Štev. 32. \r Mariboru T. avgusta 1884. Tečaj XVIII.
ljudstvu "v poduk.
shaja vu a k četrtek in velja o poštnino vred in v Mariboru 8 pofiilja-njem na dom za ielo leto 3 z» pol leta 1 jrld. 60 kr., za četrt leta SO kr. — Naročnina sfi pošilja oprsmlitru v dija&kem semonišiu (Kn&bonsettiinur). — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brs» posebne naročnine.
Popainesne liste prodaja hnjipar Novak na velikem trgn po 5 kr. —
ttckopisl so nc vračajo, neplačani listi so ne sprejemajo. Z» oznanila «B plačuje od n&vadne vrstico, ie se natisne enkrat 8 kr dvakrat 12 kr., trikrat 10 kr.
Slovenci.
Dne 19. avgusta t. 1. imamo za 6 let izvoliti 8 poslancev za deželni zbor štajerski v Gradci. Slovensko društvo priporočuje, naj bi sledeči gospodje bili izvoljeni:
1.	za okraje: mariborski, št. lenart-ki in slov. bistriški gospoda
Baron Goedel in Dr. Prano Eadaj državni poslanec, bivši deželni poslanec.
2.	za okraja: ptujski in rogački č. g.
Božidar Eaič državni poslanec.
3.	za okraje: gornje radgonski, ljutomerski in ormoški: gospod
Jožef Kukovec bivši deželni poslanec.
4.	za okraje: mahrenberški, slov. graški in šoštanjski: č. gosp.
Dr. Jožef Šuc bivši deželni poslanec.
5.	za okraje: celjski, konjiški, šma-rijski, vranski, gornj e-gr a j s k i in 1 aški: gospoda
Mihael Vošnjak
inženir, ravnatelj zaveze slov. posojilnic in
Dr. Fr, Dominkuš
bivši deželni poslanec.
6.	za okraje: sevniški, brežiški in kozjanski gospod
Jožef Jerman, c. k. svetovalec in okrajni komisar v pokoji.
Volitevska borba pa Scluniderer-Glantschnigg-ovi lisjakovci.
Sedaj volimo volilne može na kmetih. Hvala Bogu! Slovenci se številno udeležujejo in volijo pošteno, narodno. Da zmagamo povsod, o tem uže danes ne dvomimo. Naši kmetje so po volilnih shodih, oklicih in Slov. Gospo-
darji tako poučeni, da jih liberalci ne preslepijo lehko. Zastonj trosijo denarjev, celjskih oklicev in lisjakov.
Mariborski Schmideijer, tisti, ki je vPtuji modroval, naj bo nemec. Hammer", Slovenec pa „Ambos", po katerem rbi naj nemec (se vč liberalec) udrihal, dal si je po Glantschniggu skrpati oklic, ki uže na- prvi pogled pokaže, da je beli den zagledal tam, kder sedaj na Slovence najbolj psujejo, v Celji.
Kdor je oklic Slovenskega društva in oni konservativnih slovenskih volilcev mariborskih prebral, ta bo rekel: prvi je pošteno slovensk, poln resnice in najboljših naukov za slovenskega kmeta drugi pa nemčurska liberalna klobuštra, polna neresnic in zvijač, da bi Slovence prekanili in zvabili v liberalni koš. Zelo nesramno pa je, kako se resnici za ušesa daje in poštenim našim poslancem očita, kar so liberalci sami storili.
Kajti prvič drzneta se Schmiderer-Glantsch-nigg liberalcem pripisovati, da smejo sedaj tudi tisti voliti, ki 5 fl. davka plačajo, ter pravita, da so naši poslanci se temu upirali.
V resnici je pa ravno na opak bilo. Naši konservativni poslanci, med njimi baron Goedel, so to na Dunaji prvič sprožili in tudi sklenoli proti liberalcem, ki so se dolgo na vse kriplje branili. Schmiderer obeta in upa, da bodo kmetje z meščani jednako volilno 'pravico uživali. Ne verujte mu. Liberalci so 23 let imeli časa in prilike, krivico popraviti, pa je niso. Tudi Schmiderer je več let med njimi v Gradci čepel, pa se ni genol ne. Sedaj bi pa rad se kmetom v poslanca kot drugi Seidl-Brandstetter vrinol in zato se mu jezik samega medli, za kmeta cedi. — Proč ž njim!
Drugič kvasi Schmidererjev oklic, ka pre ljudje s sedanjimi poslanci zadovoljni niso! To je res, pa vedeti je treba, kdo so toti ljudje?
No, to so nemškutarji, nemčurji, liberalci, Seidl-Schmidei-erjevci, ti so jezni in nezadovoljni, ker so propali. Slovenci pa se veselijo
\
in visoko "spoštujejo poslance, kakor sta n. pr. dr. Radaj, baron Goedel.
Tretjič očita Schmiderer, da so naši poslanci kmeta v nemar puščali in mu večje dače naložili. To zopet ni res. liesnica pa je, da so deželne stroške štajerske od 800.000 fl. do 4'/a milijona pozvišali nemški liberalci in torej davke pomnožili; resnica je dalje, da so gruntno dačo liberalci 1. 1869 začeli uravnavati, po liberalcih n. pr. Sorschagg u, Hrastnigg-u itd. grunte previsoko vcenjevali in pri celem delu 25 milijonov potrošili. Konservativni poslanci, med njimi baron Goedel, so le ob konci prišli še do besede in za kmeta rešili, kar je bilo še mogoče. Tako so liberalci 41 milijonov kmetom hcteli naložiti, konservativci so to potisnili do 37 in letos do 341/2 milijona t. j. za 3, oziroma 8 milijonov gruntni davek znižali.
Kako se je baron Goedel za kmete izvrstno potegoval, priča to, da je s poslancem Schaupp-om vred predlog stavil: naj se tarife za vinograde, travnike, sadovnjake in gozde znižajo, kar bi davek znatno zmanjšalo.
No, in zakaj ta predlog ni bil sprejet? Zt.to, ker so liberalni poslanci posebno štajerski, tedajSchmidererjevci, (Cujte) proti Goedelnu glasovali. Schmiderer se je torej, kakor časti-lakomni vran v basni od Glantschnigga nakin-čati dal s tujim perjem, pa glejte, sedaj mu ga izpipljemo in pred nami stoji pravi nemško-libei-alni vran, katerega kmetja za živo glavo ne vzamejo.
Da ni res, da Slovenci nemščino sovražimo ali se nje naučiti svojim branimo, to kažejo naši oklici, kder tirjamo, da bodi celo v malih šolah nemščina o pravem času poučni predmet; druge šole pa uravnane tako, da bodo slovenski dijaki znali popolnem nemški in slovenski.
Ker Schmiderer - Glantschnigg v svojih oklicih toliko neresnic in zvijač potrebujeta, da bi kmetom nemških liberalcev vriuola, kriva sta sama. da jima nobena pametna slovenska duša niti toliko za njihove širokokoustna obe-tanja ne da, kar bi pod nohet djali. l'roč z lisjakovci in jihovimi smrdljivimi oklici! Držimo se oklicev Slovenskega društva. Ti so pošteni, resnišni, odkritosrčni!	Desteruiški.
Cigare, šnops, petaki.
Kar vsakega poštenega Slovenca žaliti more, to je predrznost liberalnih šuntarjev iz mest. Ti lečejo po deželi in skušajo naše ljudi podmitati. da bi liberalcem, nemškutarjem dali svoj glas ali od volitve izostali. Sram bodi liberalce, ki se takega grdega, nepoštenega sredstva poslužujejo. Cigare delijo iu šnops kupujejo in celo petake stotake ponujajo. Ne-
kemu županu v Slov. goricah so ponudili 100 gold., če jim pomaga, da nemčurji ondi prode-rejo, v neko ves na Dravskem polji so poslali iz Maribora 200 gold.
Slovenci, bodite pošteni, ne prodajte svoje časti, svoje volilne pravice, svoj rod za par revnih cigar, za kupico šnopsa aii nekaj Jude-ževih grošev. Storite, kakor je storil poštenjak Slovenec v celjskej okolici, kateremu je nem-čursk liberalec iz Celja ponudil najprej cigaro potem petak, če vsaj od volitve izostane. Reče mu: „kaj menite, gospod, da Vam jaz za petak prodam svojo poštenje, svojo čast! Tu niste na pravega naleteli." Nemčurja spreleti sedaj strah in zajeclja: „Ej, ne bodite hudi, saj Vam pe-taka nisem ponujal za volitev, ampak da mi deske pripeljate od žage." Glejte, lisjaka, po-tuhnjenca! Čast in slava pa slovenskemu poštenjaku !
Gospodarske stvari.
Naglo napejanje goveje živine.
Pravo napenjanje pri goveji živini ima nagel pretek, in obstoji v prevelikem razviti smrdljivega in spridenega zraka (gaza) v vampu iz povžite krme.
Znamnja: Kratko po jedi ali na paši, pa tudi med jedjo, začne na levej strani vamp polu nastajati, in tako naglo, da v nekterih minutah ta leva lačna posebno in nenavadno vuu napeta postaja in više od kočke sega.
Od začetka jc ta višina leve lačne še gibčna in prožna in, ako bolezen svojo pot naprej gre, postane leva larna celo trda tako da se na pritisk z roko ne všine več; pri ti stopnji bolezni začne živina skekati, mrčati, zadnjimi nogami naprej biti, je nemirua, se hoče vleči, sapo ima težko in hitro, se sloči s hrbtom kvišku, rep vzdiguje in se zelo nemirno obnaša, oči dobi napete in pogled je prestrašen, žalosten, ker ima smrtno britkost v sebi.
Nadalje, ako ni hitre pomoč', se ta znamnja še grozneje vidijo, živina začne zijati, po celem truplu postane trda, sline cedi, žlem-nate kože so rdeče žile tripljejo hitro in neredno, podkožne žile zatečejo, živina se trese in omahuje semtertje in ako zdaj ni uagle pomoči, se zgrudi na tla, jo trga po udih, iu zadušena svojo življenje konča, v /2—1 ure.
Uzroki: Ta bolezen nastane po prenagli in preveliki jedi presoknate krme, kakor: po detelji, redkeje po travi, repi, želji in po krompirjevi cimi, ali korenjevki i. v. t. nadalje vžitje rosne ali namrznene hrane; posebno je škodljivo na kupili ogorjene, ovele, napol suhe, napol zelene krme polagati; slednjič še napenjanje stori, ako se po vžitji zelene krme prehitro pije. Po tem nerednem vžitji nastane v želodci naglo ki-
penje, ktero se spridi in začne v naglosti na-rejati oglikovodik, žveplov vodik, ki naglo žve-pleno-vodeni vamp prenapolni.
Ozdravljenje se ravna na hitro odstrane-nje v vampu nabranega plina, kar se more po kemiškem zdravilu storiti, ki popije te hude pline, ali odstraniti jih po požiravniški cevi in tretjič na umetni način skoz vbod v vamp.
Kemiško zdravilo se rabi tako-le: vzemi za dobre 4 žlice vinskega žganja, deni zraven eno žlico salmijakovega cveta (špirit ammoni. caust.) To zmes vlij v litra vode, in daj hoter; koj za tem si pripravi drugo tako zmes, kar se v 10—15 minutah pozneje živini vlije; večidelj kmalu vamp vpadne. Zraven je potrebno hitro iz slame vožje zviti, in v gobec živini djati, konce na roge pritrditi, da žival zija in tako riganju pot odpre. Dobro in potrebno je debelo plahto (rjuho) v mrzlo vodo zmočeno na napeto telo devati in živino primerno prepeljavati.	(Dalje prih.)
le „babje golče" pobirala in se osmešila pred možmi.
Iz Ptuja. (O volilni pravici žen-stvaza deželno-zborske volitve.) Iz zanesljivega vira zvemo, da je c. kr. namest-nija v G-radci zastran volilnih pravic ženstva za deželno-zborske volitve političnim oblastijain razodela, da se morajo vse ženske sploh, tako omožene kakor neomožene, v volilni imenik za deželni zbor vpisati, kakor so v volilne liste za občinske volitve vpisane. Iz tega pa ne sledi, da smejo tudi vse voliti. — Omožene in nedorasle smejo voliti po soprugu, varhu (ger-habu), oskerbniku (kuratorju), ker so ti njih postavni zastopniki, kteri pooblastil ne trebu-jejo Ce pa druge ženske, ktere nimajo postavnega zastopnika, tudi glasovati smejo, to določi volilno povjerenstvo, ktero si ima pred očmi držati, da je glasovanje po pooblastencu po § 15 deželno-zborskega volilnega reda, ke-dar se volijo poslanci, edino le veleposestnikom dopuščeno, tedaj glasovanje neomoženih žensk (ali sploh brez postavnih zastopnikov) po pooblastencu protipostavno. Drugače je pa to, kadar se volijo v deželnih občinah volilni možje. Za te volitve navedeni § 15 ni določiven. Neomožene ženske smejo volilne može po poobla-stencih tako voliti kakor občinske zastopnike ri srenjskih volitvah. Ta poduk volilno pra-. ico ženstva strogo loči dvojno: prvič pravico vpisanja v liste, drugič pravico glasovanja. Vpisanje se ne sme odreči, ker volilni red tirja, da se morajo vsi volilci, tudi ženske, tako v deželno-zborski volilni imenik iz listov za občinske volitve prenesti, kakor so v tih vpisani, glasovati se pa sme le toliko, kolikor občinski volilni red dopušča deželno-zborski volilni red pa ne zabrani. Volitev občinskih zastopnikov po pooblastilih je ženstvu dopuščena, volitev poslanca pa v § 15 prepovedana. Ker pa p.iepoved samo za poslančevo volitev velja, ne zavira ženskih pooblastil za volilne može.
Iz celjske okolice. (Volitve volilnih mož,) Dne 4. t. m. so se vršile tukaj za občino „Celjska okolica" volitve volilnih mož. Naša občina voli 7 volilnih mož. Pri tej volit vi smo Slovenci sijajno zmagali. Naši kan-didatje Levičnik Jože, Zupane Janez, Šah Karel , Znidar Miha, Glinšek Matevž, Brežnik Gašpar in Cocej Matevž) so dobili 66 glasov, nasprotni kandidatje, med njimi tudi naš „oče" župan Male, Francki, Jezernik, itd. le 5 glasov. Popolnoma potrti so zbegnoli privrženci „Celjskega lisjaka" iz občinske pisarne. Znamenito je posebno to, da so ob nedelji dne 3. t. m. Celjski nemci napravili od strani nemškega šulferejna veliko veselico v Celjski okolici pri „Erjavci". Tam se je jelo in pilo zastonj ; so hoteli kmetje loviti in pripraviti za volitve volilnih mož. Pa zaman! Kmetje so se
Sejmi 11. avg. Celje, Lučane, sv. Lovrenc na Dravskem polji, sv. Lovrenc v puščavi, Radgona, Brežice, Svetina, Slov. Gradec, Podčetrtek; 12. avg. sv. Jurij v Slov. goricah, Veržej, 14. avg. Ptujska gora, 15. avg. sv. Trojica v Slov. goricah, 16. avg. Lembah, Sevnica, Vo-zenica, Straden, sv. Vit pod Ptujem, 17. avg. Kostrivnica.
Dopisi.
Iz Maribora. (Schmiderer) je zakrivil tožbo zoper Selniškega župnika č. g. M. Korena, čeravno so ta nekdaj bili njegov „inštruktor". Dne 25. maja se je namreč „bauerverein" iz Spielfelda preselil v Maribor. To je župan Neubauer v Selnici pred cerkvo oznaniti dal. Župnik so nedostojnost grajali in svarili pred bauernvereinom, o katerem sedaj Lineški škof pravijo, da dela za brezversko šolo in za Prajze. Neubauer napravi zoper župnika „amtliche Kundmachung" za kar pa ga glavarstvo po-krega. Sedaj privoha Schmiderer v Selnico in čuje, da so župnik baje o bauernvereinu rekli, da je „gemeinschadlich" in „staatsgefahrlich" in „hochverratherisch". Hajd po A pota v Spiel-feld in dr. Glantschnigga v Celje, da župnika posadijo na tožno klop v Mariboru. Zgodi se tako in tropa mariborskih liberalcev hiti v sod-nijo gledat in posiušat, kako bodo sedaj župnika sodili zavoljo strašnih pregreh zoper bau-ernverein. Toda Neubauer sam ne ve povedati, kako in kaj so župnik govorili, druge priče tudi ne. Glautschnigg si ne zna pomagati, preloži obravnavo in med tem potegne tožbo nazaj. Schmiderer pa si je zastonj jezik in zobe brusil na vrlem mešniku in župniku Selniškem. Pokazalo se je, da sta Schmiderer in Neubauer
izognili veselice, prišli so pa drugi dan k vo-litvi v nepričakovanem številu. Zatoraj Slava jim! Pokazala je tudi ta volitev volilnih mož, kdo je pravi gospodar v Celjski okolici. V slučaji namreč, če se ne smejo utikati meščani Celjski v naše volitve, je narodna stranka na krmilu, to je, gospodar v domači hiši! — Gospod Lutz, kteri je toliko se potegoval za omenjeno veselico, v je pa tudi zdaj prav nevoljen, Res sitno je: Cas in denar tratiti, pa nič doseči. ...
Iz Celja. (Kako ljubi nemški liberalec Slovenca! Več delavcev je svojo službo in zaslužek zgubilo, ker so pri zadnjih občinskih volitvah volili Slovence. Lesotržec Negri in nek mladi Žagar sta jih djala iz službe veliko število in rabita zdaj na mestu njih arestante. Ali je to pravično, da jetniki jemljejo zaslužek našim ljudem? Tudi pri zidanji novega gledišča so siromaki službo zgubili. V hvalo tem značajnim možem, ktere bomo po imenu v „Slovenskem Gospodarji" razglasili, kakor hitro vse na dobro poizvemo, naj bo povedano, da so vsi delavci že pred volit-vijo dobro vedeli, da pridejo ob kruh, če
držijo s Slovenci.................... laž-
njivim liberalcem, ki se širokoustijo, da so svobodoljubni; ki "vedno kričijo: „Zdaj ste fraj, zdaj ni več tlake". Pač lepa hvala za Vašo „frajost-1; svoboda, ktero nam Vi ponujate, je hujša tlaka in grše hlapčevstvo, kakor smo ga doživeli pred letom 1848. Vi hočete imeti svobodo za sebe, za nas imate pripravljene le verige, v ktere nas hočete zopet vklepati. — Čast toraj in slava vrlim celjskim Slovencem, ki rajše škodo trpijo, kakor da zatajijo svoje ljudstvo......................! Tisti možakarji pa, ki so rajše petake in desetake poskrili po svojih žepih, kakor da bi bili dali Slovencem svoje glase, ki so toraj prodali svojo čast in pravice svojih sosedov potujčenim lažiliberalcem, tisti naj se vzgledujejo nad onimi nopremož-nimi, deloma vbožnimi delavci. Pošteno ime pač veš velja kakor cele skrinje zlata.
Iz Ivozj anskega okraj a. (Volilni shod v Ime nem) se je 27. p, m. sijajuo vršil. Prostorna soba je bila polna najodličnejših volil-cev. Zbrali so se č. g. župniki iz 5 bližnjih far, gospodje župani svetovalci, odborniki in drugi veljavnejši možje od cele okolice. Gosp. Veršec, veleposestnik iz Ulimije in župan občine Sopote je zborovanje pričel, kandidata g. Jermana volilcem predstavil. Za predsednika je bil isti g. Veršec izvoljen. Kandidat, gosp. Jerman je v čez uro dolgem govoru program konservativne in narodne stranke razlagal, kteri je volilcem vse skoz po volji bil Kakor je bil iz srca govorjen, tako je tudi vsakemu v srce Žel. G. Terček iz Kozjega je potem v kratkem nagoveru priporočal, take može za volilce iz-
brati, kteri bodo kandidata g. Jermana za poslanca volili, in kteri so samostalni dovolj, da se ne bodo dali od nasprotne stranke premotiti. Vsi zbrani so živahnimi Zivioklici gosp. Jermana enoglasno kandidatom proglasili. Predsednik g. Veršec sklene zborovanje z zahvalo za t:iko obilno obiskovanje in za lepi red, kteri je vladal, in konča s trikratnim Zivio na Njih Veličanstvo presvitlega cesarja, kteri klic vo-lilci navdušeno ponavljajo, med tem ko godba s cesarsko hymno zadoni. Volilci so se potem s kandidatom pogovarjali in mu razne željo izrekli, med kojirii je bila ona vsestranska, da se okrajni zastopi odpravijo ali vsaj ceneje premestijo in da se nasipanje cest po dražbi zavrže, ktero je tako drago in pri vsem še nezadostno. Ta shod je zopet očitno dokazal, kako sc narodna zavednost med ljudstvom tudi v kozijanskem okraji^ širi.
Iz Sevnice. (Sila in kopita) pobral je 2. t. m. naš Dominigg. V četrtek bila je skušnja za slovenske in potem za nemške (!) šolarje iz krščanskega nauka v farni cerkvi. Otroci iz šulvereinske šole bili so v krščanskem nauku tako slabo poučeni, da še tukaj svet kaj tako neumnega in slabega v tem ozi-ru slišal ni. Proti č. g. dekanu obnašal se je Dominig tako, da se je dr Äusserer sam jezil. Ko Dominigg to zapazi, zapusti naenkrat č. g. dekana, otroke, učeljstvo z Aussererjem vred ter jo kar iz cerkve tavun pobriše. Ni se prikazal več, še od Aussererja se je poslovil pismeno. Kako je v šulvereinskej šoli, kaže naj sledeča drobtinica iz Dominiggove kateheze, nemško - slovenske (?) I. Vprašanje: wer bat Alles erschaffen? Vsi otroci glasno zaupijejo: Gott hat Alles erschaffen itd. II. vprašanje kaj ste vi zdaj gorpovedali? III. vprašanje: Ivdaj je Kristus žauban gratal? Ali si tudi ti žauban gratal? In ko pa č. g. dekan rečejo, naj tudi o sv. zakramentih kaj vpraša, odgovori, da so otroci to uže pozabili. Zastran 6 resnic trdi, da jih nemški katekizem nima. Dosta. Hvala Bogu, da smo se ga znebili. Med občinstvom je veliko hrupa in pravijo: otroci nemške (šulvereinske) šole bodo sami Turki, kajti o krščanskem nauku ne vedo nič.
Iz Makol. (Nemčurjem vkljub) vršil se jc volilen shod Slovencev v nedeljo 3. t. m. G. dr. Radaj in g. Dečko došla sta uže v soboto tje. G. Leskovar, ki rad prejema šul-vereinskih grošev, po 50 in 100 gld„ ju zapazi in kmalu je celi nemškutarski „generalni štab" vkupaj, da posvetuje, kaj bi storil. Nič. Prenočila sta gospoda v gostoljubnej hiši g. Georga in drugi den bil je po rani službi božji v g. Sodinovi krčmi volilni shod. Predsedovali so obče spoštovani in priljubljeni č. g. župnik M. Lendovšek. Volilcev je bilo nad 100 navzočih, ter so pazno poslušali dr. Radaja in g. Dečkota.
Naposled se izreče g. dr. Radaju zahvala in popolno zaupanje, ter sta bila kot kandidata proglašena baron Goedel in dr. Radaj. S trikratnim Živio cesarju bil je shod skončan. Gospoda se kmalu poslovita in odpeljeta v Poli-čane, v Maribor in od tod v Jarenino. Slava vrlim Makolčanom!
Iz Jarenine. (Zadnji volilni shod) obhajali smo 3. t. m. v Jarenini sredi Slovenskih goric v lepo okinčanej gostilni g. Ornika. Izpod strešja plapolale so cesarka, slovenska in štajerska zastava; godba je svirala in mož-narji pokali, ko dojdejo gostje iz Maribora. Prostori so bili natlačeni ljudi iz domače in sosednih župnij, posebno od sv._ Ilja. Navzoče počastili tudi č. g. dekan Čuček, župnika Merčnik in Pignar, kaplana Črnko in Kopač, učitelji domači in sosedni, 1 major, 1 profesor, 1 oprajni glavar iz Istrije itd. Predsedoval je g. Roškar iz Jarenine; prvi govoril pa g. dr. Gregorec, čegar govor so ljudje kaj pazljivo poslušali. Zavzelo jih je, da imajo kmetski ljudje v Avstriji 2000 milijonov intabuliranih dolgov, štajerski pa sami blizu 200 milijonov; dalje, da tujcev vedno več leze k nam in Slovence posestnike spodrinjava. Med govorom dojde g. dr. Radaj, ki potem poroča o deželnem zboru. Starosta domoljubov v Slov. goricah, g. Lorber od št. Ilja mu izreka zahvalo volil-cev in prosi naj zopet kandidira. Naposled še priporočijo govorniki barona Goedelna, ki mnogo ' pomaga pozameznim prošnikom v silah, ker je veleupliven gospod, ki dveri odpre, katere so drugim, n. pr. Schmidererju zaprte. Z burnimi Zivioklici se proglasita kandidata baron Goedel in dr. Radaj. Konečno opominja g. Roškar navzoče, naj vsak dela na zmago Slovencev in sklene s trikratnim Živio cesarju ta lepi shod. Hvala vsem, ki so pripomagali!
Iz Brežic. (Ne volite poslanca d e -se rte rja). Bili so časi, ko je Šnideršic hud bil na Lastnika in Zehnerja, ti pa na njega. Toda sedaj so pozabili vso jezo in tožbe ter skupno delajo, kako bi Slovence premotili in v nemškutarski liberalni koš spravili. Posebno Lastnik leče okoli, da bi se ga Slovenci lehko še bolje prestrašili, kakor kapuni in purani. V Globokem imajo pomagačev, zlasti občinski sluga Ogorevec jim bolje služi, kakor občanom, ki so sploh imoviti in narodni, zlasti J. Urek pa Fr. Gregorevčič. O teh okolo kvasi, da bi ne smela biti volilna moža. Zakaj ne? Morda, ker plačujeta naj več davka ? Ne, ker sta narodnjaka in se nikomur ne prilizujeta. Grajati moramo tudi, da vodja tamošnje šole cika na nemčursko stran. Smo li veliko šolsko poslopje s težko pripravljenim denarjem postavili, da se v njej nemčuri? Mislimo, da zato, da si deca naša um bistri in srce blaži na narod-nej podlagi 1 čujemo, da nemčurski agitatorji
denarjev ponujajo. Proč z Judeževim denarjem. Ravno to naj kmetom oči odpre. Vzdramite se, ne prodajte svoje poštenosti in slovenske krvi! Volite pošteno narodno, da bode c. k. svetovalec g. Jerman vaš poslanec!
Od sv. Martina na Poliorji. Ni ga sredstva, koje bi bilo preveč pregrešno, preveč zavrženo, da bi ga ti ljudje ne porabili za orožje v tem bratovskem boji, pravi celjski lisjak pa je gotovo pravo zadel, kedar misli na Slov. bistriške nemčurje, kteri pač za vsako bodisi še tako grdo in nesramno sredstvo primejo, da bi le kjerkoli mogoče naši narodni reči škodovati mogli. Le pomislite, na kak nedostojen in po zdravi pameti čez vse zanič-ljivi način so leta 1870 v Novi vasi volilni shod motili. Ni njim bilo pregrdo Gornje Bi-stričke fantaline, hlapce in delavce Sternber-gerjeve tovarne najeti, jih z vinom, pivom iu šnopsom napojiti in tako rekoč pameti oropati, da so potem kakor brezpametna, divja druhal tolovajev na poštene narodnjake planili in jih s pretepanjem raznagali; kteri razsajalci so morali potem svoje nepremišljeno djanje več časa po ječah pokoriti. Ali ni to najgrše ravnanje zgoraj omenjenih nemčurjev, ki so tudi komaj zasluženi kazni ušli ? Ravnanje, s katerim so ljudi, ki so se dali pregovoriti, namesto njih kakor klešče namesto kovača v ogenj iti, ob čast pripravili. Nič drugače se niso dne 4. maja t 1. obnašali. Ko so zaslišali, da namerava Slov. društvo v Slov. Bistrici zborovati napeli so zopet vse moči, društvu zborovanje zabraniti. Kako so se obnašali, kako delali, s čim so grozili, je tako znano. Jednako so, ko so zvedeli, da se v naši fari namerava volilni shod, grdo sredstvo rabili in nekatere ljudi podšuntali, podmitali in^vpijanili. Te je sedaj silno sram pa djanoje. Čaka jih zraven še kazen. Vse to jim je naklonila sloven. bistriška omikanost (?) Sram jih bodi, noter do črne jihove nemčurske duše!
Iz Celja. (Pravda Henker Gospo da r-j e v a.) Bivši učitelj in luteran Henker v Preva-ljah na Koroškem šel je lani za šulvereinskega učitelja v Holešovice na Češkem zapustivši dolgov neplačanih. Nekdo poroia to v Gospodarja, ker so Slovenci silno radi bili, da so se Hen-kerja zuebili. Henker in v nja imenu (lr. Glantschnigg tožijo na veselje vseh šulver-einovcev, liberalcev, nemškutarjev in nemčurjev ne samo gospoda Brožeta, odgovornega urednika, ampak tudi glavnega urednika, češ, da je ta pisatelj, kar pa ni res. Pisatelj je v Prevaljah, pa prosil, ne imenovati ga, ker sicer takoj službo zgubi. Včeraj bila je obravnava pred porotniki. Med 36 porotniki je 30 pristašev liberalne stranke bilo, 28 takih, ki slovenščine niso nič ali ne dovolj zmožni in 13, ki so bili v Gospodarji zdelani. Zavoljo
tega sta prosila zatoženca, naj se namesto cel-ske druga sodnija odkaže. Prošnja bila je od Waserja v Gradci odbita. Zato je prišlo k obravnavi pred Heinriclierjem v Celji. Zavrgla se je tudi prošnja po'zvedeti uradbeno pri šolskem svetu deželskem v Gradci, kako so je Henker bil obnašal pred cesarjem v Sladminji, in dalje pri uradu občinskem v Preval j ali o zadevi Henkerja in učiteljice Thumer, tudi o besedi „Schmutzi-aner" in „Schnapskessel" se je odbila zahtevana preiskava. Zaslišanih je bilo 14 prič. Dr. Glantschnigg odstopi od tožbe proti odgovorn. uredniku Brožetu in tako se vse zvrne na glavn. urednika. Zagovornik g. dr. Padaj je dokazal, da uredn. ni pisatelj in bo nedolžno namesto pravega pisatelja v Prevaljih obsojen; dokazal je zatem, resnico pisanega v Gospodarji, zlasti da je Henker res dolgove zapustil (43 fl. imel tir jati Färber, 8 fl. Zimmerl, 7 fl. dr. Dvoršak, 7 fl. Kolenc, 20 fl.Pelornik, 3 fl. Vrlinijak, 75 fl. Tamm), da se ni pri vseh poslovil, da je Kolenc zastonj ga letel iskat na kolodvor, ker je prej odšel, da je Mirnik potrdil, kar je Farher pravil namreč, da je Henker pri odhodu djal: „Können mich Alle in A.... lecken, denen ich was schuldig bin", naposled, da je Henker še le pozneje, ko je uže tožil, začel dolgove plačevati z denarji, katere je šulverein dal — pa bilo je zastonj — porotniki so obsodili moža ki dotičnili vrstic ni pisal, ampak od dopisa tri redi vzel in v tiskarno poslal. Obsodili so glavnega urednika, kakor bi bil on res pisatelj na i> tednov v zapor, 150 fl. zgube pri kauciji in plačanje vseh stroškov, vkup okolo 500 fl. Tukaj imamo zopet novo žrtvo v borbi štajerskih Slovencev za svoje pravice, za svoj obstanek. Toda zmage slovenske tudi to ne more zabra-niti. Če je tudi general pred končano vojsko ranjen, zmaga je vendar uže zagotovljena. To kažejo volitve. Sicer pa ta general še ni smrtno zadet, kakor liberalci, uemčurji in šulver-einski glavači krohotajo. Dr. Radaj je pritožbo naznanil in vloži priziv (Nichtigkeitsbeschwerde). Borba traja naprej do zmage! „Slov. Gosp." bo se neustrašeno, kakor do sedaj tudi boril naprej za mili naš slovenski dom. Ne udajmo se! G. dr. Radaj se je zopet pokazal kot izvrsten zagovornik. Hvala in slava mu!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Nemški cesar Viljelm zapustil jo Gostinske toplice in domov vračajoč se obiskal našega cesarja v Ischelnu. — Cesar je odpravil pravico, da bi kdo vitez ali baron postal, ki je dobil red železne krone, Leopoldov ali Štefanov. — Dunajski nadškof bo imenovan za kardinala. — Kraljevi Gradec preneha biti trdnjava, ozidje rušijo. — Za Ko-
roško je grof Fugger namenjen za deželnega glavarja: liberalcem to ni po volji. — Lineški škof Rndigier ukazal je javno moliti za srečne volitve v deželni zbor; liberalna „Marburger Zeitung" se iz tega dela norca; isti škof pravijo, da je liberalni „bauernverein" nevarno društvo, ki dela za brezverske šole in za Prajze! No, škof so morali imeti uže tehtnih uzrokov! — Graški liberalci se bojijo za Ptuj-Ormož-Središče-Ljutomer, te Slovenci zmagajo tu pri volitvah. Bog daj! Za mesta in trge Slov. Bistrico, Slov. Gradec, Muto, Vozenico, Mahrenberg je hotel notar Rudi poslanec biti, pa bo moral čast pustiti dr. Tomschegg-u. Kaj pa ko bi Slovenci tudi kandidata postavili ? — V Gradci kandidirajo sami znani liberalci Rechbauer, Kienzl, Schreiner in Koller. — Bukovinski prebivalci slovanski hočejo združeni biti z Gališkim, ker jih Rumuni preveč zatiravajo. — V Celovci so nemški „feuerwehr-isti" razsajali z 20letnico svojega obstanka, kakor da bi uže na Prajzovskem bili. — V Budimpešti odprejo 18. t. m. veliki centralni kolodvor, kder se stekajo nekako vse glavne železnice vogerske. — Hrvatje pripravljajo se uže na nove volitve.
Vnanje države. V Berolinu so zasačili zaroto nihilistov in anarchistov (t. j. neverni-kov in zločincev), ki so nameravali zaklati nemškega in ruskega cesarja pa danskega kralja. — Ruski car je ukazal 12 vojnih veli kih ladjij takoj začeti izdelavati. — Srbi iš- * čejo posojila dobiti 25 milijonov. — Italijanski minister vnanjih zadev bode baje grof Robilant, ki je nam prijazen. Vendar zategavoljo še ni 4 računiti z italijanskim prijateljstvom. — Kolera na Francoskem še zmiraj razsaja in zadnji čas huje, ko poprej. — Angleži so ministre in poslanike evropskih večjih držav povprašali, kaj bo z Egiptovsko deželo. Niso mogli po razumeti se in sedaj hočejo Angleži sami deželo braniti proti Mahdiju, ki je vendar Hartum vzel in angleškega generala Gordona vjel. — Kitajci niso Francozom hoteli zadostenja dati, kakorš-nega so ti za prelom miru zahtevali. Sedaj je vse pogajanje pretrgano.
Smešnica 32. Par dnij pred volitvijo je djal srborit nemčur: grem po bika, kterega, bom na Slovence spuščal. Šurovežu se je odgovorilo: vpreži le svojega bika pred svojo kočijo, naloži v njo vse „tajčarje" svoje po soseski ter jih odpelji v „Reich" nas Slovence pa na miru pusti!	Posavinjčan.
Razne stvari.
(Slovenci zmagali) smo za maribor-sv. lenart-slov. bistriški okraj: izvolivši na
rodne volilne može : v Karčevini 2, sv. Petru 4, sv. Martinu 5, sv. Križi 3, sv. Barbari 6, sv. Ruprtu 8, sv. Ani 5, v Poličanah 4, Mako-*lah 7, Cigonci 1, Lozuici 2, Laporji 4, gornja Kungota o, Žerijavcah 2, Svičini 1, Spičnih 1, Vrtič 1, sv. Ilj 4.
(V Konjiealj) so Slovenci zmagali s 114 glasi proti 40. Živeli Slovenci.
(V Zrečab) so izvoljeni narodnjaki č. g P. Erjavec, P. Dobnik in Fr. Videmšek, Bukošek Tepejevci so propali.
(Sijajno zmagali) so Slovenci v Ma kolah, izvoljeni so č. g. župnik in 6 navdušenih narodnjakov; statenberški grajšak in župan Mušič sta propala. Domoljubi snujejo tam polit, društvo in posojilnico. Slava vrlim Makolčanom !
(Liberalci izvoljeni so 4 v Leitersbergu Stieger v Novi vesi, Nasko, Eormacher, Toma-schiitz, Perkonigg in Schift v gornji Bistrici, Ritoznoji, Kovačonlji in Sentovci, Kandolini v Peklu, Novagg in dr. Wittermann pri sv.Lenartu v Slov. goricah in še 3 tam, dalje v sv.Juriji 3. v fevičini 1, 1 lači 1, Solčavi 1, Studencih 3, Po-brežah 2, Radvanji 2. Slovenci štejemo toraj do sedaj 64, liberalci 29 znanih glasov.
(Iz Bleda) nam naznanjajo, da bo 17. t. m. blagoslavljanje Gorjanskega domatv spomin 600 letnice vladanja Habsburžanov na Kranjskem.
(V Z a k o t u) pri Brežicah so izvoljeni 4 - pridni volilni možje. Grdo pa je, da baje za liberalca dela Dobovski župnik. Neradi bi to veroval: in zapisali v bukve, v katerih sedaj le enega imamo.
(Matice slovenske odbor) poživlja društvenike, naj plačajo udnino 2 fl. ali svoj izstop naznanijo.
(V Globokem) agitira za Šnidršiča, de-serterja političnega, največ tamošnji občinski sluga. Naj ga odstavijo, kaj bodo se dali od takšnega človeka komandirati!
(Baron Hakelberg), ki se je veliko širokoustil, kako bodo pri volitvah šulvereiuovci in nemškutarji Slovence kar pobrisali, je doma v Pragjvaldu propal Izvoljenih je 5 narodnili mož. Človek bi se kar v nos ugriznil, ko bi Hakelberg bil.
(Poličanski lažnjivec) je izmislil da se je dr. Radaju v Makolah slabo godilo. Naj bere denešnji nas dopis! Podoben lažnjivec je v št. Lorenc v puščavi zatrosil laž, da se je v Rušah dne 27. julija pretepalo. Ali vse je bilo tam mirno in v redu! Se eden lažnjivec pravi v Tagespošti, da je v Leitersbergu dr. Radaj propal, kder je bil zmiraj volilni mož. To ni res. Dr. Radaj bil je in bode letos zopet voljen v Frauheimu, kder je častni srenjčan.
(Sent Ilj) pri Velenji volil je enoglasno narodnjake.
(D i j aška veselica) pod vodstvom m ari -borskih abiturijentov bo v Ormoži 15. avgusta v gostilni g. Žinka. Vspored izvrsten.
(Narodno volil e) so obči ue sv. Barbara v Halozah (Raič in Meško), Jurklošter, sv. Juri ob južnej železnici, celjska okolica, Smarije in okolica, Loka, Griže, Petrovče, Gotovlje, Polzela, št. Pavel, Velenje, sv. Janž, sv. Andraž pri Velenji, v Teharjih 3 narodnjake zraven 1 nasprot nik a.
(V S m a r i j a h) je župan Lorger z nem-čurstvom vred ploh vlekel, dobil samo 9 glasov. Kren je imel 10, ker je sam sebe volil. Narodnjaka Adrinek in Lešnik sta dobila 21—^6 glasov. Uradniki so vsi proti Slovencem volili.
V	okolici je izvoljenih 7 narodnjakov. Sulve-reinsko nemčurstvo je komaj vjelo 3 — 4 gla-seke. Slava šmarijskim Slovencem!
(Veliko veselje) napravili so Poličanje Slovencem, izvolili so za Poličane 2, za Lesečko ves 1, za Stanovsko 1 narodnjaka, le Kandolini je v Peklu prodrl. Nemčurji strašno preklinjajo. Naj se v nos vgriznejo. Slava vrlim Poličanjem !
(Sv. L e n a r t s k i) Novvagg in dr. Wittermann delata za Hammer- Ambossa. Slovenci varujte se!
(V Račah) je Bothe hotel županski stol zasesti, pa se je poleg moral počičkati ; Poičanjen župani zopet g- Požegar.
(Pri dijaškej veselici v Sevnici) dne 15. avg. bode vojaška godba svirala. Opozorimo vse pevce (dijake), kteri so pri tej veselici svoje sodelovanje obljubili, da gotovo že 14. avg. v Sevnici k skupnej pevskej vaji pridejo in da tako svoji obljubi zvesti ostanejo.
Odbor.
Listnica uredništva: Cerkv. priloga izide prihodnjič, dopisi iz Konjic, Ormoža, Jurklostra, Savinjske doline prihodnjič. Štev. 30. priloženi program razposlal se je samo po dotičnein volilnem okrogti, torej ne vsem naročnikom.
Loterijne številke:
V	Trstu 2. avgusta 1881: 83, 77. 16, 38, 12
V	Linci „ „	27, 78, 30, 41, 90
Prihodnje srečkanje: 10. avgusta 18H4.
Učenca
sprejme za krojaški obrt Janez Gerold, krojač v Mariboru, sv. Magdalenskem predmestji, Pobreškej ulici.	1 — 3
Ucenca
slovenskega i nemškega jezika zmožnega, dobro izšolanega, krepkega sprejme takoj v svojo šta-cuno z mešanim blagom
Jož. Wagner,
trgovec v S m a r i j i.
Siv. Vili. prinaša u; spise: i. G o raz d: Svetinja. Pesen. — 2. Dr. Ivan Tavčar: Mrtva srca Povest. (Dalje). — 3. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih, 21. Peter in Pave!. — 4. J. Star6: Vinko II—III. — f>. S. Rutar: Akvileja IV.—V. — 6. L. Pesjakova: Popotni spomini. — 7—8. J. K-.: Vetrecu. Vrnitev. Pesmi. i> —10 Svojmir: Hladila mi! — Ljubezni želja. Pesni. 11. Janko Kersnik: Gospod Janez. Novela, (Dalje). — 12. Dr. Kari Štrekelj: Novejši pisatelji ruski. 2. Turgenev. (Dalje). — ^13. D\ K. Štrekelj: Jan. Ernst Smolžr f — 14. Fr. Šumi; „Archiv fllr Heimatkunde" in slovensko zgodovinoznanstvo. —15. Slovenski glasil i k. — „Ljubljanski Zvon" izhaja v mesečnih zvezkih po 4 tiskane i>olo velike osmerkc obsežnih ter stoji za ¡»ol leta 2 gM. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
J. B. Purger v Groednu
na Tirolskem
priporočujem se č. duhovščini, cerkvenim pred-stojništvom za izdelovanje cerkvenih in hišnih altarjev, tabernakelnov po vsakterem slogu ter imam na razpolaganje mnogo fotografij na ogled in izbiro.
Tudi izdelujem križeve pote z okvirji po vsakojakem slogu, božične jaslice po vsakem merilu in zgledniku, zlasti priporočujem večjih jaslic za cerkve, prevlečenih z najfinejšim tuširnim prahom, ter se dajo na altarje postaviti. Cenike dopošiljamo brezplačno črteže in vzglednike prosim vendar pošiljati nazaj, ako se ne naroči nič.
Jamčim za dobro izdelovanje naročil, ter se priporočujem z najodličnejšim spoštovanjem
J. B. Purger.
Spričevalo.
Gospod J. B. Purger v Groednu na Tirolskem je za mojo farno cerkvo izdelal iz lesa Kalvarijo. Vse podobe, Kristus na križi, Marija, sv. Janez, sv. Magdalena pod križem so človeške velikosti in lepo izdolane, prijetno in slogu primerno barvane, da delajo vse vkup pobožen utis na ogledalca
Te podobe Kalvarijske v farnej cerkvi Opavski v gornjej Sleziji so umetnosti gospoda Purgerja na vsestransko čast in v priporočbo 1
Opava dne 26. maja 1884.
l*orscli,
knezoškofijski komisar in župnik.
L. S.
Za hmeljarje.
Vsakoršno platno za sušilne lese (ramelce) se dobiva po prav nizkih cenah pri
Ernest Sirci v Žavci.
Učiteljska služba.
Na trirazrednici pri sv, Marjeti poleg Ptuja IV. plačilnega razreda in prostim stanovanjem je izpraznjena. Prosilci nemškega in slovenskega podučevanja zmožni naj svoje prošnje do 10. septembra 1884 pri dotičnem kraj-nem šolskem svetu, (Post Moschganzen) vložijo.
Okrajni šolski svet v Ptuji dne 1. avgusta 1884.
Za predsednika: 1—3	Ranner.
za kupčijo
od 14 let starosti, z dobro šolsko oliko v obojnem, to je v nemškem in slovenskem jeziku v govoru in pismi zmožen — se vzame v prodajalnici pri Ivanu Koletflik-U na črni gori Device Marije blizo Ptuja.	2—3
r*
Gospodarske mašine
priporoča
J. Pfeifer v IloCah
(Kotsch, Sildbahn, Steiermark),
mlatilnice, ročne pa tudi da jih druge sile gonijo, s posebno napravo za čisto mlačenje, za kar je 1 delavca treba, trijere, ki izvejajo kokol, grašico, grah vsake kolikosti. rezne mašine najnovejšega stroja, koruzolušnike, škropilnice za gnojnico, drozgalnice, preše za droži, samopisne tiskarnice, orodje vsake vrste, šivalnice, izvrševanje iznajdeb, izdelovanje vsakojakih modelov.
CC Popravila t nt cent. Poroštvo 3 leta za vsa/to utašino.
7—10
hdaiulj in saloisiik tisk. kat. draitvo. Odgov. urednik L. Kordes. Tisk J. Leon-a r Mariboru. (Odgov. Lav. Kordež.)