n S i« Organizacijski red »Slovenske kmetske stranke". A. Pripadnost k stranki. član ali članica Slovenske kmetske stranke more biti vsak državljan ali državljanka, ki sprejme strankin program, ga izvršuje in izpolnjuje svoje dolžnosti do stranke. Vsak strankin član ali članica mora biti član pristojne krajevne organizacije in no sme pripadati nobeni drugi politični organizaciji. Sprejem v stranko postane pravomočen, kadar izda krajevna organizacija prijavljencu legitimacijo. Kdor se pregreši proti strankinim predpisom, more biti iz stranke izključen. Pravico izključitve ima le strankino načelstvo. Pravico glasovanja ima vsak strankin član. Vo¬ dilna opravila pa se zaupajo samo kmetom, obrtni¬ kom in delavcem ter onim izobražencem, ki so se z uspešnim udejstvovanjem v stranki pokazali zaupa¬ nja vredne. 1 2 B. Strankini organi. Strankini organi so: 1. krajevne organizacije s krajevnimi odbori; 2. okrajne organizacije z okrajnimi oifbori; B; dva okrožna odbora; 4. načelstvo; 5. strankin občni zbor. 1. Krajevne organizacije. Temelj organizacij Slovenske kmetske stranke tvorijo krajevne organizacije, ki obsegajo navadno po eno politično občino. Člani krajevne organizacije so vsi oni pristaši stranke, ki stanujejo v okolišu, za katerega je krajevna organizacija ustanovljena. Organ krajevne organizacije je krajevni odbor, čigar naslov se glasi n. pr.: Krajevni odbor Slovenske kmetske stranke Češnjica. Vsak krajevni odbor mora imeti svoj pečat, ki ga pa mora naročiti izključno le po pristojnem okrožnem tajništvu, a morajo biti vsi enaki. V velikih občinah se more ustanoviti po več krajevnih organizacij. V tem primeru je na pečatu krajevnega odbora ime podobčine, za katero je kra¬ jevna organizacija ustanovljena. KRAJEVNI ODBOR. Krajevni odbor ima predsednika, krajevnega tajnika, blagajnika, krajevnega zaupnika in dva od- 3 bornika, ki tvorijo predsedstvo odbora ter nadalje vsaj po enega zastopnika iz vsake vasi. Vse imenovane funkcionarje izvoli vsakoleten občni zbor krajevne organizacije. Njih poslovna doba traja do prihodnjega rednega letnega občnega zbora. Po potrebi ali pa na zahtevo polovice članov krajevne organizacije se sklicujejo tudi izredni občni zbori. Ako se na zahtevo članov skliče izredni občni zbor z namenom, da se odstavi del funkcionarjev, morajo zahtevajoči člani svojo zahtevo najprej javiti z utemeljitvijo in navedbami prič strankinemu na¬ čelstvu, ki zadevo preišče in nato odboru prizadete krajevne organizacije naroči sklicanje občnega zbora, če ga strankino načelstvo samo ne skliče. Umrlim ali stalno iz občine odsotnim funkcio¬ narjem določi odbor namestnike za tekočo poslovno dobo. Ustanovitev krajevne organizacije, kakor tudi izvolitev in vsako izpremembo funkcionarjev je dol¬ žan krajevni tajnik nemudoma javiti strankinemu glavnemu tajništvu v Ljubljano, a poleg tega tudi okrajnemu odboru. FUNKCIONARJI KRAJEVNIH ORGANIZACIJ OPRAVLJAJO NASTOPNE POSLE: Predsednik krajevnega odbora sklicuje in vodi redne mesečne seje predsedstva, kakor tudi vsaj vsako četrtletje se vršeče seje krajevnega odbora. Prav tako sklicuje in vodi predsednik redne in iz¬ redne občne zbore krajevne organizacije. i* 4 Podpredsednik nadomešča predsednika krajev¬ nega odbora v njegovi odsotnosti ali zadržanosti. KRAJEVNI TAJNIK skrbi predvsem za organizacijsko delovanje in je v vednem stiku z okrajno organizacijo, okrož¬ nim tajništvom in s strankinim načelstvom, katerim mora poročati o vseh važnih dogodkih. Tajnik se udeležuje redno sej okrajnega odbora, skrbi za točno izvrševanje vseli sklepov in navodil krajevnega in okrajnega odbora ter vseh drugih strankinih organov, za prirejanje zaupnih in jav- uih shodov in predavanj, za gospodarsko in pro¬ svetno delovanje, skrbi za razširjanje strankinega časopisja in tiska. Tajnik piše zapisnike občnih zbo¬ rov in odborovih sej. Skrbeti mora za imenik vseli članov in članic svoje krajevne organizacije, oprav¬ lja dopisovanje in sploh vsa tajniška dela. Dopise, vloge in prošnje, ki jih kak strankin elan predloži krajevnemu odboru z namenom, da se odpošljejo strankinemu načelstvu ali strankinim poslancem ali v strankin tisk, tajnik pregleda, utemelji, overi in opremi s pečatom krajevnega odbora ter s svojim podpisom. Tajnik hrani tudi pečat krajevnega odbora. BLAGAJNIK skrbi za redno pobiranje naročnine za strankino glasilo, vodi seznam vseh članov krajevne organi- 5 zacije ter zbira prostovoljne prispevke za volilni, agitacijski in tiskovni sklad. Blagajnik izdaja član¬ ske legitimacijo in jih podpisuje skupno s krajevnim tajnikom. KRAJEVNI ZAUPNIK, kakor tudi ves odbor krajevne organizacije mora skrbeti za to, da se strankin program med ljudstvom širi in pravilno razumeva popolna po litična in gospodarska osamosvojitev kmetskega stanu, da vsak strankin član program ne samo pozna, ampak da se tudi po njem ravna, ga širi in druge zanj pridobiva. Krajevni zaupnik mora skrbeti za sistematično širjenje strankinih idej in strankinega tiska bodisi politične, strokovne ali pro¬ svetne vsebine. Imeti mora seznam vseh naročnikov svojega področja, ki čitajo in plačujejo glasilo Slo¬ venske kmetske stranke, vedeti pa mora tudi za ča¬ sopisje drugih strank, ki dohajajo v področje nje¬ gove organizacije, dalje kdo to časopisje razširja ter kako in pod kakimi pogoji. Da more vse to delo z največjim uspehom vršiti, si izbere skupino mladih, požrtvovalnih in sposobnih ljudi strankinih somiš¬ ljenikov, ki jih za ta namen izuči in jim z natančnim načrtom določi, katere hiše naj vsak posameznik nadzoruje, da zve, kaj se v njih Sita in kako naj deluje, da prične nasprotniki citati strankin tisk. Ta skupina je vele ra zna in neprecenljive vrednosti. Delala bo s posebnim uspehom le takrat, ako se krajevni zaupnik resno zaveda svoje dolžnosti, ljudi 6 k delu podžiga ter z njimi večkrat na posebnih se¬ stankih in sejah o tem delu razpravlja. Zaupnikovo pomagače, ki sc izkažejo s posebnimi uspehi, je tre¬ ba pri odborovi seji v priznanje posebno pohvaliti. Taki mladi ljudje so posebno uporabljivi ob volit¬ vah za agitacijske in poizvedovalne namene. Odborniki podpirajo pri vsem delu spre¬ daj omenjene funkcionarje. Odbor krajevne o r g anizacije de¬ luje ob volitvah kot agitacijski o d - b o r. V zadevah, v katere posezajo krajevne organi¬ zacije, je treba paziti vedno na to, da se uveljavi korist stranke in njenih pristašev. To se more zgo¬ diti v prvi vrsti s tem, da se v vse korporacije (ob¬ činske odbore, podružnice Kmetijske družbe, poso¬ jilnice, agrarne odbore itd.) volijo vsakikrat naj- bridncjši, najzmožnejši in najdclavnejši, a seveda tudi najzanesljivejši strankini člani. Za volitev v okrajne z a sto p e, vse krajevne korporacije in vsa krajev¬ na društva sestavlja krajevni odbor i m e n i k kan d i d a t o v. Odbor mora pazno zasledovati vse pomembne pojave bodisi politične, gospodarske ali kulturne na¬ rave, naj se tičejo katerihkoli slojev, zlasti pa po¬ jave, ki zadevajo razmere v občini. Krajevni odbor bodi vedno središče in ognjišče vsega javnega živ¬ ljenja v občini. Krajevni odbor deluje tudi kot ljud- 7 ski svetovalec s tem, da daje pristašem potrebne nasvete ter da poravnava spore med sosedi, med elani družin ter med gospodarji in posli. Krajevni odbor sestavlja strankinim elanom tudi različne vloge na oblastva. Odbor mora podati na rednem obenem zboru krajevne organizacije natančno poročilo o svojem delovanju v preteklem letu ter poročilo o vseli pre¬ jemkih in izdatkih, kakor tudi o odpošiljatvali de¬ narja, ki je bil nabran za stranko. Prav tako mo¬ rajo na občnem zboru natančno poročati o svojem delovanju vsi tisti, ki jih je organizacija, poslala kot funkcionarje v katerokoli korporacijo. Te funk¬ cionarje mora krajevni odbor posebno opozoriti na dolžnost poročanja. Na tem občnem zboru se volijo funkcionarji krajevnega odbora in delegati za strankin občni zbor. Občni zbor krajevne organi¬ zacije se mora razglasiti na način, ki je v kraju običajen, vsaj teden dni prej. Za delegate smejo biti voljeni samo taki strankini člani, ki so organizirani v oni krajevni organizaciji, v kateri se kandidirajo. Ljudje, ki se samo kažejo za strankine somišljenike ali iz katere¬ gakoli vzroka niso vpisani v strankini organizaciji, ne morejo biti voljeni za delegate. Volitev delegatov se izvrši tako, da vsaka kra¬ jevna organizacija voli na vsakih 20 v njej organi¬ ziranih članov po enega delegata, pri čemer je smatrati manjše število kot 20 za polno takrat, ako presega vsaj število 10. 8 Posebna skrb in zanimanje naj se posvečata tudi krepkemu razvoju obrtniške, delavske, mla¬ dinske in ženske organizacije. Spored občnega zbora krajevne organizacije mora obsegati vsaj te-lc točke: 1. poročilo o delovanju članov krajevnega od¬ bora, 2. poročilo blagajnika o denarnih prejemkih in izdatkih, 3. poročilo o političnem in gospodarskem po¬ ložaju, 4. poročila funkcionarjev, ki so bili odposlani v katerekoli korporacije, zastope, odbore itd., 5. volitev iunkcionarjev krajevne organizacije, 6. volitev delegatov za glavni zbor stranke, 7. slučajnosti. 2. Okrajne organizacije. Drugi član v strankini organizaciji so okrajne organizacije, ki se osnujejo za vsak politični obraj (srez) in katerih sedež je navadno na sedežu okraj¬ nega (srezkega) poglavarja. I Okrajne organizacije tvorijo kra¬ jevne organizacije p os a m e z n e g a po¬ litičnega okraja. Vsaka krajevna organizacija odpošlje v okrajni odbor svojega predsednika, tajnika in zaupnika. Poslovna doba okrajnega odbora traja eno leto. Okrajni odbor izvoli izmed sebe predsednika, nje- 9 govega namestnika in blagajnika ter dva pregled¬ nika računov, ki imata pravico vpogleda v denarno poslovanje tako okrajnega, kakor tudi krajevnih odborov. V okrajni odbor je treba prevzeti po ene¬ ga obrtniškega, delavskega, mladinskega in žen¬ skega zastopnika. Ako izhaja v okraju kako stran¬ kino glasilo, odpošlje tudi enega zastopnika v okrajni odbor. Njegovih sej se udeležujejo na po¬ vabilo okrajnega odbora tudi razni poročevalci. Uradni pečat okrajne organizacije se glasi n. pr.: Okrajni odbor Slovenske kmetske stranke Konjice, a pečat hrani okrajni predsednik. Pečat se mora naročiti le po pristojnem okrožnem tajništvu. Seje okrajnega odbora se vrše najmanj enkrat na mesec. Redne in izredne seje sklicuje in vodi okrajni predsednik. Ako zahtevajo terenske in prometne razmere, sme obstojati v enem političnem okraju tudi po več okrajnih odborov. Okrajni predsednik, ki izvršuje tudi funkcije okrajnega tajnika, zastopa najodgovornejše opravilo v okraju; zakaj v njegovih rokah se steka vse organizatorično, iniciativno, propagandno in nad¬ zorovalno delovanje vsega okraja. On vodi točno sta¬ tistiko o delovanju krajevnih organizacij v okraju in zastopa okrajno organizacijo nasproti strankinemu načelstvu, kateremu je odgovoren za uspešno delo¬ vanje krajevnih organizacij. Zato ima pravico in dolžnost nadzorovati tudi osebno krajevne organi¬ zacije in se udeleževati vseh njihovih sej. Krajevni 10 tajniki so dolžni obveščati okrajnega predsednika o tem, kdaj in kje se vrše seje njih odborov. Okrajni predsednik se udeležuje tudi sej okrajne obrtniške, delavske, ženske in mladinske organizacije. S strankinim načelstvom in okrožnim odborom je v vednem stiku ter izvršuje njiju sklepe. Pri vseh svojih odredbah, pri vprašanjih taktike in posto¬ panju glede organizacijskega dela se mora ravnati po navodilih, ki mu jih daje načelstvo stranke. Po¬ sebno pažnjo mora posvečati dobremu delovanju krajevnih zaupnikov. Blagajnik okrajne organizacije skrbi za pobiranje prostovoljnih prispevkov v stran¬ kine fonde ter vzpodbuja krajevne blagajnike pri pobiranju naročnine za strankino glasilo in strankin tisk. O k r a j n i o d b o r se udeležuje vsega delo¬ vanja ob volitvah v zakonodajne in samoupravno zastope, v okrajne in strokovne korporacije, v finanč¬ ne zavode, v društva itd. Obenem deluje o krajni od b o r ob v s a k ih v o 1 i t v a h k o t okrajni volilni in agitacijski odbor, ki mora za ta namen že imeti pripravljeno in do¬ bro izurjeno primerno število vztrajnih ter zanesljivih agitatorjev in poročevalcev. Okrajni odbor more slično kakor okrožna odbora ustanavljati tudi od¬ seke. Okrajni odbor nadzoruje ustanavljanje gospo¬ darskih in drugih društev ter volitve v njih odbore, skrbi tudi za to, da vrše zastopniki stranke v vseli 11 korporacijah in odborih, v katerih sodelujejo, res¬ nično svojo polno dolžnost. Pri volitvah v okrajne zastope, okrajne finančne zavode in druge institu¬ cije sestavlja imenik kandidatov po posvetovanju s krajevnimi odbori. Enkrat v letu in sicer v zimskih mesecih je okrajni odbor dolžan sklicati občni zbor okrajne organizacije, ki ga je treba 14 dni prej javiti kra¬ jevnim organizacijam. O občnem zboru okrajne organizacije se mora obvestiti tudi strankino načel¬ stvo, da more poslati na občni zbor po možnosti svojega delegata. Na tem občnem zboru poroča okrajni odbor o svojem delovanju. Zapisnik obč¬ nega zbora odpošlje okrajni predsednik najkasneje v enem tednu strankinemu načelstvu. Spored občnega zbora okrajne organizacije mora obsegati vsekakor tc-lc točke: 1. Poročilo o delovanju okrajnega odbora, 2 . poročilo o denarnih prejemkih in izdatkih, 3. poročilo o političnem in gospodarskem po¬ ložaju, 4. poročilo funkcionarjev, ki so bili odposlani v katerekoli korporacije, zastope, odbore itd., 5. sestava novega okrajnega odbora in volitev predsednika, 6. določitev kandidatov v okrožni odbor, 7. slučajnosti. 12 \ ; 3. Okrožna odbora. Strankina okrožna odbora (eden za bivšo Kranj¬ sko v Ljubljani, eden za bivšo štajersko s Prek¬ murjem v Mariboru) sta organa, ki, uživajoča naj¬ večje zaupanje, vršita strankino tekoče delo od enega občnega zbora do drugega. Ta dva odbora sestavljajo: a) vsi okrajni predsedniki, tajniki in zaupniki ter najmanj po eden odbornik iz vsakega sodnega okraja, izvoljen na občnem zboru; b) na občnem zboru izvoljeni zastopniki obrt¬ nih, delavskih, ženskih in mladinskih organizacij. Ti izvolijo izmed sebe predsedstvo. Zastopnike mladinske organizacije predlaga občnemu zboru v izvolitev mladinska organizacija. Oba okrožna odbora smeta v svojih sejah po tehtnem preudarku ko op tirati 'še nadaljnje, za Slovensko kmetsko stranko vnete in delavne člane v odbor. Seje teh dveh odborov naj se vrše po potrebi. Sejam preseduje in jih vodi izvoljeni predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. Okrožna odbora se razdelita takoj, ko se konstituirata, na razne odseke, kakor organizacijski, propagandni, tiskovni, prosvetni, finančni, obrtni, viničarski, de¬ lavski, dalje v odseke za pospeševanje kmetijskega šolstva, in za prireditve. Vsakemu odseku načeluje predsednik, ki posebej sklicuje in vodi seje dotič- nega odseka. Odseki delujejo v zadevah, ki sc jim 13 odkažejo, v sejali in o svojem delu poročajo vsak svojemu okrožnemu odboru na njegovih rednih sejali. Pri sejah odsekov smejo biti navzoči tudi strankini tajniki. Okrožna odbora nimata pravice izvršujočega organa, ker je ta pravica pridržana strankinemu na¬ čelstvu. Vsi samostojni ukrepi, ki jih eden ali drugi okrožni odbor želi izvesti, se morajo prej ob- ravnati v seji načelstva, da se tako ohrani enotnost v stranki. Okrožna odbora občujeta z uradi in jav¬ nostjo samo po strankinem načelstvu. Okrožna odbora odločata in sklepata izvzemši zadev progra- matičnega, organizatoričnega in taktičnega značaja samostojno v vseli stvareh svojega okrožja. Pro- gramatično, organizatorično in taktično načelno važne odloke sme izdajati samo načelnik z načel¬ stvom, ko je o njih zaslišal mnenje obeli okrožnih odborov. 4, Načelstvo. Občni zbor izvoli na predlog okrožnih odborov po petnajst članov v strankino načelstvo. Ta odbor se shaja pod vodstvom strankinega načelnika po potrebi k tedenskim sejam ter rešuje vse tekoče posle za razdobje med eno in drugo sejo. O svojem delu poroča na rednih sejati okrožnima odboroma. Glavni predstavitelji stranke so na zunaj njen na¬ čelnik in štirje podnačelniki, ki jih izvolijo upra¬ vičenci strankinega občnega zbora za dobo do pri¬ hodnjega občnega zbora. 14 Voliti je treba skupnega načelnika ter za vsak okrožni odbor po dva podnačelnika. Prav tako se izvolijo glavni strankin tajnik, bla¬ gajnik in trije pregledniki računov iz območja vsa¬ kega okrožnega odbora na občnem zboru za dobo do prihodnjega občnega zbora. Vse uradne spise podpisuje načelnik oziroma podnačelniki s tajnikom. Strankin načelnik nastav¬ lja sporazumno z načelstvom poslovne tajnike, li- stove urednike, upravitelja in potrebno pisarniško osebje ter jim določa plačo. Sej načelstva se morejo udeleževati poslanci, tajniki in uredniki, ki imajo posvetovalen glas. Po potrebi se sme ustanoviti v Sloveniji tudi več strankinih tajništev. V tem primeru upravlja ljubljansko tajništvo tajniške posle za območje ljubljanskega okrožja ter posle glavnega tajništva za vso Slovenijo. člane, ki več kot trikrat neopravičeno izosta¬ nejo od rednih sej načelstva, odpokličeta okrožna odbora in jim določita namestnike. 5. Strankin občni zbor. Strankin občni zbor je najvišja strankina ob¬ last. Temu občnemu zboru so odgovorni Ysi drugi strankini organi. Njih poročila in obračune za pre¬ teklo poslovanje ter načrte za bodoče delovanje občni zbor pretresa in odobruje. Samo strankinemu 15 občnemu /boru pristoja izprememba strankinega programa in organizacijskega reda. Ker mora biti strankin občni zbor izraz volje naroda, zato je sestavljen tudi tako, da se ga ude¬ ležujejo strankini člani, voljeni na občnih zborih krajevnih organizacij (delegati). Občni zbor se mora vršiti vsako leto načeloma v mesecu marcu. Razglasiti ga je treba v glasilih stranke vsaj ti tednov preje. Občni zbor sklicuje, mu določa dnevni red in ga vodi strankin načelnik, oziroma podnačelniki, ki imajo glasovalno pravico razen v lastnih zadevah. Spored strankinega občnega zbora mora obse¬ gati vsaj te-le točke: 1. Volitev potrebnih komisij (verifikacijska, komisija za izdelavo predlogov, za resolucije itd.), 2. poročilo načelstva o svojem in o delovanju obeh okrožnih odborov. ‘J. poročilo' glavnega strankinega tajništva o splošnem delovanju organizacij in o načrtih za bo¬ dočnost, 4. poročilo o političnem in gospodarskem polo¬ žaju, poročila poslancev in drugih mandatarjev o svojem delovanju, 5. obračun za preteklo leto in proračun za pri- hodno poslovno dobo, (>. voliiev članov v okrožna odbora, 7. volitev načelnika, štirih podnačelnikov stran¬ ke, glavnega strankinega tajnika ter trideset članov načelstva, 16 8. volitev skupnega blagajnika, finančnega od¬ bora in treh računskih preglednikov, 'J. načelstvu prijavljeni pismeni predlogi in slično. Strankina glasila. Strankina glasila določa občni zbor. Za nadzi¬ ranje listov določi strankino načelstvo iz bližine kraja, kjer list izhaja, primerno število cenzorjev. Priobčitev snovi, ki bi se je branil odgovorni ured¬ nik, je nedopustna. Strankino razsodišče. Načelstvo stranke določi v strankino razsodi šče tri člane. Prizadeti stranki pa imenujeta vsaka po enega zagovornika izmed strankinih članov. Izreki razsodišča se ne smejo izročati javnosti. Proti sklepom razsodišča je dopusten priziv na strankino načelstvo, ki more glede razsodbe spora zahtevati in sestaviti novo razsodišče po zgoraj omenjenem ključu. Razsodba tega razsodišča je končnoveljavna in proti njej ni priziva. Strankina blagajna. (Strankina blagajna je samo ena in sicer v Ljub¬ ljani. Njej se morajo pošiljati vsi zneski. Blagajnik mora točno in vestno voditi knjige o dohodkih in izdatkih ter napravljati potrebne proračune. Pre- 17 gledniki računov imajo pravico pregledovati po¬ slovanje blagajnikovo ter dolžnost glavnem« obč¬ nemu zboru stranke poročati o blagajnikovem delo¬ vanju. Vse stroške ali izdatke, ki jih skleneta okrož¬ na odbora, poravnava, če potrdi take sklepe finančni odbor, samo strankina blagajna. Navzočnost pri sejah strankinih organov. Za sklepčnost sej vsakega strankinega organa je potrebna prisotnost polovice članov. Na sejah odločuje o vsakem predlogu in podobnem nadpolo- vična večina navzočih upravičencev. Določanje kandidatov. V občinske odbore postavljajo in določujejo kandidate krajevne organizacije po lastnem pre¬ udarku. V okrajne odbore določijo kandidate okraj¬ ni odbori, odobri pa jih okrožni odbor. Za pokrajinske (oblastne) poslance kakor tudi državnozborske poslance predlagajo kandidate okrožni odbori, a odobri jih načelstvo stranke. Pri sporih postavi kandidate načelstvo stranke, proti čemur ni ugovora. Vezani mandati. Vsak kandidat Slovenske kmetske stranke bo¬ disi za državne ali pokrajinske, ustavodajne ali po- 2 18 stavodajne nastope, kakor tudi vsak drug njen kan¬ didat za eksponenta v vladi in podobnem, mora prej. preden se potrdi in izroči javnosti njegova kandi¬ datura, podpisati na predsednika tistega zastopa, ki ga vanj želi stranka kandidirati, naslovljeno pismo, ki v njem sporoča, da odlaga svoj mandat in ga prosi, naj pokliče njegovega namestnika. Ta¬ ka pisma hrani načelstvo stranke in jih odpošilja, če eksponent ne deluje v smislu strankinega pro¬ grama in strankinih naročil, s čimer tedaj ugasne njegov mandat. Poslanci Slovenske kmetske stranke in drugi mandatarji. Po principu, da ne bodi zlasti v političnih za¬ devah nihče sam svoj sodnik ter da ne sme nihče samemu sebi dajati predpiskov, biti samemu sebi odgovoren in samemu sebi odobravati svojega po¬ četja, prestanejo biti strankini eksponenti oficielni funkcionarji kateregakoli strankinega organa, ka¬ kor hitro nastopijo poverjeni jim mandat. Svoj prejšnji naslov obdrže kot častni naslav.' Kljub temu imajo pravico in dolžnost prisostvovati vsem sejam in zborom vseh strankinih organov, na njih poro¬ čati, pojasnjevati i. dr., samo glasovati ne smejo v zadevah, ki se tičejo izvrševanja zaupanega jim mandata. Program »Slovenske kmetske stranke". Uvod. Slovenska kmetska stranka je bojna politična organizacija slovenskega kmetsko-delavskega ljud¬ stva, ki usmerja svoje delovanje po sledečih načelih: Slovenska kmetska stranka upošteva vse bist¬ vene življenske pogoje Slovencev in računa z vsemi njihovimi tvornimi silami; zato poskrbi, da ostanejo vse te sile tudi v bodoče take in da so vsi življenski pogoji Slovencev neokrnjeni. Kar je slovenski narod v zgodovinskem razvoju in borbi za obstanek ter napredek ustvaril, visoko spoštujemo in smatramo njegovo zavest, njegov jezik, verstvo, način mišlje¬ nja in čuvstvovanja za podlago njegovega bodočega udejstvovanja. Vse to bo Slovenska kmetska stranka vedno visoko cenila in dalje izpopolnjevala. Brez teh dobrin smatramo, da Slovenci ne bi mogli 2 ’ 20 uspešno sodelovati s Hrvati, Srbi in drugimi južnimi Slovani pri stavbi skupne kulture in države. Močne in tvorne skupne države ter kulture ne more biti brez jake Slovenije. Obstoj narodne države smatra Slovenska kmet¬ ska stranka kot predpogoj za daljni razvoj Sloven¬ cev. To svojo državo pa vidi v skupni državi s Hrvati, Srbi in Bolgari. Vsak posameznik te države je svoboden in enak drug drugemu ter mora biti država organizi¬ rana temu odgovarjajoče po načelih popolne demo¬ kracije po občini in enaki volilni pravici ter vladi večine. Država pa ni sama sebi namen, temveč v obliki države narod živi in stvarja svoje blagostanje in kulturo. Državna organizacija mora biti taka, da se morejo čim popolnejše udejstvovati vse narodne tvorne sile, ki proizvajajo narodno blagostanje in ustvarjajo kulturne dobrine. Smatramo, da temu najbolj odgovarja samoupravni način organizacije državne uprave. Ker vemo, da enakost pred zakonom in enaka volilna pravica še ni garancija za enako politično moč vsakega posameznika in da je svoboda vsa¬ kega odvisna tudi od njegove gospodarske moči: zato mora država s socialnim zakonodajstvom zašči¬ titi delavno silo, malo in srednjo posest ter obrtno proizvodnjo, da se na ta način tudi malemu človeku zagotovi gospodarsko prospevanje, osebna svoboda 21 in politična neodvisnost. Kapitalisti izvajajo s svojo gospodarsko premočjo, s strankarstvom in tiskom, čeprav maloštevilni, preusodni vpliv na razvoj državnih poslov in na ta način nadvladujejo in iz¬ koriščajo kmetsko-deiavsko ljudstvo in izobražen- stvo. Zoper to mora država podpirati organizacije vseh stanov. V svoji stanovski organizaciji naj se vsak posameznik pravilno pouči o svojih koristih in o koristi svojega stanu, kakor tudi o splošnih narodnih koristih. Takim stanovskim organizacijam naj država pusti sodelovati pri vseh državnih poslih, posebno v zakonodajstvu. Samo taki zakoni s so¬ delovanjem vseh sil naroda imajo tisto avtoriteto, ki je potrebna za uspevanje demokracije; zakaj samo laki zakoni so v resnici izraz narodnih potreb in zahtev. Med vsemi sloji našega naroda je najvažnejši kmetski, ker je najštevilnejši in ker smatramo kmetsko produkcijo za podlago našega gospodar¬ stva. Kmetsko ljudstvo je tudi glavni in neizčrpljiv vir naše telesne, gospodarske in moralne sile. Od njegovega produktivnega dela je v prvi vrsti odvisno blagostanje, napredek in odporna sila vsega na¬ roda: zato mora imeti vsaka uprava vedno pred se¬ boj namen: čim največ stalnih kmetskih in obrtnih gospodarstev s kolikor mogoče razvito zadružno produkcijo. Podpirati je treba tudi industrijsko proizvodnjo, vendar se mora ta industrija organsko razvijati na podlagi poljedelske produkcije. Velika industrija in tista prometna sredstva, ki služijo 22 občni blaginji, naj smotrno prehajajo v last države, oziroma ohrtno-delavskili zadrug. Naša stranka smatra za najvažnejši del svojega programa prosvetno delo. S svojim političnim in prosvetnim delom ho neprestano skušala dvigati člo¬ veško zavest, človeško dostojanstvo in stanovsko za¬ vednost slovenskega kmetskega ljudstva, a tudi iz- obraženostva, da si ustanove na podlagi svobodo¬ ljubja, narodne kulture in miroljubnosti duhovno enotno, danes po imperialističnih mirovnih pogod¬ bah na tri kose nasilno razdeljeno domovino Slove¬ nijo, ki ustvari v enakopravni zvezi s Hrvati, Srbi, a končno tudi z Bolgari, veliko južno - slovansko državo od Črnega in Egejskega do Jadranskega morja, na načelih popolne demokracije, socialne pravičnosti, gospodarske vzajemnosti, narodne ena¬ kopravnosti in mednarodnega miru (pacifizem). človek. človek, ki živi na zemlji, jo obdeluje in je v stalnem stiku z zakoni prirode, bodi upoštevan kot najbolj ustvarjajoči živelj v državi. Kmet potrebuje pri svojem delu popolnega miru, trajne varnosti in gotovosti in to mu mora nuditi država. Kmet v taki državi stalno vzdržuje v prebivalstvu državotvorno idejo in je pripravljen nositi največje odgovornosti zato, ker ima največ koristi od trdnega in trajnega pravnega reda. 23 Važnost zdravega kmetskega naroda je še večja v dejstvu, da je on stalni preroditelj celokupnega naroda, ki s svojim krepkim naraščajem prenavlja telesne in moralne sile meščanstva. V industriji in v mestih ne samo, da se hitro uničujejo in propa¬ dajo telesne in duševne sile, ampak se izpodkopuje celo socialno ravnotežje prebivalstva. V mestih in industriji hitro pada število gospodarsko samo¬ stojnih podjetnikov, mala podjetja se združujejo v velika. V kmetijstvu se vrši ta razvoj obratno: število gospodarsko samostojnih ljudi narašča ter se množe mala in srednja gospodarstva. Socialno neugodni razvoj v mestih in industriji odtehta socialno zdrav razvoj na kmetih, ki pre¬ skrbuje državi gospodarsko in socialno neodvisen stan. Svoboda. V mejah zakona, narodnih običajev in nrav- stvenosti je postopanje vsakega prepuščeno njegovi svobodni volji. Dolžnost postopati po zakonu kot volji celote mora smatrati vsakdo za prvo dolžnost svobodnega državljana. Za vsako prekršitcv za¬ kona mora zadeti vsakogar brez izjeme ista za¬ služena kazen. Svoboda gibanja, preseljevanja, nastanitve, dela in pridobivanja jo načelo, izjema pa je omejitev teh pravic po zakonu. 24 Svojina, jo v načelu nedotakljiva, izjema pa je omejitev po zakonu. Svobodno tekmovanje je načelo, vendar pa mora država ščititi ekonomsko šibkejše, posebno delovno silo pred izkoriščanjem, zaokroženost zem¬ ljiške posesti pred preveliko razpršitvijo in pred nakupom za tvoritev veleposestev. Industrijo treba podpirati in od nje zahtevati, da se organsko razvija na podlagi poljedelske produkcije. Zaščita indu¬ strije ne sme brez nujne potrebe umetno vzdrže¬ vati z ozirom na svetovni trg nerentabilnih podjetij. Narodna samoodločba. Izpovedujemo načelo, da ima vsak narod po¬ polno in suvereno pravico odločati v duhu demo¬ kracije o svoji usodi in da noben narod ne sme biti vladan od kogarkoli brez zadostnega lastnega pristanka. Vsak kulturno zrel narod je sam sebi dolžan zagotoviti si lastni obstanek s pravico samoodločbe tudi glede svoje nevtralnosti pri mednarodnih kon¬ fliktih. Izpovedujemo, da more mednarodne konflikte najlažje in najbolje preprečevati mednarodna orga¬ nizacija vseh narodov sveta. To misel zastopamo tem odločneje, ker smo doslednji pacifisti, uvide- vajoč iz izkušenj preteklosti, da prevelike stalne 25 armade niso le povzročiteljice materialne ljudske bede, ampak nevarne tudi za nravnost, omiko in svobodo vsakega ljudstva in posameznika. Po usta¬ novljenih načelih demokracije naj vedno in povsod obvelja večina svobodno izvoljenih ljudskih zastop¬ nikov. V Sloveniji ima kmetsko-delavsko ljudstvo ne¬ sporno večino v narodu. Zato imajo kmetje, obrtniki m delavci neizpodbitno pravico odločevati v njej, kakor hitro so pri splošnih in svobodnih političnih volitvah dosegli večino. Na podlagi ljudske suverenosti ima pravico: odločati o vsaki veliki gospodarski ali politični izpreinembi po splošnem in neposrednem glaso¬ vanju (plebiscit); da se vsi važni sklepi narodne skupščine, zlasti tudi vsi novi zakoni na kvalificirano zahtevo pod¬ vržejo ljudskemu glasovanju (referendum); vlagati neposredno zakonske predloge in za¬ htevati glede njih ljudsko glasovanje (iniciativa). Naša gospodarska in socialna načela. Država ni samo gospodarsko in socialno, ampak tudi moralno združenje ljudi, ker samo na tej pod¬ lagi more postati socialno pravična pridobitna or¬ ganizacija vseh svojih prebivalcev. Resnično blago- 26 stanje celotnega državnega prebivalstva ni možno brez dela vseh, ki so telesno in duševno zmožni zanj. Zato pa imej tudi vsakdo pravico do vseh sadov in polne vretinosti lastnega dela in pridnosti. Zemlja naj bo last tistega, ki jo obdeluje in ki na njej stalno živi. Načeloma hočemo, da se od¬ pravijo vsa veleposestva, izvzeta naj bodo le ona veleposestva, ki so namenjena kmetijskim šolam, zadružnemu obdelovanju in pridobivanju ter po¬ trebnim agrarnim industrijam. Država je dolžna, da s svojo gospodarsko močjo pospešuje sistema¬ tično ustvarjanje novih stalnih domov za tiste, ki jih še nimajo, pa žive od dela svojih rok na zem¬ ljišču. Poljedelstvo je podlaga našega narodnega go¬ spodarstva ter celokupnega našega narodnega in družabnega življenja; kmetijstvo je pa tudi edini zanesljivi in trajni prehranjevalec naroda. Radi tega morajo država in samoupravne konstitucije kakor tudi zadruge in privatne ustanove največjo pažnjo in delo posvetiti čim večjemu napredku vseh pa¬ nog kmetijstva oh povoljnih prirodnili, gospodarskih in družabnih pogojih. Za intenzivno kmetijsko proizvodnjo je naj¬ boljša oblika srednja in mala kmetija, Za razvijanje in jačenje delovne sposobnosti mora država poleg ustanov za vzdrževanje in jače¬ nje narodnega zdravja ter poleg splošne izobrazbe najbolj skrbeti 'za razvoji in povzdigo vseh vrst 2 7 kmetijskega šolstva in strokovne izobrazile kmet¬ skega ljudstva. V zadrugarstvu gleda Slovenska kmetska stranka obliko bodočega družabnega reda in na¬ čin, kako se more najbolje rešiti vprašanja, ki se pojavljajo v narodu. Pouk o zadrugarstvu je treba uvesti v vse šole. Državno in denarno finančno gospodarstvo mora podpirati predvsem kmetsko in obrtno gospo¬ darstvo. Osebni kmetski kredit naj se uredi s po¬ sebnim zakonom o stalnosti domov. Država mora uvesti strogo kontrolo nad poslo¬ vanji denarnih zavodov, zlasti bank, in določati od časa do časa obrestno mero. V korist splošnega na¬ rodnega gospodarstva je, da se natančno uredc državne, deželne in občinske finance. Organizirati se mora zavarovanje kmetskega premoženja ob elementarnih nezgodah ali živinskih boleznih, da se prepreči preveliko oškodovanje ali celo propadanje kmetskih domačij. Zavarovanje mora biti organizirano na podlagi samouprave za¬ varovancev v zadružni obliki. Načelno smo tudi za to ima tudi namen preprečiti v bodoče, da ne po¬ dela. Izvesti je tudi samoupravno v zadružni obliki zavarovanje za starost in onemoglost. Agrarna reforma. Načeloma hočemo, da se odpravijo vsa vele¬ posestva in naj so ustanove srednje in male kme- 28 ti je. S tem se ne popravijo samo napake in krivice, povzročene v minulosti z vojnami in družabnim nasiljem, ko se je odtujila narodna zemlja, ampak to ima tudi namen preprečiti v bodoče, da ne po¬ stane zemlja predmet špekulacije in plen nagro- madenih kapitalov; zakaj narod ni svoboden samo po zaslugi ustavnega reda, temveč predvsem s po¬ sestjo svoje zemlje. Oropani in na njej tlačeni narod si mora na lastni zemlji ustvariti svojo svobodo in kulturo. Agrarna reforma znači okrepitev 100.000 malik kmetov, a prinaša tudi okrepitev onega stanu, ki iz njega pridobivata narod in država najzaneslji- vejše nositelje prave demokracije. Agrarna reforma ni samo vprašanje zemljiške rentabilitete, kor zemlja, izročena ljudstvu, ni po¬ klicana samo za to, da se iz nje proizvaja toliko jn toliko sirovin in živil, temveč je predvsem tu, da se na njej razvijajo novi rodovi zdravega naroda. Končni namen agrarne reforme je, da postane in ostane zdrav in osvobojen narod na svobodni zemlji. Naša kulturna načela, Država je tudi kulturna organizacija prebival¬ stva; zato je njena naloga tudi, da skrbi za kultur¬ ne potrebe svojih državljanov v duhu svobodo¬ ljubja. V tem pogledu postavljamo sledeča načela: 29 1. Verstvo je podlaga nravnosti, Stojimo na pozitivnem krščanskem temelju, a priznavamo prostost tudi vsem drugim od države priznanim veroizpovedim. 2. Prosveta naj skrbi za napredek izobrazbe vsega ljudstva. Država naj pokriva izdatke za šol¬ stvo; toda šolska uprava naj bo organizirana samo¬ upravno. šolstvo sc mora preurediti po načelih demokracije ter po gospodarskem značaju in social¬ nih potrebah delovnega ljudstva. V šoli naj se mladina navaja tudi k praktič¬ nemu delu ter naj se uči vsaj enega svetovnega jezika, n. pr. ruščine, nemščine ali angleščine. Šol¬ stvo naj vodi do praktičnih zaključkov. Posebna važnost naj se polaga na strokovne kmetijske in obrtne šole. Vsakdo imej pravico v okviru državne ustave in šolskega zakona ustanavljati šole in učne kurze. 3. J u s t i c a (pravosodstvo) naj se popolnoma loči od politične državne uprave; zato je potrebno, da se sodnikom zagotovi neodvisnost s posebnim zakonom o sodnikih in njihovi avtonomiji. Vsa izjemna sodišča, tudi vojaška, naj se načeloma od¬ pravijo. Sodnijsko postopanje, naj ho javno in ustno. Ljudstvo naj dobi pravico udeleževati se sodstva po prisednikih in porotnikih. O ustavni veljavnosti posameznih zakonov in upravnih naredi) naj raz¬ soja višje upravno sodišče. 00 4. Zdravstvo bodi moderno organizirana socialna skrb za državljane, ki so moralni in gospo¬ darski nosilci vse državne moči; zato je zdravstvo ena najvažnejših socialno-skrbstvenih nalog države. Ta skrb pa mora biti enakomerna za vasi in mesta. Tudi ubožcem naj se postavno zagotovi zdravniška pomoč in potrebna zdravila. Samouprava ljudstva, Današnja politična uprava je zastarela, biro- kratična in za vsako ustvarjajoče organizatorično delo nesposobna; zato hočemo odstraniti sedanjo razdelitev narodnega teritorija po policijskopoli- tičnih okrajih. Namesto današnje politično policijske uprave naj stopi gospodarska in kulturna samouprava ljudstva. Prvotna družbena edinica je bila družina. Zveza posameznih družin v enem kraju se imenuje občina, ki je torej temeljna gospodarska in kul- turno-socialna organizacija svojih občanov. Terito¬ rialni obseg občin naj so ravna po lokalnih in pro¬ metnih razmerah ter po svobodno izraženi želji prebivalstva. Občine morajo imeti tudi svoje lastne finance, ki z njimi upravljajo popolnoma avtonom¬ no. Nadaljnja stopnja novega upravnega sistema bodi okrožje ali županija. Okrožja naj sestavljajo gospodarsko - pridobitno in prometno skupaj spa¬ dajoče svobodne občine. Okrožje ali županija je 31 zlasti višja stopnja pridobitne, socialno - gospodar¬ ske, kulturne, zdravstvene ter socialno - skrbstvene organizacije. Vsa tista javna opravila in naloge, ki jih država izrečno ne pridrži sebi, spadajo v ob¬ močje okrožja. Tudi okrožje naj bo samoupravno v okviru državne ustave. Prav tako naj bodo tudi mestne občine popolnoma avtonomne ter se jim ima to zagotoviti s posebnim zakonom; vendar naj se načeloma prepove, da bi se izrazito kmetske občine smele priključevati velikim mestnim občinam, ako po svojem gospodarskem ustrojstvu ne spadajo skupaj. Državna oblast naj načeloma upravlja le sle¬ deča javna opravila: Prosveto, narodno obrambo, skupne finance, promet, zunanje posle, trgovino, javna dela in no¬ tranjo upravo. Posamezne upravne oddelke (mini¬ strstva) lahko vodijo strokovnjaki, za katere ni tre¬ ba, da bi bili tudi poslanci. Tajna diplomacija, priznavanje tajnih medna¬ rodni!) pogodb naj se odpravi in s tem tudi vsi tajni dispozicijski fondi. Smatramo, da je gospodarski, kulturni in so¬ cialni razvoj Slovncev, njihova življenska sila in mednarodni ugled, kakor tudi uspešen razvoj Sr¬ bov, Hrvatov in Slovencev sploh, mogoč samo v pri¬ jateljskem tekmovanju, složnem in sporazumnem sodelovanju vseh treh narodov kot državnopravno enakovrednih faktorjev. 32 Naše minimalne zahteve, 1. Zahtevam« izenačenje vseh davkov, taks in pristojbin. Glavni vir državnih dohodkov naj tvori progresiven davek, čigar višino naj določa za vsak« leto posebej narodna skupščina pri odobritvi dr¬ žavnega proračuna. Pri tem se morajo dohodki, ki so neobhodno potrebni za življenje in ki njih vi¬ šino (eksistenčni minimum) isto tako določaj na¬ rodna skupščina, oprostiti vsake obdačbe. Na naj¬ važnejše življenske potrebščine (sol, petrolej itd.) se ne smejo nalagati nobeni davki in doklade. Na¬ čeloma naj no bo nihče oproščen davkov. 2. Monopol na posamezne predmete (n. pr. to¬ bak) sme imeti in vršiti le država sama. 3. Sodniki naj bodo neodvisni in nepremost¬ ljivi razen pri disciplinarni kazni. Višje sodniške službe naj se popolnujejo s pravico izbiranja (op¬ cija). Sto neomadeževanih in polnoletnih državlja¬ nov sme proti vsakemu sodniku zahtevati discipli¬ narno preiskavo, ki se mora končati v enem me¬ secu. 4. Zahtevamo skorajšnjo izpopolnitev železni¬ škega omrežja Slovenije, ki je postalo potrebno za¬ radi novih meja, po katerih smo odrezani od morja. Sloveniji so potrebne nove in izpopolnjene prometne ceste na jug države. Neodložljiva je zlasti takšna železniška zveza Slovenije z morjem, ki bo v korist vsej domovini. Odpreti Sloveniji nov direkten doliod do morja in pritegniti tran¬ zitni promet v naše luke, je naš najvišji gospodarski namen. 5. Poprava cest in njihova obnovitev je nujna potreba našega občnega narodnega gospodarstva, zato naj se zahteva, da se podržavijo bivše de¬ želne ceste, ki so v danih razmerah popolnoma osirotele. G. Glede carinske in železniško-tarifarne poli¬ tike zahtevamo ugodnosti za izvoz poljedelskih pro¬ duktov v takšni višini, da bodo mogli v ceni tekmo¬ vati z onimi tujih držav na svetovnem tržišču. Gle¬ de tistih industrijskih in obrtniških izdelkov, zlasti železnine, strojev in kmetijskega orodja, ki se ne izdelujejo v lastni državi ali pa v premajhni koli¬ čini, naj se odpravi vsaka uvozna carina (galica, umetna gnojila, itd.). 7. Za pospeševanje poljedelske produkcije so nam potrebne strokovne kmetijske in obrtne šole, nadalje pouk v zadružnem gospodarstvu in zgled ti¬ stih poljedelskih držav, ki so že doslej umele dvig¬ niti poljedelsko produkcijo do viška. Za kmetsko ljudstvo in male obrtnike mora država skrbeti tudi s tem, da jim pomaga do denarnega in blagovnega kredita poceni. Poseben zakon naj zabrani propa¬ danje stalnih ali kmetskih domov. Pri sklepanju trgovinskih pogodb s tujimi državami naj država varuje koristi domače poljedelske in maloobrtni- ške produkcije. m 8. Zahtevamo, da se z državno pomor,jo uredi zavarovanje poljedelskih produktov in živine na sa¬ moupravni podlagi in v duhu zadružnega gospodar¬ stva. 9. Zahtevamo znižanje stalne vojske in orožni- stva na najmanjšo kolikost. V ta namen pa je treba s sosednjimi državami skleniti varnostne medse¬ bojne pogodbe, ki naj se jim po »Zvezi narodov« pridobi mednarodna veljava in upoštevanje. Po¬ trebna narodna obramba naj se upravlja v duhu de¬ mokracije na najbolj cenen, kulturen in produktiven način. 10. Industrijsko in obrtno delavstvo naj se za¬ ščiti v smislu mednarodnih dogovorov o državni so¬ cialni politiki. Sedanja zaščita delavstva ob bolezni in nezgodah je nezadostna, ker se upravlja biro- kratično in centralistično tako, da nikakor ne ustre¬ za zavarovancem. Delavsko bolniško, nezgodno in starostno zavarovanje naj se izvede v smislu samo¬ uprave prizadetih po pokrajinah in po načelih vza¬ jemnega zadrugarstva. 11. Vsa tista prometna sredstva, ki služijo obč¬ ni blaginji vsega ljudstva, prav tako tiste velike in¬ dustrije, ki so važnega gospodarskega pomena za državo kot celoto ali pa za ljudstvo (n. pr. preino- gokopi) naj se podružabijo. 12. Velika gozdna posestva, ki so kljub agrarni reformi ostala še v lasti posameznikov, naj pre- 35 idejo v zadružno lastnino prebivalstva dotičnih okrajev. 13. Današnja državna uprava je draga in slaba; zahtevamo, da se izvede reforma celotne državne uprave tako, da postane cenejša in da odpadejo se¬ danje birokratične nagajivosti v uradih. UNIUERZITETNR KNJIŽNICR MRRIBOR 51838 098509675 ZA ČITALNICO ‘i