Slovensko-nactjonaleti lisi. ill »Jeseniška Straža" izhaja vsako soboto opoldne. — Naročnina za celo leto 3 krone; a ko se naroči dva ali več izvodov, pa po 2 kroni izvod. Wlineuina naj se pošilja na upravništvo .Jeseniške Straže" (tiskarna Iv. Pr. Lampret) v Kranju. Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Pos. številke po 10 vin. svoboda, čast, narod, resnica. Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dvakrat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se izvolijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo .Jeseniške Straže' v Kranju. \ vi noto It t* 100C>. I. leto. Luč in tema. Današnje dni je šolstvo v svojem notranjem ustroju in v svojem plemenitem hotenju najlepša ustanova sedanjih niaterijalnih časov: njegovega življenja vir je neizrazna in nevidna notranja moč, ki oplemenja in napaja z ideali duševne sile ter jih krepi in usposablja za boj, ko začno samostojno vladati in delovati v človeku, ki se po naporih mladih dni prikoplje do lastnega kosa kruha, dostikrat duševno jak, a telesno ubit. Da ne oskruni šola svojega diadema kraljice duš, mora najprej vzgajati in potem učiti. Sovražnik šole to ume, a ne priznava in ne odobrava tega, ker mu je do simpatij mase, ki je zaživela brez šole in živi iz rok v usta brez zavednosti lastne veljave in brez vere v lastno .noč. Kdor se ponaša z maso, ki je proti šoli, je enak vojskovodju, ki ima same ohromele vojake. Samo enkrat naj odbegnejo sence, ki zabraiijujejo pot žarkom, sevajočimiz učilnic! Svobodno naj se razlijejo preko vseh pokrajin in kot pred sveto podobo bodo popadali ljudje na kolena: „Dajte nam šol! Osvobodite nas! Dvignite naše duše!" Človek, ki samo trpi in služi svoj živ dan, ne ve, kako je takrat, ko ne čuti jarma "a plečih. Nikoli se niu še ni utrnila misel •^'irabrujoče vere v samega sebe. To silno ^'uševno robstvo je vzrok gospodarske stag-■lacije in gmotne neodvisnosti, je vzrok bo-'jazljive nravi, ki se iz nje ne izcinii niti t>dpor niti špekulacija, kaj šele napredek. Vse duševne sile, nikdar vzdraniljene, spe kakor bi jih ne bilo. Človek živi in je mrtev — stroj brez lastne volje. Sola, ki najprej vzgaja in potlej šele uči, ne trpi duševnega robstva. Duh je več uego materija. Ko mine njena doba, razpade in se izgubi. Kar požene iz nje, je 40V0, in nihče ne povpraša, iz česa je in |^3j ga je rodilo. To pač vprašamo: Čemu — Zato je, da služi duhu in dela to, kar mu veleva in kar ostane. Kar ustvari , to ostane, in zato živi duh iz Veka v vek, in ž njim živi to, kar je ust v;) ril. Sola, ki ve, da vzgaja ljudi, začne naj-Pri-'j uplivati na samostojnost mišljenja in ^li-'lovanja. Potrka na srce, kjer spe čuvsiva, seže v dušo, kjer spe misli. Korak za ko-■"akom, z vestnim proiičavanjem posaiiie/ni-^>ve osebnosti budi duševne silo, jim kaže '-■'•*40 lastne veljave in drami vero v lastno moč. V programu vzgojevalne šole stoji na prvem mestu: Zbujaj in zbudi samozavest! V današnji dobi SQcijalnih viharjev je samozavest vsakemu človeku, ki noče, da ga pogoltnejo valovi težkega življenja, absolutno potrebna. Kdor ni močan v sebi, podleže drugemu, ki ga zarobi in izkorišča. Vsako človeško življenje ima svojo prvotno enako vrednost: nihče ni več, nihče manj; nihče ni prvi, nihče zadnji. To je treba dopovedati človeku, ko je še čas. In to mu tudi pove tisti, kdor ceni vrednost življenja svojego brata. Iz samozavesti izvira prepričanje, da je vsak posameznik za človeštvo potreben! in nenadomestljiv: član je velike verige, ki razpade v dva kosa, ko se ji zlomi en člen.'V samozavesti zraste veličina človeške duše'do stopnje, kjer občuti svojo visoko ceno. In kadar spozna svojo ceno, ne prezira cene drugih. Z vsemi močmi se prižme na skupnost, se začuti ud velikega telesa, ob katerem imajo veljavo njegove sposobnosti, znanosti in spretnosti. V zavesti, da ima njegovo življenje vrednost in veljavo tudi za druge, naravnava svoja pota bratom v prid, in tako začne nevede živeti svoje življenje tudi za druge. In kolik hudodelec je tisti, ki odvrača ljudi od vzgojnega upliva šole! Koliko umorov ima na svoji vesti! Prvo je duševno delo, drugo telesno ali fiziško delo, a delo je oboje Vzgoja navaja človeka k delu, in delo vzgaja človeka, ker z vzgojo pridobljeno veselje do dela budi v človeku ceno dela in mu kaže njega veljavo in moč, ki ga osamosvoji gmotno, kiikor ga vzgaja duševno. Tako ne pride človek nikoli do tega, da smatra delo za kazen. Kdor pa kaznuje z delom, one-čašča ta posvečeni vir blaginje, ki pošteno preživlja m il i i one I j u di, ki jim je v ponos žuljava dlan. Delo je prišlo do veljave takrat, ko je širila med delavske sloje samostojnost mišljenja. Takrat se je tresla zemlja Zazibala pa se bo v svoj i h tečaj i h, ka dar prodre ta samostojnost še v one kroge, ki se še niso napili iz živega studenca blagotvorne, osvobujoče vzgoje. Iz samozavesti in samostojnosti življenja se namreč rodi naj-jačja vseh sil — samoobramba. Šola je za ljudstvo, reči smemo: v prvi vrsti za tiste, ki so najubožnejši. Kapitalist si kupi tudi pamet, če ni drugače! Denar zazvenči in ljudje imajo rešpekt tudi pred pnhlo glavo. Ljudstvu pa je treba šole, da se polagoma dvigne iz uboštva in postavi na lastne noge. Ubogemu človeku moramo prepojiti duha z močjo in energijo. da se dvigne in ozre po okolici. Nevidna duša se mu ojači. da se ob nji spne iz uboštva, pozabljenja in hiranja, da stopi tudi v vrsto ljudi in zahteva svojih pravic. Konec prih. Naše uradništvo. eblovenski Narod* je pred kratkim priobčil statistični izkaz o akademično izobraženem uvadništvu na Kranjskem, h lega izkaza posnemamo, da jo bilo na Kranjskem vsega skupaj 3G8 juristov, in sicer 272 Slovencev, 91 Nemcev, 1 Lah in 4 nezanesljivi. Ne bomo razmotrivali dalje, v kakšnem razmerju je število uradnikov posameznih narodnosti s številom prebivalstva v deželi, pripominjamo le, da bi prišlo po prav enem razmerju na vso deželo le IG Nemcev. Pojasniti pa moramo nekoliko narodnostne razmere glede uradnikov na Gorenjskem. Pred vsem moramo povdarjati, da je vlada še vedno trdnega mnenja, da mora biti političen konceptni uradnik pri nas Nemec ali pa sploh brezspolen. Ako je v zadnjih letih nekolikp Slovencev prišlo v politično službo, zgodilo se je to le vsied vednih interpelacij v državnem zboru, in da se našim krogom nekoliko zavežejo oči. Zalo se že skrbi, da vnel narodnjak ne pride daleč po lestvi državnega aparata. Za vladanje je sposoben le Nemec. To se v pravi luči kaže pri kamniškem okrajnem glavarstvu, kjer ni nameščen ne en slovenski političen konceptni uradnik, čeprav šteje okraj razen par privandranih Tirolcev same Slovence. Dosti bolje ni pri glavarstvih v Kranju in Radovljici, kjer je vsaj polovica konceptnih uradnikov trdih Nemcev. Nuj se nam nikar ne preJbaciva, da slovenskih političnih uradnikov sploh ni dobili. Saj so nam znani slučaji, po katerih so se slovenski kompetentje s])loh zavrnili ali pa se jim jo dalo vedeti že pozneje v službi: da je bolje zanje, če se obrnejo na drugo polje. 1'recej podobne so razmere pri davkarijah. Tudi tu vidimo v par ii.estih na (Gorenjskem v(x ino nemških uradnikov, ki so pn zraven še lako tkomodni*, da se jim no ljubi niti naučiti se pravilno slovenski govoriti, kaj šele pisati. Poznamo jih nekaj, ki kljub mnogoletni službi ne znajo pošteno spisati niti en slovenski stavek. In vendar je najmanj, kar se more od davčnih uradnikov na Kranjskem zahtevali, da so vsaj obeh deželnih jezikov zmožni v govoru in pisavi, saj je naraščaja v tej stroki toliko, da se lahko izbira, in sicer prav pošteno izbira. Kar pa more vsakega Slovenca najbolj užaliti, je dejstvo, da naša osrednja uprava pošilja Nemce naj raji v najlepši del naše dežele, na Gorenjsko. Znano nam je več primerov, kako so se v vsakem oziru izborni kom peten tj e poganjali, da jih premeste z Dolenjskega ali Notranjskega na Gorenjsko, toda pomagalo jim ni nič. Mesto je dobil Nemec in naj si bo še tako mlad kompetent. Značilno za to je tudi zadnje imenovanje nekoga avskuUanta, odbornika «Sudmarke», za sodnega adjunkta na Gorenjskem. Slareji kompetentje, po letih in po službi, so morali iti v male kraje po Dolenjskem, eden celo iz Kranjske gore v Mokronog, do-čim je naš aHjunkt, ki substitnira že nekaj mesecev v Črnomlju, prišel srečno na Gorenjsko, v Črnomelj pa adjunkt, ki je kot rojen Korošec pač toliko značajen, da ni zatajil svojega materinega jezika. Potemtakem se ni čuditi, da zadobivajo naša mesta vedno bolj nemški značaj, zlasti pa še, ker imamo Slovenci še vedno tisto hlapčevsko naravo, da radi enega Nemca, ki slučajno sedi v družbi, ki pa razume tudi slovensko — sicer sploh nima prostora na Kranjskem — govori vsa družba nem&ki. In tujec, ki čuje to, misli, da je kje gori na Solnograškem ali Nižjeavstrijskem, Pri tem nima olika prav nič opraviti, saj se Nemec tudi ne ozira na družbo, čeprav ista obstoji iz samih Slovencev, temveč govori nalašč le nemški, kakor se je zavezal še — kot dijak. Naj bi naši poslanci posameznim imenovanjem posvečali malo več važnosti. Smelo trdimo, če bi bilo na Spodnjem Štajerskem, kjer ifazen renegatov v mestih stanujejo le Slovenci, razmeroma toliko slovenskih uradnikov, kakor je nemških uradnikov na Gorenjskem, zakričal bi ves nemški Štajer, da bi se njegovo vpitje ne razlegalo le po vsej Avstriji, temveč preko Dunaja še v «rajh» in še huje bi bilo, če bi se kaj takega zgodilo na nemškem Češkem. Od klerikalnih poslancev ni pričakovati veliko, saj oni sovražijo slovenske uradnike, ki so do malega vsi liberalnega mišljenja, Nemci jim pa včasih še pomagajo pri volitvah, kakor pri Elbertovi kandidaturi v dolenjskih mestih. Zato naj bi se pa naši narodno-napredni poslanci malo bolj pobrigali za to važno zadevo, sicer bi moglo biti na Gorenjskem že — prepozno. Tržiške novice. — Gospod notar je sprejel sledeče pismo: »Goehrter Hcrr Notar! Aus Freude fiber Herrn S. R—s endlichem Wegzuge aus Krain iibersende ich Ihnen 200 K, deren Verteilung unter die Armen Neumarktls und St. Anna's ich Ihnen ganz iiberlasse. Weiin Sie Ilir wiirdig halten, dem geben Sie, soviet Sie wollen. Beslen Grflsse! — Baron Born.» — Gospoda Gassnnr, Miilly ot consortes! Ali čutile zaušnico, ki ste jih sprejeli od strani, od katere je gotovo niste pričakovali nikdar? Mož plemenitaš, ki ga diči tudi srčno plemstvo — je v vaših očeh seveda neplemenit, ker ne trobi v vaš rog; vi odklanjate njegov dar, on pa v svoji plemenitosti daruje še enkrat toliko. Ce bi bili sprejeli prvi dar, ne bilo bi vam treba tipe ti le moralne zaušnice. Primite drug drugega za «ta sladke«! — Zadnja veselica v korist družbi sv. Cirila in Metoda je done^la okroglih 270 K, tako da se po odbitku stroškov lahko računa na 200 K čistega dohodka. Lepa svotica. In zalo se zahvaljujemo še enkrat tem potom vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli, da je veselica tako si ajno uspela. Osobito moramo omeniti redko požrtvovalnost gospoda nadučitelja Jezerška, ki je vodil petje slovenskega bralnega društva. Dasi stanuje uro hoda od Tržiča — v Križih, je vendar rešil svojo nalogo kot pevovodja nad vse častno V prvi vrsti moramo povdarjati. da kljub oddaljenosti, vremenskim neprilikam, nerednemu pohajanju pevcev k vajam, ni zamudil niti ene pevske vaje, pač pa je bil vedno prvi v društveni sobi, se ni nikdar pritoževal in ravno s tem svojim požrtvovalnim in vzpodbujevalnim nastopom dosegel, da je pel pevski zbor vse ^tri težke skladbe precizno in žel zato burno pohvalo občinstva. Čast mu! Jlovičar. Ali smo mi res napadli družbo sv. Cirila in Metoda? Predzadnja „Jeseniška Straža" je družbo sv. Cirila in Metoda le opozorila na netaktnost, ki jo je zagrešila s tem, da je sploh njeno odposlanstvo poslušalo pozdrav župnika Zabukovca, ki ne zastopa nikogar iu ne pomeni v naši občini ničesar, torej nam je tudi nerazumljivo, v čegavem imenu je Zabukovec pozdravil družbo Sedaj pa SjO se ti klerikalno-nem-škutarski mameluki povzpeli tako daleč, da se drznejo trditi, da mi napadamo to pre-koristno šolsko družbo, katero gotovo v višji meri podpiramo kakor vsi Zabukovčevi kom-panjoni. Pri vseh društvih je navada, da pozdravlja in zastopa društva na zunaj predsednik ali pa tajnik, tukaj pa je pozdravljal blagajnik (!) Zabukovec, ker je hotel pred-sednika-delavca poriniti v ozadje, da sam izkoristi ugodno priliko in zopet nameče ljudem nekaj peska v oči, češ, glejte me ve, uboge delavske pare, mene ošabnega jeseniškega župnika, ki je navdušen narodnjak pred Bogom in ljudmi. Ravno delavstvo pa najbolj pozna župnika Zabukovca in ve, da je velika nesramnost, če se en tak poznat nemškutar sploh upa primerjati z učiteljem Fabincem ali pa trgovcem Trevnom. Bolelo je mnogo navzočih delavcev, ker so čuli v pričo tolike množice Zabukovčeve laži, ki je hotel po vsej sili oprati svojo nemšku-tarstvo, a zbok samega strankarstva se tega ni sramoval. Kakšni narodnjaki so jeseniški klerikalci, pričajo njihovi opetovani, toda brezuspešni napadi na „Sokola", priča njih zveza z Nemci. Vtisnili so si s temi napadi in to klerikalno-nemškutarsko zvezo neizbrisno znamenje strankarskih koristo-lovcev in brezdomovincev. Ali je Zabukovec zvezan z Nemci, je vprašanje, ki se dannadan ponavlja na Jesenicah. Mož se trudi v zadnjem času na vse kriplje, da opere ta narodni madež s svojega političnega delovanja in hoče napraviti pri ljudstvu utis velikega narodnjaka. To vse pa je le pesek v oči, ki naj omoti ljudi, ko j i vidijo samo za eno ped pred svojim nosom. Vsem morajo biti še v jasen spomin dnevi za časa volitve častnih občanov, ko je Lukman pregovoril župnika, da je agitiral proti izvolitvi in kdor ima odprte oči, vidi vsak dan v župnišču razne Lukmanove agitatorje in pisarje, ki gotovo tamkaj ne love slepih miši in da bi se mancali, je tudi gotovo komaj verjetno. Vsega tega seveda tudi pri volitvah ne pozabimo, ko bodo klerikalci in Nemci trobili v en rog, da si osvoje občino. Pa jih znajo jeseniški Slovenci vseeno pošteno nakrcati po prstih!! Slava Prešernu! Ta knjižica pisatelja Gangla je izšla o priliki odkritja Prešernovega spomenika in jo je celo c. kr. deželni šolski svet priporočil krajnim šolskim svetom v nakup za šolsko mladino, da vsaj nekoliko spozna našega velikega pesnika. Tudi pri seji jeseniškega krajnega šolskega sveta je prišla zadeva na razgovor. In vstal je zopet naš neizogibni gromovnik Zabukovec ter zarentačil, da se knjižica „Slava Prešernu" ne sme kupiti, ker ima sliko Prešernovega spomenika, na katerem je tudi napol razgaljena ženska-muza in bi se s tem mladina pohujševala. Seveda zgodbe, kjer je vse polno raznih nagih in razgaljenih judov in katekizem, kjer se prav na široko govori o prešestvu in poželjenju mesa, niso pohujš-Ijive, nedolžna knjiga pa, ki jo slučajno ni potrdil škof — pohujšanje. Brezprimerno svetohlinstvo teh ljudi, se pač najbolje kaže na tem, ker mislijo, da mora človek že misliti na greh, ako le vidi — kamenito žensko. Ko bi se le vsi duhovniki in klerikalni pod-repniki tako bali razgaljenih žensk! Klerikalno nemškutarska slika. Zadnje „Jeseniške novice" so brezupni izbruh Zabukovčeve jeze, ki nas silijo, da posežemo za par mesecev našega boja nazaj. Očita se nam prostaštvo, ker smo primerno označili „Orla". Ti ljudje si upajo govoriti o pro-staštvu, ki so takrat, ko so napadali „Sokola", delali na prav fakinski način, ki ga je edino zmožen kak nadut klerikalec. „Sokolom" so očitali javno, da ropajo božična drevesa, da izzivajo, zaničujejo vero in bogvc kaj še vse. Kdor tega ne verjame, naj vzame v roke prve številke „Slovenca" letošnjega leta. Kdo je toraj prostak!? Gospod Zabukovec, sramujte še svojega hinavskega početja! Vaš ugled je med ljudstvom že tako majhen, da vam ga sploh nihče več vzeti ne more. Zato je že zadnji čas, da se skri-jete med štiri stene v župnišču, da se ne bodete s svojimi neumnostmi še dalje smešili pred javnostjo. Na občnem zboru zaveze slovenskih sokolskih društev, ki se je vršil v nedeljo, 1. oktobra t. 1. v Ljubljani, je bil izvoljen kot starosta slovenskih „Sokolov" dr. Vladimir-Ravni h ar. Dr. Ravni har je ena najsi m-patičnejših osebnosti mlajše slovenske generacije, Sokol-demokrat z dušo in telesom, vsied česar mu smemo zatrditi, da bo jeseniški Sokol in jeseniško Slovenstvo vedno stalo ob njegovi strani. V to ime kličemo starosti slovenskih Sokolov-demo-kratov: Nazdar! z liberalci strašijo Ijndi naši jeseniški klerikalci. Kdor nas pozna, ve, da spadamo k najskrajnejšem krilu narodno-napredne stranke, ker smo bili za pošten kompromis vedno z nasprotno stranko vsaj v narodnih zadevah ter stojimo v vsakem oziru na popolnoma demokratičnem stališču. Toliko pa za danes lahko povemo, dokler bosta Za-bukovec in Zabret na Jesenicah, je vsaka edinost med obema strankama nemogoča in se z ljudmi, ki jih vodi Zabukovec, sploh nikdar v kak razgovor spuščali ne bomo. Spravo smo ponujali enkrat, a bila je odklonjena, drugič je pa pod nikakimi pogoji ne bomo sprejeli, ker bi bila v resnici bu-dalost, razgovarjati se o resnih zadevah z ljudmi, ki očividno spadajo s svojimi nazori v prazgodovinsko dobo in so svojo narodnost lahko prodali za prijazen nasmeh nemškega kapitalista. Velikanski požar v Ratečah je vpepelil 51 hiš in skoro ravno toliko drugih gospodarskih poslopij. Pri gašenju je sodelovala rateška, belopeška, podkorenska in kranjskogorska požarna bramba. Tudi oddelek lovcev je došel iz Trbiža. Zjutraj smo opazili v Ratečah g. okrajnega glavarja pl. Detelo. Požar je uničil skoro vse poljske pridelke. Upamo, da pomoč sosednjih krajev ne bo izostala. Vsa škoda utegne znašati približno 400.000 K. Kako je ogenj nastal, ni znano. Paarov sifon. Še se nahaja med Slovenci nekaj ljudi, na katerih nezavednost sme Nemec računati, da spravi svoj sifon v promet. Videli smo n. pr., da se pri Pi-konu na Dobravi prodaja še vedno sifon nemškega izdelovalca. Ali nimamo Slovenci svojih tvrdk!? Prepričani smo, da bo zavedno občinstvo zahtevalo slovenskega blaga. Svoji k svojim! Gasilno društvo se snuje na Hrušici. Naše delavstvo opozarjamo na današnji uvodni članek „Luč in tema", ki se nadaljuje v prihodnji številki in utegne zanimati marsikaterega, ker razpravlja o stvari, koja je za delavstvo najvažnejša in se niu zato od izvestnih ljudi tudi najbolj odteguje — šola in izobrazba. Gasilno društvo v Mojstrani priredi v Nedeljo, 8. t. m., zvečer v gostilni „Šmerc" Veselico s srečkanjein v prid pogorelcem v Katečah. Ill Za kolero je umrl dno 2Г). t. m. kočijaž 1'с1(!г Sigi v lUulimpešli. Konfiscirana noga. 131izu rusku mejo je imul barako za prodajanje piva nek mož, ki je bil prej delavec v tovarni in je tiim iz-Kubil nogo. Dal si jo napraviti umetno leseno nogo, ki mu ni služila le ža hojo, ampak ludi za druge namene. Ko se je nedavno pt-ljal čez mojo, ustavili so ga ruski mejni stražniki, najbrže nanj opozorjeni, in so ga preiskali. Odpeli so mu tudi umetno nogo in našli v njej čisto nova revolverja, katera so sev(,4la koiil'iscirali. Ker pa colninska postava pravi, (hi se morajo konfiseirali tudi vsi pripomočki k liiiotapslvu. jo prišel revež ^0 drugič ol) nogo. V Severni Ameriki žuga izbruhnili .štrajk preinogurjev. Blizu 2()().0()() kopalcev trdega premoga zahlova osennnno delo in, če jim lastniki premogokopov ne ugode, prele, da začno širajkati. Lastniki imajo velikansko Siitlogo premoga Г)0 milijtmov Ion, ki zadostuje za eno leto. Petrolej se podraži. Ker so se v Nemčiji zvišale cene petroleja, hočejo se tudi pri nas izdelovalci zediniti, da ga podraže. Nekatere rafinerije so žo zvišale ceno za G odstotkov. Ker morajo imeti izgovor, pravijo, da bo šel petrolej na Rusko, ker se ga tam radi punta manj pridobi. Podraženje zadene posebno ubožnejše sloje, ki že tako komaj žive. Vldrova tovarna hranil, Praga VIII. izdeluje in priporočil Vydrovo žitno kavo. Juhni pridatek znamki «Vydra>. Juhne konserve (grahove, lečne, gobove in riževe). Oblati (specijalittla: »Dessert delicat« in masleni oblati). Šumeči I monadni bonboni «Ambo». Dišava za pecivo »Bulitin«. NAPRAVITE POSKUS! Kolekcija vseh teh izdelkov 3 K 20 vin. in poštnina. 1()1—1 Javna zahvala. Dne 20. septembra 1905 sem, izvršujoč svojo službo na Hrušici, tako nesrečno padel, da sem si pri tem padcu zlomil desno nogo. Ker sem onemogel obležal na cesti, prihitela sta na pomoč' visokorodni gospod oskrbnik Rudolf pl. Hille in gospod inže-ner Walbuner, ki sta me takoj prenesla v bolnišnico stavbenega ' podjetništva ter poklicala gospoda doktorja Ivana L6wa. imenovani gospod doktor je obvezal takoj zlomljeno nogo s tako spretnostjo, da je bilo mogoče izvršiti transport v 21 km oddaljeno Radovljico. Slavno stavbeno podjetništo na Hrušici je dalo v to svrho radovoljno elegantno dvovprežno kočijo na razpolago in obenem odredilo, da me je spremil gospod oskrbnik Rudolf pl. Hille, ki je potem v Radovljici preskrbel še zdravniško pomoč. Čutim se primoranega, za na ta način izkazano sočutje in človekoljubnost izreči tem potom slavnemu podjetništvu na Hrušici kakor tudi imenovanim gosdodom najtoplejšo zahvalo. Ravnotako se zahvaljujem blagorodne-mu gospodu doktorju Vovesu z Radovljici za skrbno in jako spretno zdravljenje, ki mi bode omogočilo, da v kratkem docela okrevam. V RADOVLJICI, dne 4. oktobra 1905. Josip Prettner C. kr. fiiumčne slniže prigleclnik. sprejme takoj v trgovino s delikatesami Albin Hauptmaiin, pek in trgovec z delikatesami na Jesenicah. Slavnim šolskim vodstvom se priporoča tiskarna Iv. Pr. Lampret v Kranju, zlasti ob začetku šolskega leta. Izšc je v tej tiskarni jako pripraven „Učiteljski koledar" ki obsega tudi imenik šol in nčiteljstva, stalež in zapisnik. Istotam se dobe tudi po najnižjih cenah vse šolske tiskovine. M. Vidic izdelovalec sodavice, malinovega soka in pokalic (kraherl) V Lescali na Gorenjskem priporoča svoje izdelke. 29-21 postrežba točna. Cene nizke. ЧШ 4 k тш -4 k ЏШ j k m ч1У "ЦхУ - HOTEL „ILIRIJA" Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22 3 minute od južnega kolodvora. Shajališče vseh Gorenjcev. Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vin;i, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovcc. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene nizke. Za miioijobrojen obisk jirosi spoštovanjem Fric Novak. w © 0 @ urar na Jesenicah priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih ur kakor žepniii, stenskili ur in budilk, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., dalje zlatnine in srebrnine od najfinejše do navadne. Sprejme tudi popravila, katera izvršuje natančno in točno po zelo ni/kili cenah. 6 39 Ш Ш) 0 0 0 0 0 0 0 0 Ako hočet dobro idočo uro poceni kupiti, zahtevajte cenil{ 31-21 fvrdke J{. Suffner, urar v J(ranju. 0 Kaj je ешл a SEVDUN Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah higenije sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična ustna voda. Dobiva se pri gg. I. Krašovicu, A.Trevnu ter gospej Jerici Morič. Izclclovalec; O. Seydl, Ljubljana, Spi-t.ilskc ulice 7. 3—41 pWoVarna G. ftner-jcVilt d(dl((V V ti Wolfove ulice št. 12 priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marčno in na bavarski način varjeno pivo. Pivo se oddaja v sodcili in zabojih. Zaloge: v Kranju, Idriji, Dobrepoijali, na Robu, v Mokronogu, Metliki, Vačah, Polhovem gradcu, na Igu, na Dobrovi, v Št. Vidu na Dolenjskem, v Mirni, v Podbrdu in na Grahovem (Goriško) in v Podgradu (Istra). Ustanovljena leta 1854. Tvrdka je bila v letu 1904 v Parizu in v Londonu odlikovana z najvišjim odlikovanjem, namreč z „grand prix", častnim križcem in zlato kolajno. Poštne hranilnice račun št. K()7 Г)1)9. Mama in založtiiMVo Poštne hranilnice rafuii št. 8(;7.Г)()У. ]V. pr. Eampfd V Kranjn Kredni^Vo in upraVniilWo „(iorenjca" KrcdnišIVo in upraVniiItVo „3«s«ni5K{ Straž*" Tiskovine za gg. trgovce in obrtnike, slavna društva, hranilnice in posojilnice. Viptnicc. kuverto, pisma, račmio, okroinict', vabila, dop'snice, osmrl-tiice. talil li\ lepaki, brošure, knji^'e i. t. d. i. t. d. Razglednice v več barvah. JzVrJttje VsaHoVrstna НзКатзЦа dela V VsaHcm obsegu po HotiHor možno najnižjih (cnah. Ziilogii: Šolske tiskovine. Ilnstrirani „Vodnik po Gorenjskem". ,Osebna dohodnina' Uredil Valentin Žun. C. kr. davčni nadzornik. [i(na in uKusna izVrJileV. — J{ilra in )o(na postrežba. — J