokazali,   da   so   se   kar  dobro ;leto. kar pa  Še  vedno   privadilii igrd in da  bo trebia z
Brav   Je,
 da   v  o
 n.ašem  našeim
listu štu-
ker je v prete- ne zadostuae za organizirain in ceLov,it tremting. Ostaiih rekvi-zdtov nd moč dobiti. Poleg tega
posebej    zato
kJeim   letu  dosegel   vrsto   uape-
bov taiko na tekmiovaAnem i;
v  letošnjem  letu  že  ra-tunati.            "
Piod,obno      kot    v     neikateirih
kot  v ^rgaTiizaoiiskiih^vp^aša-   so   §e   cene  tako  ^^-^f3^   drugih ^^Jf1^1^^1. njdh.                                                     " "                        '*""" '      "                             ~" """"'
Povsean  gotovio lahiko trdimo, da    je   bilo   preteiklo    leto  enjo slovenfike
me z moštvi iz sredine tabele. Turneja je za nas zelo pomeb-na, ker nam bo poka<zala, koliko nam je uspelo popravi.ti prej omenjene pomamjkliivostii, pred-vsem, v koliko se je naše mošt-vo vigralo.«
Ob kotncu naj povem še to, da so naši študentje še vedno brez svojega igrišča in da bodo, kot ka'že, še nekaj časa. Kralilko je bilo že govorjenega o tem. pa še vedno ni uspeha. Tako bodo mo-rali naši prvaki odLgrati povrat-no srečanje na ijarrišču »Ljub-Ijane«, kajti samo betonska plo-
ne more sama  rešiti, njiti ni zarbo sema odgtovonna. To je predvsenn nailoga undverze ln Toda  opozarjiati  in ne-se boiriti za to na^elo, to je   prav   giotovo   njeina   dolžnost in naloga — vodilo    bodo-<5e g a dela.
Teh neikaj apoimib narekulFic, da je treiba v letoinijiein letu priistiotpiit,! k delu z dolo5enim programiorn, kd imora biti utrjen še pred.no se opriimeimo prve konkretne akcij«.
Menda ne bomo poigirešild, 6e ugotoviimiO, da bo potoebno v pr,ihodinjeim letu prveinstveaio oirganizaoijskio tntrditii kiorrtisdijo za špoirt iin jo tepopolndti s šte-viln,im fcadirom. kii ima veselje do d©la v špo.rtnih onganizaci-jah. Prl tem ine smiemo prezpeti viišje šole za telesno vzgooo in potmoči., iki nam jo daijo lahko združeiijiih  delovall   športn,i   re-   slušaftelji   tega   z.avoda.   Nadalje
močii kiot ravtno
leto. Pni vsema teim pa simo do-segli ile relaitivein uisipeh, Rets. da so tefcmiovainja bila dobro izvediena, da ije bila kvaliteta dobra dn da tudi nieikateri diru-g,i rezultati niso iziostald. Osnov-na silabost pa je bila v pre-cejšnai nediscdpMmii, toi se j© zlasti k-azala v tem, ^a so ©ki-p« na prve nastoipe priihajia/l© prdpravljene in v celoitli, teasne-je pa j© vclja za uspeh in tek-miovanje  upadla.
Vzirok  teimu  j,e slaba ocrgaini-zacdjsika   špoirtoa   de)javnost   na
fereinti, a v&e zaman. Kdo je kriv teimu, na težfco ugotoviti. Gii-ovn pa '° nekaj kirivde ?,a to slabost tudi pri komisiji za spoTi., k:i sd n.j znala v vsem ča-su .'ivojega obstoja zagotoviti dovirlj kadra, ki bi ga lahko usm«5.rlj»ia v delo na tista pod-r'0'čja, kjer združenja niso po-kazala nobe-ne volje do dela.
Druga slabost v delu koimisd-je je, da v svojo dejavnost vključuje relatiiViK) oz.ek študentovi ponavadd tiste, kd
šfa §e ni dovolj, saj gre prl tem   s špiortoim ie ulkvarjajo, ne p.ri-
jih  kluib me   more nabaviti. To   frih   nd  povsem  z.aidovoljdvo   re-
v  veLikii  meirii  hiromi   zastavlj*©-   šen ikadirovski probletm. Vse de-no delo. Pomemibno   za  delo
lo  leži^na  neteaj   ljudeh, lci  se v   prete-   dobro zavedajo svoj© maloge in
rajuspeairojaia      -«i     -~v^x««.-       Pomembno   za  delo   v   pret      dobro            j         jJ
ftgralce  tenisa.   Zato  gre   veMka   klem  letu   je   pogloMjena   skrb   neimalo  uspehov   kliAa  <je   pn-
zasluga  prav   našemu  klubu  in jiašdm       teikimcnvalcem. mninogiim    težavaim    so naslove      republišikih    prvatoov
za  mladino.  Ze leta ne  pomnd-   p(isa*i      njiho^     prizadevnosti.
Kljub   mo.   da  bi   igralci  ta-ko  skrbeli   Vendar b0 tneba v bodioče bdlj
osvojili   Za svoj maraščaj kot pnav sedaj.   kot  doslej   vklju6ibl v delo več
Menda &o uvideld, da je  nenmo-   ljudi,   predvs«im   mladBh.   Pritje-
tudi  za  komercialni uspeh sre-čanja..
Mi vsi želimo, da bi inaSl štu-dentje čimbolje opravili svojo nalogo in, da bi jih mogli §e večkrai; vzpod!buja<ti v tem ve-likem teikmovanju.
teigne pa tistih, ik,i so pasivni, ki bi Ijdim telesna vzgoja bida nujno potrebna &n koristna pri delu, študiju ,in kasmielje v živ-ljenju. Z drugimd besedamd — delo v širino, Gotiovo  je.,  da  komisija  teiga
boirao mortali ongainiiziiirati teik-miovanja in študijska prvenstva^ seveda tako, da se bodo po ne-kiem pr«j utrjerueim na&rtu in planiu odvijala sko^zii vse le*o in predvst&m, d'a bodo priprav-ljema. Boriti se mjoramo za uvedbo šiirok« telesmovzgojne detiavnosti na umdverzi in opo-zarjafci na nljiemo potirebio. Vse dotlej pa bo treba z lasitniim,i sdlaimd in prizadevanji utrjevatd telesno vzgojno dejavnost s špioirtndmi &emiiniarj|i (ne t€>ore-tiičndml!), teičaji m podoibnio. Le tako lahiko usjpeimo din dosežemo tdsito, kair smo doilžnj storiti.
Prepričand smo, da b^odio te Tnjisllj našle odm&v v delu ko-misije in da bo to delo v bo-doče brez pomang.feljdivoisiti, iki so bil© v prefcekLeim le*u ocitne.
Prostor io vadba
Že nekaj let je šport na našt univerzi v vse večjem razma-hu. In vsa ta leta je pred na-mi odprto vprašanje mAmo katerega ne moremo in ne smemo. To so prostori, vadi-šča in športne naprave.
Povsem nemogoče si je zaH misliti uspešno organizacijsko športno dejavnost in koordi-nacijo v tako velikem šport-nem kolektivu, kot je študent-sko druHvo, brez prostorov, brez pisarn in sejnih dvorartu Čeprav ta problem za telesno vzgojo v aktivnem pomenu ni najpomembnejši, pa je delo vseeno nemogoče, ker izpod-jeda organizacijske temelje in prijeme v celotni klubski de-javnosti.
Mnogo bolj pereče je upro-šanje vadišč. Menda se lahko malokatero društvo pohvali s tako »obsežnim« športnim parkom, kot je naš. Ne samo to, da proston, ki so v uprav-Ijanju našegd kluba, ne zado-stujejo niti za vadbo moštev, Jci tekmujejo bodisi v zveznem ali republiškem merilu, še mnogo slabše je. Nekaj naših klubov ne premore niti svojih vadišč in so tako priailjeni iskati si zatočiče v drugih športnih organizacijah, kar terja mnogo denarnih sred-stev, kar znova obremenjuje že tako in tako na minimum skrčeno športno dejavnost
Ko ocenjujemo ta problem s stališča splošne telesne vzgoje in širšega športnega udejstvovanja vseh študentov na naši univerzi, vidimo, kako je povsem nemogoče zadostiti tistim naprednim težnjam v družbenem življenju, ki po-stavljajo odločno zahtevo, da mora mla,d človek biti zdrav in da mora biti univerza za njega psihična in fizična pri-prava za kasnejše življenje, za delo v socialistični družbi.
V celotnem kompleksu osta-ne še eno samo vprašanje, en sam problem — to so športne naprave. 2e zgornje navedbe kažejo, da tudi tu ni vse tako, kot bi želeli. Predvsem je tre-ba omeniti, da so se malošte-vilne naprave izrabile in  da tudi ne ustrezajo več zahte-vam   moderne   športne   igre. Poleg tega pa so še tako malo-številne, da povsem izključu-jejo od športnega udejstvova-nja večje število koristnikov.
Kako smo vse doslej reše-ualt ta problem, je težko ano-lizirati. Nekaj pa je gotovo: dovolj prizadevnosti ni bilo. Ostane pa še vedno vpraša-nje, ali bi bil položaj kaj bi-stveno drugačen, četudi bi ta prizadevnost ne izostala. Saj vemo, da smo mnogokrai ob-tičali ravno na začetku, pri načrtih in shemah brez lastne krivde.
V   kompleksu  vprašanj,   ki zadevajo prostore, vadišča in športne   naprave,   ne   smemo pozabiti na Studentsko nase-Ije.  Malo je študentskih  do-mov,  ki  80  tako  grajeni,  da študentje   nimajo   zagotovlje* nih niti osnovnih športnih na-prav. Menda nam je vsem ja-sno, da bi prav študentski do-movi   morali   postati   nosilec našega  univerzitetnega   špor-ta, saj ob trenutni razkosano-sti posameznih fakultet in od-delkov ni misliti, da bi lahko na univerzi kakorkoli uspeš-neje vodili športno dejavnost. Zato je naša osnovna naloga, da zagotovimo gradnjo šport-nih objektov v naših študent-skih domovih.
Gotovo je le eno. Brez Športnih prostorov in naprav ne moremo dalje. Svojo nalo-go in dolžnost do družbe, da v času študija na univerzi mla-de Ijudi vsestransko usposobi-mo za življenje in delo, ne moremo ispolnitl brez tistega, kar je 2a naše delo osnovno — to so prostori za sistema* tično telesnovzgojno vadbo.
kar v štiirth discipldmah in tudi   goča  pot  napresJ  brez  motčnega   gni*i j« tretoa tudi več iSraloev-
ozadja,   brez   mladme.   Zato   ji   tekmovalcev, k'i bodo tako laih-
|j€ bdla posve^čena vsa skirb. Sa-   Joo    sami    soodioiftali    pri   vseh
mo    druištvo   je    pri-redilo    dva   važnej&h   probleimiih   flduba   m
posebno z zmagami nad vidnelj-   stalna  te-čaja in  redn© tre-ndingie   njegove
Več športa v študentske domove
moško mošfcveno prvenstvo. Se pomamibnejSi pa je prodor igraloev     v    zvezni    razred,   še
igralci   v   državi.   Zato   nd    za  boljše mladince.  DrganiziiTa-    _ Ob
prav   nii   čtidino,   da   je
 j  na   sta   bdla   tudi   dva,   apomla-
 koncu    upamo,   da  tendsa   letos   vsaj  kot    preteklo
 bodo  tafeo  leto.
p          i            ,        j
oibračun za  nas  nad vse prije-   dansiki    in    jesenski    turniir
teo.  SJovenski  reket  1. _ Ale-   mladdnoe in pdonlrje. Uspeh ta-   kar aam je pcxrok, da uspehi ne
ksander Skulj je oa zveznii etvioi dosegei pet0 mesto, kar se vsa deta po osvofooditvij mi posrečdlo nobenemu slovenske-mu igralcu. Pa tudi dirugi tek-movalci Pucdhair, študen<t prava, Suhair te.r telomovalka Znidar-jeva ©o diosegli lep plasman m«d najboljšiimi v državi.
Nič manj pcnmeimben ni uspeh v eik!ipn«Tn tekm-ovaiii.ru, kjer je »noštvio Oljmnpde. doiieglo častnio tretjo mesto in tafco pustvlo za »eboti svioje zagrebške tekmece Ita se uvrstilo med najmočnej-fea možtva v diržavi.
Goitovo bi b-ili uspehi naše.ga fceradiaoeiga ikluba še ve-čj.i. če se clnuštv© ne bi borHo s tako ve-iSlfeimi mat-erialivLmij tiežavaim.i. V ospredju &o rekvdiziti. To je vsa posledinja 1-eta osredn.ri pro-blem, ki postaja že povsem ne-
-   kega   diela   ni
rzostal.   Ze   prvd
 Azostali,.
Prvenstvo v namiznem tenisu
Vsakoletna tekmovanja Študen-tov za prvenstvo univerze so za-nimiva in kvalitetna, pa naj si bo to v nogometu, odbojki, košarki ali kateremkoli drugem športu, kl ga naši študentje goje. In prav tega pričakujemo od lctošnjega univerzitenega prvenstva v namiz-nem tenlsu
Dosedanja prvenstva v tej športni panogi niso bila ravno najbolj uspešna. Vzrok temu je, da se igralci vse premalo zanima-jo za namizni tenis, da so v glav-nem neprizadevni. Po pravici pa bi bilo lahko akademsko prvenstvo prava reprlza republiSkega ali pa kakega močnejSega turnir.ia.
Upamo, da letoSnje prvenstvo v lzvcdbi ASD Olympla ne bo tako
skromno, kot je bllo lanskoletno. UpraviCeno pričakujemo, da se ga foodo udele^ili vsi mojstri bele žogice, pa tudl tisti, ki ne sučejp loparja   še   povsem   zanesljivo.
Začetek prvenstva bo 25. marca ob 13. uri v dvorani ZNTK Ljub-ljana (steklena dvorana), v Praža-kovi ulicl. Tekmovan.ie bo v A in B skupini, kjer bodo nastopili le neregistrirani  tekmovalci.
Naj bo ta prireditev številčno vsaj tako močna, kot so tradicio-nalna prvenstva okra.inih študent-skih. klubov, kjer nastopa tudl do 60 posameznikov. Zato študentke in študentje, pokažlmo, da na-mizni tenis ne zaostaja za ostali-mi Sportl na univerzi.
Mnogokrat smo že govorili o tem, da bi morali biti naši študentski domovi nosilec šp-ortnega življenja na univerzi. Ce-prav je ta misel povsem upravičena, jo v veliki meri hromi
pomanjkanje telesno-vzgojnih naprav tako v Studentskem na-selju kot v Akademskem kolegiju in domu Ivana Mojzerja. Toda kljub vsemu bi lahko storili marsikaj koristnega za razvoj šek>*W ne dejavnosti po študentskih ddmovih.
Komisija za šport pri Univerzitetnem odboru je povseffl pravilno ocenila to potrebo in zato tudi sklicala sestanek,- na katerem so se predstavniki vseh treh domov in komisije <Jd-krito pomenili o vseh perečih problemih, zlasti pa o tem, kako premostiti sedanjo neprizacfevnost in nedelavnost. Komisija je bila pripravljena organizacijsko in mate-rialno pomagatl prl ustanavljanju samostojnih aktivov v domovih, vendar ni nale-tela na razumevanje. Le študentje doma Ivana Mojzerja so sle-dili sklepom sestanka in ustanovili svojo športno skupino. Le-ta je takcrj dobila od komisije za šport mizo za namizni tenis, orožje za strelska tekmovanja in nekatere druge rekvizite. Ta-ko je sp^aj problem športnega udejstvovanja v tem domu ure-jen, čeprav bo treba še mnogo prizadevanj, da ga izpopolnimo in privedemo na stopnjo, ki bo povsem ustrezala pogojem in življenju v domu.
Ko smo tako priča prizadevnosti kolegov iz doma Ivana Mojzerja, pa nas preseneča to, da dVa velika kolektiva štu-dentov nista sposobna stcfriti za telesno vzgojo — če hočett tudi za svojo lastno zabavo — prav ničesar.
Tako ostane problem športnega življenja v domovih še na-dalje odprt. Pp našem mnenju ga bo moral v bcfdoče reševati Univerzltetni odbor skupaj s komisijo ?a špK)rt. Seveda pri vsem tem študentski sveti ne smejo počivati na »uspehih« svo-jega dosedanjega dela, ampak se r- vso vnemo lotiti dela in tako dmogočiti stanovalcem v domu prijetno in zdravo ra»-vedrilo
flEPOETSKA REPORTAŽA 0 POETIH
Lahko noč, poezija!
Pravzaprav sploh ne vem, če »o bili res pesniki. Ce so me »naplahtali«, mi je prav toliko
žal kot vam...
Dragi moji, ne zgodi se vsak božji in ne vražji dan, da bi človeku posijalo na tilnik dvo-je sonc. Eno navadno, podob-no terezijanskemu cekinu in malo osvinjano s tistimi Ijud-sko-tehničnimi izbruhi, drugo pa lepo in čisto, kot unionska smetana — sonce poezije. Na-vdušen sem in vzklikam: »DO-BER DAN, DOBER VECER, POZDRAVLJENA, DOBRO-DOŠLA — POEZIJA...! TA-KO DOLGOČASNO JE, ČE ČLOVEK HODI PO SVETU BREZ TEBE...!«
Usmerjal sem korak in iskal r* "zijo, nisem je našel ne pri '\-)jih, ne v komisijskih trgo-vi~ah, ne na ulici, Ijudi — po-eie, ki so hkrati jadra in za-zastave, sem našel v oštarijah. Fuj, kakšen grd očitek! Pa res, toda kaj jaz vem, morda tisto sploh niso bili poeti, saj med njimi nisem videl ne enega obraza tistih, ki so že izdali kako zbirko. Taki so doma in skrbno, na ekonomičen način grizljajo svoj honorar. Sedel sem menda med takimi, bolj lažnimi, ne preveč priznanimi, pa čeprav so nosili glave po-koncu, kot mojega strica ple-menski merjasec...
Tako je bilo... noč je na-breknila na zelo primitiven način, stemnilo se je in čm ovaduški plašč se je skrbno, po gubah in gubicah zagrinjal za menoj, ko sem menjal ko-rake po ulicah starega mesta, po podgrajskih prehodih in luknjah. Za tnenoj je ostal blišč nebotičnika, skrbna muza in pod njo nezgrajeni Ijubljan-ski metro, okrog mene se je zasukal veseli kolovrat in za-plesali so Vitezi, Belokranjci in Amerikanci. Uh, kako je bi-lo veselo! V temnih sobanah brez fluorescence, ob temnih obrazih Ijudi in natakaric sem jih srečal in dejal: »DOBER VECER, POEZIJAh Vse je bilo temno, le srca teh molče-čih Ijudi so se svetila na širo-kih pladnjih, kot pravkar uje~ te postrvi, ki jih zaradi ne-znanega vzroka servirajo kar neolupljene in nepečene. — »TinJd« je dejal nekdo in brot-je smo bili ter pili ter bili ve-seli ob bmenju lepega in do-brega starega kolovrata.
—   ZAKAJ   STE   SPLAŠILl CREDO ZREBCEV?
—  O2GAL SEM  Sl   ROKE, KER JE  BILO   NEBO  ZELO NIZKO!
—  VETRU Nl DO LJUBEZ-NI KAKOR LJUDEM!
V obroču sem in nimam mo-či, da bi se iztrgal in ušel. Za-kaj neki? Toda neprestano se mučim, da bi dvignil roko in vsem tem Ijudem nekaj pove-dal. Rad bi jim rekel, naj ne pojejo Ijudem žalostnih pesmi, po čeprav je bil nekdo bolj srečen kot oni. Se zgodi pač, tudi v boljših družinah in še pametnemu človeku, ne pa ... Nič, bratje, pijmo, so govorili in v sobjani, temni kot dihur-jeva duša, je lepo in leno od-mevalo: tink-tink-tink! Pozne-je, ko se mi je um zbistril, sem pravzaprav začel bolje opazovati Ijudi okrog sebe. Ne vem, če me boste razumeli, a resnično, še danes sem prepri-čan, da je bil najbolj glasen med njimi podoben golobu z ugaslimi očmi, .njegov sosed je jecljal vroče molitve in moje-mu vis-a-visu se je noč s tež-kimi šapami vzpela na rame-na in ga potlačila kot testo; nekdo je bil čistn tak, kot ko-
ščena nemoč in nekdo se mi je zdel, kot zdrobljen na drobne kosce in posejan po asfaltu. In ti kolega! Tak si, kot suh in tenak pajek, in ti — jočeš kot stekel pes, ki se je nazobal mesečine? Tako — tink, tink — vse je bilo temno; razen src, ki so se svetila kot sveže postrvi. Kolovrat je pel. Vite-zov ni bilo več. Amerikanci in Belokranjci pa so odšli nekam daleč.
Zunaj nad tesno romantiko streh in nad ozkimi brezimni-mi prehodi starega kvarta pa je izza grajskih zidov jezdila vrioglava trojka južnega ve-tra. Ob njej pa je, zaletavajoč se v dimnike, pomirjevalno la-jal kavbojski konj. Sredi ceste je stal nekdo, eden tistih, ki so nekoč v davnih časih pro-dali svoje postrvi za kos mar-garine in polič vina, eden ti-stih, katerim se pošten in lo-jalen človek ogne, in kričal na ves glas:
— Tovariši in gospodje! VE-SELJE PO DVA DIN! ZA-LOST  PO  DVA   IN  POL!
Dvigal je glavo in ude ter vpil kot' kramar sredi medi-teranske gneče. — Kolovrat je mlel. — »Tink« so delali pe-sniki.  — Trojke so drsele ne-
padcev se mi je eden izmed pesnikov zarežal. Vstal sem zelo jezen in pokazal s prstom na prvega:
—  Zakaj živiš? sem zaklical.
-----   ISČEM   VČERAJSNJI
DREVORED NERIGISTRIRA-NIH KRIVIC, je dejal oni.
<— In ti?
—   BRODIM   PO   SKRGAH PREDMESTNEGA  PRAHUl
—   In...?
—  CAKAM DOBREGA CUO-VEKA, Kl JE V BLATO PO-TEPTAN.
—  Veselje po dva din, ialost po dva in pol, je pljunil v so-bo  glas  tistega nebodigatreba in pesniki so ga sprejeli oče-tovsko in vzvišeno. Ven z ušiv-dl  Oni pa  je  bil  miren,  kot voščena lutka, niti z očesom ni trenil, odložil je košaro z ve-seljem  in  žalostjo  in  dvignil roke kot pridigar na sveti gori:
—  Poslušajte, kaj vam bom povedal in kaj prerokoval! Še predno bo jutro pritrdilo zlate grive na svoje razigrane boke, boste vi vsi postali lutke z od-igranimi dejanji, razgrizli bo-ste mesec in zgorel bo ves vaš klorofil. Tesnoba brezmejna se bo razrasla v vas in vaši bo-aovi se bodo igrali tam spodaj
TO JE MUSCULUS GRACILUS
ugnano. — Kavbojski konji $o lajall. — iVc vrhu antene je gorela majhna rdeča later-na... —
Potem se spominjam, da sem naglo in ubijajoč se padal v globoko jamo. Ko se mi je za-zdelo, da sem padel do dna, sem se hotel oddahniti — pa sem zdrčal še globlje in se spet hotel oddahniti, pa sem spet.., Pri vsakem  od teh ponovnih
— ob Ljubljanid — brezsfcrb-ni, na produl Potem je izginil in le kolovrat se je vrtil na-prej, kot kolo avtomobila, pre-vrnjenega v hudi nesreči...
Toda noč je bila dolga in njene ure niso tekle hitreje kot tiste dnevne. In kje si krščeni človek, ki bi si zapomnil vse, kar lahko duša in telo počneta v noči. V eni noči. Če se vrti kolovrat... Vem, da smo po-
tem hodili po dolgi cesti, bili smo vsi enako oblečeni — be~ lo — in neka postava, ki je stala na robu pločnika, je na vsakega med nami — na hr-bet — narisala: ali vpraša) ali klicaj. Kakor se je pač spodo-bilo. Nekateri so potem trdili, da je to delal dežurni milič-nik, drugi pa so menili, da je bil le uniformiran nočni ču-vaj mestne čolnarne. Kdo ve, kaj je res? Potem smo se čez čas ustavili — mi klicaji in vprašaji — na mehki trati svo-je mladosti — in videli, kako so iz tal zrasle ženske in de-kleta. Pesniki so trdili, da so res to, kar so in da prav nič ne moti, če so podobne gotskim katedralam. Boki so pač boki. Toda one se niso zanimale za pesmi, ne za postrvi in niso rekle »POZDRAVLJENA, PO-EZIJA«; hoteie so le mirne je-zičke na tehtnicah — in nič več. Tako smo se razšli — kli-caji in vprašaji, tisti ki so ver-jeli, da se ob pol štirih vse sa-nje uresničijo in tisti, ki kaj tdkega niso hoteli verjeti. Ne-kdo mi je še rekel, da je to princip realizma. Jaz tega ni-sem razumel in sem se potem zgubil.
Sestali smo ze potem, ko se je noč osula kot jasminovo cvetje v vetru. Sedel sem v cerkvi in poslušal glasove vseh pesnikov, tudi tistih, ki so se vrnili iz katedral. Vsi so glas-no, disdplinirano in pobožno peli »MEA CULPA«. Približe-val se je namreč dan in po-dnevi mora človek imeti vedno izkaznico pri roki. To ni maj-hen vzrok. Ko se je v hladu svetišča razkadil dim v moji glavi, sem videl, kje sem in kako je z menoj. Klečal sem s sklenjenimi vn kvišku dvig-njenlmi rokami sredi velike ladje, sredi med klopml. Priž-nica je bila prazna, oltarja ni bilo, nobenega duhovnika nl maša podila s kelihi naokrog in noben nasmejan bog ni po-sedal nad menoj. Samo pesniki so bili tam, bili so oblečeni v mtnlstrantske kožuhe in tiho so mleli zloge čudnih in smeš-nih besed. MINISTRANTI — V CERKVI BREZ DUHOVNI-KOV, BOGOV IN OLTAR-JEV...
Pobegnil sem.
Zelo nečedno sem maševal to noč.
Stopal sem skozi gnečo }u~ tra, bil sem ves omotičen in krčevito sem premišljeval: ali so bili res pesniki? Srce-postrv je govorilo: RES SO BILI. A tisti glas, ki je ponoči prodajal veselje in žalost, mi je šepetal: OSEL, NE VERJEMI!
Drago Kralj
Dasopisni omnibus
KANDIDATKA ZA NAJPRIKUP-NEJŠO MACKO JE IZ LJUBLJA-NE. HRANI SE V STUDENTSKI MENZI. STAN: SAMSKI! PO-TOMSTVA SE NIMA. PO POKLI-CU JE ttlSNA PREDILKA. IMA KOSTANJEVE  OT.AKE IN MODRE
OCI.
8TEVILO TOCK (OCENJUJTE OD 1—10):
DNEVNIK   ZALJT3BLJENE FILOLOGINJE
Petek, slab začetek. Ob šestih sem vstala. Pri umi-vanju sem pre-biirala neko knji-go. Pisana je tako prijetoo, da mi je vrčasih woče pri srcu. Prati sedmi sem šla po mleko za gospodinjo. Ko sem se vrnila, sem ji pamila vso nepomito po-sodo. Piomagam ji zelo rada, toda preseneča me, da je tako starokopitna in nespremenljiva v estetskem vrednotenju knji-ževnosti. Ne rassumem je. Mi-slim, da je temu kriva staira vzgoja. Ob osmih me je prišel iska-t Jure. Bil je spet površno oblečen, brez kravate. Famta ne morem navaditi, da bi se do-stojno oblačil. Vedno me raz-burjajo njegove dlake na prsih. Zato sem ga poljubila saino na lice.
Ob devetih se je začelo pre-davanje iz lirike. Ne morem se tako hitro vživeti. Preveč glo-boka in lirična so ta predavanja.
Ob pol dvanajstih sem odšla v menzo na kosilo. Za mizo smo se pogovarjali o političnem po-ložaju na Bližnjem v,zhodu. Po-polnoma novi pogledd. Nasprot-nik v pogovoru me je povabil na mleko. Previdmost! Pozneje sva se sprehajala po izložbah. Kupila sem rdečilo za ustnice.
Ob enih seminar pri profesor-ju Nesladi o erotičnih su-nkih v pripovedništvu. Pisateljl mi bolj ugajajo kot pesniki. Agre-sivnejši so.
Proti sedmi uri sem prišla k Juretu, da bi nama pripravila večerjo. Bi<lo je zopet vse dobno. Pripovedoval mi je o službi in pozabila sem na pesnike. Ob-ljubil mi je, da si bo jutri prl-vezal samoveznico. Mislim, da ga imam zelo rada.
Ko sem prišla domov, sem še nekaj časa brala iin proti deseti zaspala.
DNEVNIK MLADE
UMETNICE-IGRALKE
(NI  ZALJUBLJENA)
Ob osmih me je zbudil tele-fon. Nič posebnega. N.eki dolgo-fasnež sprašuje, če me je prejš-nji večer zeblo. Potem nisem več mogla zaspati. Do pol dese-tih sem prelistavala revije in okrog četrt na enajst začela s dopoldansko toiletto. Nekaj mi-
nut pozneje sem nahrulila go-spodimjo, ker mi ni primesla pošte. To je prava malikovalka.
Ob dvanajstih sem zamuddla predavanje pri rektorju. Prijaz-no me je pogledal, toda ljubše bi mi bilo, da bi me kot muzo poljubiil. Med predavanjem mi je Janez vrtal po koži. Zelo vzpodbudno. Po predavanjih sem z Rudijem odšla na holamd-ski krof. Nabenih ustvar, moj mali, sicer pa najlepža hvala za krof. Fopoldam sem porabila za umetniški zmenek. Precej pu-ščoben umeitnik s podbradjkom, Opazila sem, da težki konec šele pride!
Ob šestih sem začela z večer-no toiletto. Vse je bilo na novo urejeno. Ob pol devetih sem kreniia na ples. Ah čudiovito. Polovico noči sem se prevrtela v valčku. Razen tega s^m bila siroka.no prjana — počutila sem se zaljubljeno. Sarno ne vem v koga. Tista rogovHa, ki me je spremljala, me je ugriznila v ustnico.
Ob treh šem legla v posteljo 5n do dvanajstih prespala svo-jega mačka in vse druge živali, ki so na plesu skakale okoli mene. Ko pridem k sebi, začnem z deloml
DNEVNIK   PRAVNIKA
7.00. Vstajanje.
8.15. Seminar. Udeležbo v raz-pravi sem opustil. Drugače vse v redu.
11.10. Vožnja s cestno ždez-nico na predaivanje iz delovne-ga prava. Zelo dobro.
12.45 Kot ponavadl sodelujem v študentski menzi pri simbolič-nem kosiilu. Potem se vei ne spomiinjam, kaj vse sem še po-čenjal v menzi. Zdi se mi, da sem celo jedel. Po mojem, pa ni bilo nič posebno važnega.
14.00. Semdnair iz rodbinskega prava. Zelo problematično.
16.15. Telefonski pogovor z dekletom. Po naključju sem za-mudil popoldansko predavanje, ki sem ga v glavnem prespal Tudi po spanju nisem mogel sle-diti. Izgleda, da sem zelo čustven človek.
18.25. Pri vstopu v trolejbus sem pomotoma stopil v dežnik neke potnice in ji ga razparal do golega.
19.10. Doma setm sfeušal nago-voriti gospodinjo in gospodarja, da se pobotata zaradi medseboj-ne žalitve časti. člen kazenske-ga positopka predvideva takšno moinost.
20.00. Zvečer sedim vedno na istem stolu, kadar ne ležem v posteljo. Največkrat pa me ni doma.
Fako imenovani »Eisteddfod« Je znaiilna prireditev velških Studentov, ki ima tudi svojo kul-turno tradicijo. Vsako leio, v mesecu februarju, se zbere preko tisoČ študentov na tej znani prireditvi. Prirediiev ima več oblik. Med dragitn tudi razna tekmovanja med collegei. Naš posnetek kaže takšen veličasten tpenutjek, ko zmagovalca nekpga collegea svoji kolegi o>b »plošnem navdušenju nosijo na rokah. V rokah ima visoko trofejo.
OBIČAJI NA SVETOVNIH  UNIVERZAH
Tuna na pohodu
Vsako l«to, v dneh, ko «e za-
čen(jago predavanja, avenijo španska univerzdtetna mesta v zvoikih zdiraviLh in mladih gla-sov, ki izvinajo iin valiavijo v no-či. »Tuna« je na oesti.
Ta zanimiv štud-entskli           ,
ki mu Spanoi pravdjo »tuma«, je sledil vs»m važnim tmadicijam,  njegov zo5etek v z.go-
podeželjska mesteca t«sr vasi in s svojiimi flavtami in kitarami skdiraj pod miMm ne-bom deivao^alii pestre sparede. Razjuimljivo, dia so bile vse te skuprne med ltjozdml prijiazno sprejete in poisledlioa njihovih nastopov na vašlkiih trgih j© bil precejšen  zaslužek, ki  je oaruo.
POD    BALKONOM    SO    SE   ZBRALE    FLAVTE. VIOLINE IN KITARE ...
d'ovimd ne-znan- Skoz/i stoletja se ni izg'Uibi'1 v labi,ri'ntu tujih obi_ čajev, pač pa je obdržal izvir-nost im domačo kri. Najbolj v€irj€tna je domneva, da &o nje-gov zgodoviinski predhod-nik študentske »loupiine, ki »o v po-eitniioah zaipuščale Aloalo in Salamajico, da bi obiskale vsa mala mesta, vasi, naselja in gradove.    Obiskovali    »o    trge
gačal študenfcom nadaljevati študdje.
Ne glede na to, ali je razlaga tega obicaja pravilna ali ne, ima ohrianjeni običatj zadosti čarov, kj jih je vredno opisati. Spanski štiudentje proslavljajo »Tuno« že več kot pet stoletij im to vsako jesen, ko se odpra vrata  uniwe.rz.
Težko j« opisatl ta podediova-
ni študemtski obi6aij, ki ima j*a-zen teiga še pester videiz. Nje-gov namen je razvesaliti ljtidi, miade in stare. »Tuna« je na kratko povedano skupiaia glas-benikov, oble^eniih v čirne ko_ stume sedeimnajstega stoletja. Gland teh skupin pravzaprav niso giasbeniiki, ampak bodioči zdiraivndkii, pravniiki — skratka štud«ntj'e.
Sleddmo temu običaju na e-nem izmed nočaaOi pahodov po mestu.
Okr»g polruoči, ko je mesfco zaviijo v rjiuho inolka. ziasllišiimo nckje zvoke glasbe, ki se vedno bolj približuje. N.a čelu povorkie stope praponščak, z vihirajočo zastavo, ki daje smer tisočerim zvotom glasbid. Za pFaparšča-kCHm stopajio glasbeniikd v pred-pisanih oblaoiKh. Poteim niasto-pi čas, ko se na trgu pojavi skucdina šbudentov s taimbiirica-mi. Fiavte iai violine pridejio na trg za njimi, zadaj pa že raste-jo   hrupi   mandioliin  in  kdtar.
Vsak koraka strumrio v rit-mu melodije. Pojejo in vpdjejo na čast »tuni«. Udeleženci teiga sprevodia mosiijo črno tu>ndkio, 6r. ne nogavice in pokrivalo. Na vratu in na zapestju imajo p>ri-vezano belo vrvico in od pokrd-val jim visijo veobairvni tpalco-vi.
Ko s« ustavijo pred eao iz-med hiš, začne čelo s pnapor-ščaikom obeleževatd kirog. Pra-po.rščak ostaine v srodii§6u kiro-ga, ostali pa napravijo polme. sec oikrog »jega. V nadst*iopj.u hiše zasveia luč in prijazen žen-skri glas pozdiravii v nežniih be-sedah »tuno«. P»1}ean z^čnejo igjaiti, da parjd^ ,jdbot, ¦sgnca. FOjpev-ke od v&erra1], dianei? iri orf Vse-
povsod. Ko so končali z, pade na ulioo vz odiprteiga bal-kona velik z.aivotj. Dernair, daii-la in sdaščice za »tuno'«, razen tega pa še barvni tnalkovi s po-sebni/m potsvetilom deikiet, ki stamuijejo v tej hiši in njemi bOi« žini. Tratoove si famtje takoj pripno na svoja pokiriviaila.
Medtem sprevod krane aa-prej po ulici. Udiarci korakov se premiikajo po cesti naprej v noč. DokleT ne pridejo pod dmig balkon, na katerem se skriva §a lepše dekle. Potem se oibred po-novi. Ko sonce zijutraj raiziprši jiutiranjo zargo, »tuna« izigine im piusbi za seboj domo(t'ožje za nočjo.
V nekaterih jej s-rediščih koraka »tuna« entorat na lQto po ulioah tudi pr:i dneivni svotlobi- Obtčaj-no je to dam, ki je izbran za pr.azndte univerze. V takem primerni »tu-na« najpreij pozdravi retktorija in veličin« mesta.
Nl vsak študent pnost sksrfed in t-ežav. »Tuna« opravlja zato še eno nalogo. S smehom iin glas-bo zibLra denar, ki ga razdelijo najpotreibnejšim &tudentom kot  podporo.
OGLAS
Izgubil se 'je študient slavisfcike Jaka Radirka. Noai temna caw-boysike hla6e in sveteil &uk.ni3i5. Kdipir gia je našel, g;a lahkio ob-drži. Starii prosiflo piotšitenega »ajkiittelloa, da ndon vrn© otetcnvo olblelko, !kij 3'o je poHototoa       J
I
 RATGILAS Tl. KONGRESA VNU
Za lepšo prihodnjost
V marcu bomo imeli volitve v zvezno in republiške ljodske skupščine, četrte po vrsti v naši državi. Volltve bodo nov pregled naših dosedanjih uspehov v izgradnjl socialistične družbe, katere smisel so svoboda, blaginja in sreča eloveka. Mi, mladi, polnopravni državljani takšne družbe, moramo z udeležbo v volilni kampanji in s samim glasovanjem še enkrat potrditi Že znano resnico, da so naše težnje, naši ideali, usoda vsega našega rodu n«razdružljivo povezanl z usodo socialistične Jugoslavije. — S svojim glasovanjem bomo potrdili tudi najvežje uspehe minulega štiriletnega obdobja od zadnjih volitev V zvezno in republiške Ijudske skupščine. Samoupravljanje proizvajalcev v gospodarstvu in samoupravljanje držav-ljanov v komuni in družbenem življenju sploh je postalo bistvo našega sistema socialistične demokracije, sprostilo je ustvarjalne sile ljudi in zraslo v najprikladnejšo obliko povezovanja osebnih koristi državljanov s splošnimi ko-ristmi skupnosti. Industrija je na svoji poti naglega vzpona dosegla nove velike uspehe in trikratno presegla predvojno proizvodnjo; kmetijstvo pa je storilo velik korak naprej in doseglo lani rekordno proizvodnjo. Vse to je omogočilo znatno izboljšanje življenjskega standarda in nam prineslo v petletnem planu natanko izraženo politiko ustvarjanja pogojev za še boljše življenje naših državlja-nov. Bližnje volitve bomo imeli v času, ko si napredni Ijudje vsega sveta na vso moč prizadevajo, da bi se ognfli nevarnosti strahotne atomske vojne. S svojim glasova-njem bomo mi, mladi, tnočno podprli svojo deželo kot enega najbolj dejavnih borcev za politiko aktivne koeksi-stence, brezkompromisnega boroa za mir, za enakopravne odnose med državami in za polno spoštovanje suverenosti Bleherne dežele.
Mladi Ijudje!
Za nas so bližnje volitve posebno važne tudi zato, ker jffa bomo imeli v času, ko na mlade državljane čedalje bolj smelo prenašamo večje družbene odgovornosti. Zad-nje volitve v ljudske odbore, na katerih je kandidiralo in bilo izvoljenih mnogo fantov in deklet, to najbolje potrju-jejo. Z aktivnim sodelovanjem na bližnjfh volitvah bomo Izpričali, da smo ne samo dorasli in sposobni za tisto, kar nam je zaupano, marveč tudl za nekaj vef — za dolžnosti In odgovornostl nasproti sebi in naši skupnosti. Tako ne rastemo le naglo v aktivne in odgovorne člane družbe, tnarveč lahko bolj izpričujemo tisto, kar je v nas najveo vredno: mladostno energijo, borbenost in ustvarjalnost. Tako se bomo oddolžili z udeležbo v predvolilnih pri-pravah in s samim glasovanjem tudi naši socialistični deželi za vse tisto, kar nam je storila, da je naša mladost čimlepša in čimpopolnejša. Na volitvah bomo glasovali tudi za to, da bodo naši življenjski in delovnt pogoji boljši. da bo naša družbena dejavnost popolnejša, naše šolanje ie plodnejše, naša telesna vzgoja še bolj vsestranska. Ne bili bi namrer mladi, če bi bili povsem zadovoljni s tistim, kar imamo, če ne bi hrepeneli po višjem, lepšem in popolnejšem.
Mladi državljanlt
Predlagamo in volimo tiste kandidat«, ki so s svojim dosedanjim delom zaslužili zanpanje ljudstva, ki bodo enali vskladiti koristi komun s koristml skupnostf, ki bodo razumeli zahteve sodobnih mladih ljudi in storili, kar je njihova dolžnost, da se bodo vsi naši mladi državljani vsestransko razvijali, da bodo postali svobodne, družbene in dostojanstvene osebnosti z razvito socialistično zavest-jo, z vzgojenim samostojnim mnenjem, z neoviranim kri-tičnim duhom, osebnosti, polne ustvarjalne volje in odgovornosti nasproti sebi in drožbi.
Fantje in dekleta!
Vi, ki boste prvlkrat glasovali, pojdite vsi na volitve in dokažite, da ste vredni nasledniki legendarnega sko-jevskega in brigadirskega rodu. Vi živite v drugačnih pogojih in vaša ustvarjalnost se kaže v drugačnih oblikah — v učenju, v razvijanju socialističnih odnosov med ljud-mi, v obvladovanju sodobnega procesa proizvodnje v in-dustriji in v kmetijstvu ter v osvajanju znanstvenih pri-dobitev. Ko pa pridejo veliki dogodki, se vaša politična zavest in zrelost izražata prav tako nazorno kakor pri prejšnjih rodovih. Takšen velik dogodek so tudi bližnje volitve. Potrdimo tudi na njih, da smo takšna mladina, kakršno naša država prav potrebuje.
Mladinci in mladinke!
Vključimo se vsi v splošno predvolilno dejavnost Socialistlčne zveze in vnesimo v njo naše mladostno navdušenje in polet!
Pojdimo vsi na voliive!
Glasujmo za najboljše!
Glasujmo  za našo  vedrejšo  mladost,  za našo  lepSo ihodnost!
Glasujmo za svobodno, neodvisno sodalistično Jn-goslavijo!
* O VSEJ DRZAVI VALOVI. MNOZICE LJUDI, DB-LAVCEV IN NAMEŠCE NCEV, KMETOV IN MLADINE, SE ZBIRAJO, DA BI PO SLUSALE SVOJE VODITELJE IN SVOJE KANDIDATE , SHAJAJO SE NA ZBORIH VOLIVCEV IN RAZPRA VLJAJO O PREHOJENI POTL O TEfcAVAH IN O NAC RTIH ZA POT NAPREJ. V NEDELJO PA BODO IZ RAZILI SVOJO PRIPRAVLJE-NOST ZA SODELOVAN JE V SKUPNIH NAPORIH ZA USTVARITEV LEPŠEGA   ZIVLJENJA.
Posebno razgibana je topot mladina. Razumljivo — saj se že dalj časa vedno bolj uveljav-lja kot pomemben činitelj v na-šem družbenem irvljemju. O tem zg^vorno pripovedujejo števil-ke: že leta 1956 je bilo v delav-skih svetih 16.122 ali 13 odsfcot-kmr mladih delavcev, v uprav-nih odborih pa 6124 mladih. Doslej je v ©rganih delavskega samoupravljamja deltrvalo že preko 77.000 mladih delavcev. Toda tisoči mladih ljudi delnje-jo še .v upravnih odborih kme-tijskih zadrug, v šolskih odbo. rih in v drugih organih druž-bemega uprarljanja. Pri pre-teklih voli*vah v ob6inske ljud-ske cdbore je bilo od 12.000 mladih kandldatov kjvoljenih kar 6313. V Sloveniji je bilo v 121 Ijudskili odborov izvoljenih 760 mladih.
Toda to so le sube Stc-vilke, ki ne povedp ndSesar o naporih mladih, da bi pri v«akem vpra-šanjn    uveljavili   napredno    in
blemov. Posebej pa se je ustavil ob univerzittttneir. zakonu, dt družbenih potrebah, ki so ga narekoval«, in ob problemih, ki se z nj€ffoviin uveljavljanjem pojavljajc.
Tov. Vida Tomšičeva, pod-predsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije, je študentom zborovalcem približala nekaj zunanje in notranje palitičnih vprašanj in jih seznanila s prm-cipi njihovega reševanja.
Tov. Janez Vipotnik. člaa Okrajnega komiteja ZKS, je govoril o vlogi inteligence v de-lavskem sanioupravljanju, pri čemer je posebno naglasil po-trebo po oimvečjem vključeva-nju izobražencev v ves sistem družbenega samoupravljanja.
Direktor Ekonomskega inšti-tuta v Beogradu, tov. Janez Sta_ nav&ik je govoril o gospodar-skem razvoju Jugoslavije m ga analizfral s stališča vsega sve-tavnega gospodarskega razvoja.
Pred volitvami v zvezno in republiško ljudsko skupščino
Glasujmo za napredek,
za neodvisnost, za mir
PRED LETOM DNI SMO IZGUBILI MOŽA, KI JE VSE SVOJE ŽIVLJENJE POSVETIL OSVOBODITVI IN RAZVOJU DOMOVINE. PRENASAL JE MUCE-NJA V ZAPORIH, SE BOJEVAL V NAJTEŽJIH OKOLlSClNAHIN SE VES PRE-DAL  NAPOROM SOCIALISTICNE GBADITVE.
VES JE ŽIVEL S SVOJIM LJUDSTVOM, V NJEGOVO OSVOBODITEV IN V GRADITEV NJEGOVE LEPŠE BODOCNOSTI JE VLOŽENO MOŠINO ZlVLJE-NJE. TEŽNJE NJEGOVEGA LJUDSTVA SO V NJEM VEDNO NAŠLE SVOJEGA URESNICITELJA.
TOVARIŠ MOSA JE BIL VELIK CLOVEK. NI BIL VELIK LE KOT BOREC V REVOLUCIJI IN KOT GRADITELJ SOCIALIZMA, VELIK JE BIL V VSEH SVO-JIH VSAKODNEVNIH ODNOS«! DO SOLJUDI. BIL JE CLOVEK, REVOLU-CIONAR, KOMUNIST.
V SEBI JE ZDRUŽEVAL NAJPOZITIVNE/ŠE LASTNOSTI BORCA - KOMU-NISTA. VEDNO JE STAL V PBVIH BOJNIH VRSTAH DELAVSKEGA RAZRE-DA ZA ZMAGO SOCIALISTIČNIH DRUZBENIH ODNOSOV, ZA ZMAGO SOCIA-LISTICNE MISLI.
TOVARIg MOŠA SE NIKOU V ŽIVLJENJU NI ODDALJIL OD MLADINE. VEDNO JE ZNAL CENITI NJENO VLOGO V DRUŽBENEM ŽIVLJENJU IN JE V MLADINI VEDNO VIDEL ENEGA IZMED NAJPOMEMBNEJŠIH ClNITE-LJEV DRUŽBENEGA NAPREDKA.
BIL JE CLOVEK IZREDNEGA DELOVNEGA POLETA, NEUTRUDEN BO-REC, SIJAJEN AGITATOR, ORGANIZATOR, NOVINAR, GRADITELJ NAŠEGA UPRAVNEGA SISTEMA, VODITELJ."
TOVARIS MOŠA JE BIL EDEN NAJVEČJIH SINOV NAŠE DOMOVINE. NJEGOVO DELO JE SVETAL ZGLED SEDANJIM IN VSEM BODOClM RODO-VOM GRADITELJEV SOCIALIZMA. NJEGOV SPOMIN NE BO NIKOLI UGASNIL.
obenem svoje lastno mlšljenje. Ničesar tudi ne povedo o tem, kaj vse je že dala mladina naši skupnosti, ko je v skrajnih na. porih gradila kliučae objekte našega gospodarstva.
Danes je mladina spet pri-PTarvljena žrtvovati se do zad-njih m«ja, da bi zgradila tisto, kar družba potrebuje. Hoče se čimbolj vključiti v našo politič-no in gospodarsko graditev in ho6e k njej Mmvei prispevati. To je dokazala že na mno«ih zborifa mladih volivcev.
V»l predvolilne dejavnosti je zajel tudi študente. Na svojih predvolilnih zb&rovanjih so do-kazali, da živijo tesno vključeni v vse družbeno preoblikovanje in da v njem tudi akfcivno de. lujejo.
Na študmtekih predvolilnih zborovanjih so govorili nekateri najvidnejši kandidati in politič-ni delavoi. Za teme predavanj so si izbrali aktualne probleme našega notranjega in zunanje-političnega razvoja.
Predsednik univerzitetnega sveta, tov. France Perovšek, je govoril o pomenu volitev za bo-dofii razvoj Jugoslavij-e, pri 6e-mer se je dotaknil vseh perečih gospodarskih In družbenih pro.
Pomlad na cesti
&SV.
&tudentjc na predvolilnem zbor ovanju v itudentski menzj
Žalna se|a
17. marca je imelo predsed-8tvo Univ©raiftetnega odbora Zveze štmderatov žalno sejo in teitoo počastilo obletnico srorti pokojinega predsednika Zvezne Ijudske skupščine Moše Pijada. O li'ku tega velikega sima naših twpqdov je spregovoril Jarako Popovič. Pofeojnega tovariša je predistavil kot neizprosnega bor-oa 7B. pravice delovnega ljudstva in kot svetal zgled vsem bodo-6im rodovom.
Univerziitetni odbor je ob tej poniiložnosti sklenii, da bo ob pri-hodnji obletnici stnrti tov. Moše Pijada podelil nagrade v zne-rfcu 60.000 diri. Razpis nagrad bo ddavljen v prihodnji številki našega listp
»NAGRADA MOŠE PIJADA«
Ob obletnioi smrti tov. Moše Pijada je naše uredniitvo imel« žalno sejo, na kateri smo se spomnili tega nepozab-nega borca za svobodo in razvoj naše domovine.
V   spomin  na  MoSo  Pijada  —  naprednega  in  sijajnega novinarja — smo lani ustanovili »Nagrado Moše Pijada« in jo sklenili podeliti za najboljši prispevek v našem listu.
Letos smo nagrado prvlž podellli. V žirijo smo vključilj tov. Blaža Vrečka, predsednika Univerzitetnega odbora ZSJ, tov. Janka Popoviča, glavnega in odgovornega urednika našega lista, ter tovariše iz našega uredništva: Draga Copa, Bojana Samarina in Dušana Voglarja.
V   ožji  odbor  so  prišli  nslednji  prispevki:   »Književnost na  stražl«   Jožeta   Pogačnika,   Draga   Copa  »Machiavelli  in njegov   pomen   danes«,   »Oktober«   Janeza   Vrhunca,   Slavka Kremenška  »Miselni  larpurlartizem  in  stvarnost«  ter  »Eno noč s padalci« Draga Kralja.
Izmed teh je bil sogjasno izbran za nagrado prispevek tov. Janeza Vrhunca, kateremu ob tej priložnosti iskreno če-siitaano.
Tisoče In tisoče mladincev in mladink se je odzvalo pozivu tov. Tita in VI. kongresa LMJ, se prijavilo v mladinske delov-ne brigade. Po približnih po-datkih se je doslej v mladin-ske delovne brigade ^rijavilo že okoli 150.000 mladincev in mladink, tako da bo težfco od-brati tiste, ki naj bi sodelovali v zvezni delovni akciji. Na njej bo namreč lahko sodelo-valo le 55.000 brigadirjev, za. ostale pa bodo organizirali re-publiške in okrajne delovne akcije.
Cesta, ki jo gradimo, ne bo le združila vseh jugoslovan-skih narodov, ampak bo po-membna arterija tudi za naše gospodarstvo. Pripomogla bo k čim uspešnejš&mu izvajanju nalog, ki nam jih daje naš perspektivni načrt gospodar-skega razvoja. Ker bo povezala med seboj najvažnejše centre naše gospodarske graditve in nekatera zaostala področja z razvitejšimi, bo njen pomen za vaš nadaljnji razvoj mnogo ? omembnejši, kot ga lahfco ocenimo na prvi pogled. *
Mladinske delovne brigade bodo opravile okoli 40 odstot-kov celotnega dela,   ostalo pa
bodo storili z buldožerji. va-Ijarji, kamioni in drugimi po-trebnimi stroji. Vsa gradnja avtomobilske ceste bo stala skupaj s prostovoljnim delom okoli 5 milijard in pol, od če-sar se bo za preskrbo brigad, za orodje in opremo porabilo okoli 900 milijonov, za socialno in zdravstveno zavarovanje ter za kulturno in športno dejav-nost pa okoli 300 milijonov.
Ob prihodu na gradilišče bo vsak brigadir dobik delovno obleko. Vsa organizacija dela, namestitev in prehrana brigad, zdravstvene in druge službe bodo urejene po sodobnih. za-htevah dobro opremljenih gra-dilišč.
*
Na delovni akciji bo iz vse države sodelovalo ofcoti 6000 študentov. Po nepopolnih po-datkih se je doslej' prijavilo že čez 10.000 študentov. Naša uni-verza bo poslala na gradilišče dve delovni brigadi po 120 štu-dentov. Od teh bo ena delala v juliju, druga pa v avgustu. Na vseh fakultetah so prijave v študentske delovne brigade že v polnem teku. Na nekaterih združenjih pa so prijave že skoraj zaključene. Po grobih cenitvah je prijavljenih že 250 študentov.   Kaže,   da   se   bo
leto&nje delovne akcije udele-žilo okoli 10 do 15 odstotkov vseh redno vpisanih Hudčntov.
Poleg teh pa bodo kot stro-kovni pomočniki in voditelji sodelovali še študentje medid-ne, arhitekture, gradbeništva ter študentke višje medicinske šole. Teh študentov bo na gra-dilišču verjetno okoli 100.
Po tem, kako potekajo pri-jave v študentske delovne bri-gade, lahko sodimo, da se štu-dentje zavedajo pomena letoš-nje zvezne delovne akcije in da znajo izpolnjevati svoje ob-veze do družbe, ki jim toliko daje. Njihova pripravljenost, pomagati pri graditvi velikega objekta, kaze na njihovo po-litično zrelost.
Studentje pa imajo še drugo obvezo: pomagati morajo pri gradnji novih objektov v Stu-dentskem naselju. Za graditev naselja se Študentje prijavljajo istočasno kot za zvezno delov-no akcijo. Nadaljnja graditev Studentskega naselja bo v ve-lifci meri izboljšala materialni položaj študentov. Delovna ak-cija v naselju bo velikega po-mena tudi zato, ker bodo štu-dentje k izboljšanju svojega položaja prispevali znaten de-lež tudi sami in tako ne bodo le čakali na dajatve družbe.
V vsej predvolllni dejavnosti je naš sistem neposredne socia-listične demakracije dobil po-seben poudarek in svojevrstno osvetlitev. S tem, kako so po vseh zborih volivcev tako teme-ljito in sproščeno razpravljaJi o najražnejših vprašanjih določe-nifa krajev, se je pokazalo, da ta demokfacija ni le prenesla cele vrste kompeten« z osred-njih organov državne uprave na nižje organe in neposredne pro-izvajalce, ampak, da je tudi utrdila naš politični sistem in okrepila ter združila vse sile, ki se zavestno bore za sociali-zem. Izgradnja socializma po-staja danes stvar zavestnega boja vedno širših ljudskih mno-žic. Sodelovanje v organih družbenega upravljanja jim vzgaja iniciatiTnost, aktivnost in požrtvovalnost ter tako nepo-sredno prispeva k njihovi ideo-loško-politični   vzgoji.
Razvoj tega sistema neposred-ne demokracije v vseh njenib najrazličnejših oblikah je tudi eden izmed- neposrednih pogojev za naš nadaljnji gospoda.rski razvoj in za uresničitev per-spektivnega gospodarskega na-črta- Ze doslej se je pokazalo, da je prav komuna tista, ki najlaže rešuje razna družbena vprašanja na določenem področ_ ju. Spoznali pa smo tudi. da je gospodarski in družbenj razvoj nekega področja neposredno od-visen od dela Ijudskih odborov in delavskih svetov ter drugih organov samoupravljania. Pri tem pa so potrebni skupnj na-pori vseh naprednih in zavednih ljudi.
Smer takerau razvoju sociali-stične demokracije je dalo uspešno delo ljudske skupščine pretekle mandatne dobe. Fo re-zultatih njenega dela smo vi_ deli, da je to ljudsko predstav-niško telo pravilno spoznavalo silnice našega družbenega živ-ljenja, da je objektivno ugo-tavljalo bistvo njegovega raz-voja in da je s pravim poslu. hom za stvarnost določalo sraer-nice za uspešno oblikovanje raz-voja socializma pri nas. Mepo-sredni sadovi naporov so zakoni o delovnih razmerjih, ureditev državne in komunalne uprave, uveljavitev nove gospodarske politike in na koncu še perspek-tivni naort našega nadaljnjega gospodarskega razvoja.
Ko bomo v nedeljo valili no-ve poslance v naša predstav-ništva, jih bomo volili z željo, da bi tudi njihov prispevek k našemu razvoju bil tolikšen. Potrdili bomo doslej prehojeno pot in izrekli svojo privrženost načclom bodočega razvoja so-cializma. Glasovali bomo za na-predek, za neodvisnost, za mir.

8. DECEMBRA 1951 JE IZSLA PRVA STEVILKA NASEGA GUASILA KOT NASLEDNIK »STUDENTSKEGA LISTA«. TA JE IZHAJAL OD 20. MARCA 1949, UREJEVALI SO GA FRANCI AMBROZlC, DARO BRATOS. RUDI MAHKOTA, MILOS KOBE, MILAJJ STARINP IN MILOS MIKEL.N, KI JE TUDI UREDNIK PRVEGA LETNIKA »TRIBUNE«. PRVI LETNIK OBSEGA 9 ŠTEVILK, KI IZHAJAJO STIRINAJSTDNEVNO. NASLEDNJI LETNIK UREJUJE BORIS MIKOS, IMA 4 ŠTEVILKE LETA 1953 PREVZAME S 1«. STEVILKO UREDNISTVO PRIMMO2 KOZAK. IZIDE 18 ŠTEVILK. OD CETRTEGA LETNIKA DALJE IZHAJA CASOPIS V 20. STB-VTLKAH   NA  LETO.  BOGDAN   PLESA  UREJUJE  LIST   OI> 17.   STEVILKE VI. LETNIKA DO 16.  STEVILKE    V.   LETNTKA,    KO    GA
ZAMENJA   SEDANJI   UREDNIK   JANKO   POPOVIC.