430306 KNJIZNICARSKE NOVICE 5(1995)9 13. september 1995 ********************** MEDNARODNI DAN PISMENOSTI ********************** 8. SEPTEMBER ­MEDNARODNI DAN PISMENOSTI Na svetu je mllijon odraslih ne­pismenih in dve tretjini teh je zensk, navajajo podatek za leto 1990 v UNESCO dokumentu The International Literacy Prizes 1967­1992. -Paris ! Basic Education Division, 1992. Pri tern ne po­zabijo omeniti, da nepismenost ni problem le nerazvitih drzav, ampak se s problemom v obliki funkci­onalne nepismenosti srecujejo tudi industrijsko razvite drzave. K tej slevilki je potrebno dodati se vec kot 100 milijonov otrok, ki niso vkljuceni v sole, na desetine mili­jonov tistih, ki ne koncajo nobene sole in se bodo pridruzili nepis­menlm in milijone drugih, ki ne dosezejo zadovoljive stopnje izo­brazbe, znanja in spretnosti In povecujejo stevilo funkcionalno ne­pismenih. /<~;-;;:,;-. /_"\.~,> IC'\ /.::::;:-;.0 ,y \ {~ ; ~) ,·c.. =.::; / 1 \..-:. . --tt~/ ',..,~ '1; pA :.:,..­ .._,, _. ..... . Vzrokov dovolj, da se skrb za pismenost, njeno razsirjenost in razvoj prenese iz skupln posa­meznih strokovnjakov na sirso jav­nost, da se prebudi javni interes In pritegne mnozice v prizadevanja za odpravo nepismenosti. Za to tudi je bil proglasen 8. september za Mednarodni dan pismenosti, ki naj bi ga drfave vsako leto obelezile z aktivnostml, s pregle­dom storjenega in s sprejemanjem programov aktivnostl na podrocju premagovanja nepismenosti. Predlog za proglasitev Je bil podan na sve­tovnem kongresu ministrov za izo­brazevanje, kl so razpravljali o od­pravi nepismenosti v Teheranu, leta 1965. Leta 1966 so ga posamezne drzave ze praznovale. Predlog je bil z resolucijo (st. 1441 in 1442) sprejet na 14. seji Generalne kon­ference UNESCA, jeseni leta 1966 in se prvic uradno kot Mednarodni dan pismenosti obelezi 1967 leta. Tega dne generalni sekretar naslovi poslanico svetu. V sporocilu povzame rezultate prizadevanj cla­nic UNESCA, opozori na uspehe in neuspehe pr! odpravl nepismenosti In pozove posameznike, vladne in nevladne ustanove drzav, da pred­stavijo svoje aktivnosti in podprejo prizadevanja za sirjenje in razvoj pismenosti. Ob tej prilofoosti so podeljene tudi razlicne nagrade in castna priznanja posameznikom all ustanovam, zdruzenjem, kl so se v prizadevanjih za odpravljanje ne­ pismenosti in aktiviranju Javnosti za programe opismenjevanja se po­ sebej izkazali. Te nagrade so: In­ ternational Reading Association Prize, kl Jo od leta 1979 podeljuje ta Mednarodna zveza za branje, Noma Prize, od · 1eta 1980 z njo nagrajuje izbrance mednarodne zirije japonski zaloznik in King Sejong Literacy Prize, kt Jo Je us­ tanovila Republika Koreja, leta 1989. Prejemniki mednarodnih priznanj so izstopajoci posameziki mnogih, kl so sledili priporocilom, spreje­ tim na konferenci v Teheranu, in se pridruzili prizadevanjem, da je postala plsmenost sestavni del vladnih programov, da bi se nepis­ menost kot prepreka socialnega in gospodarskega razvoja zmanjsevala. Pri tern ima za uspesnost prizade­ vanj posebno tezo sodelovanje drzav, izmenjava tzkusenj in podpi­ ranje prizadevanj. In Slovenija. Podatki o tern, da je nepismenost oz. bolje, funk­cionalna nepismenost. problem tudi pri nas, niso vec skrivnost. Manj pa je javnost informirana o prizadevanjih posameznikov, usta­nov, drustev za njeno odpravljanje in preprecevanje. Tako Je med drugtmi ta Mednarodni dan pts­rnenosti obelezila tudi skuptna posameznikov, kt se je na pobudo Narodne in univerzitetne knjiznice v Ljubljani zbrala na delovnem sestanku in pripravila nacrt usta­novne skupscine slovenskega dru­stva za branje. To drustvo naj bi zdruzilo posameznike in ustanove, kt se z branjem in pismenostjo ukva1jajo, jo poucujejo, raziskujejo, Jo zele tzbojsati, razsiriti, motivirati prebivalce vseh starosti in stoflenj izobrazbe za efektivao uporabo te spretnosti vsak dan v razlicnih priloznostih, da zdruzijo svoje moci za vecjo ucinkovitost svojih in drugth prizadevanj. Vabijo tudi vas, da se Jim pridruzite; ze na usta­novnem zboru drustva, 12.10.19951 Silva Novljan ********************** SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE ********************** POTUJOCA KNJIZNICA AJDOVSCINA, NOVA GORICA IN TOLMIN Z NOVIM BIBLIOBUSOM Zadnjega avgustovskega dne za Gorisko knjiznico in nato l. sep­tembra za tolminsko knjiznico C. Kosmaca ter 8. septembra za obmocje ajdovske Lavriceve knji­ znice so se zlill trenutki, kl pomenijo za slovensko splosno knjiznicarstvo, zlastt za njegovo potujoco obliko ter predvsem za odmaknjene in demografsko ogro­zene kraje v ajdovski, novogoriski, tolminski, vipavski, mirensko­kostanjeviski, briski, kanalski, ko­bariski in bovski obcini ne le preprosto nadaljevanje dosedanjega delovanja potujoce knjiznice, pac pa, upajmo, tudi potencialno izbolj• sanje storitev. Za kaj gre? Svojemu namenu smo "splovili" novo potujoco knji­znico na kolesih, bibliobus, kl je za razliko od dosedanjih znanih resitev pri nas zgrajen na tovor­njaskein podvozju. Izbrali smo to­ vornjak IVECO EUROCARGO ML 130E23 iz serije svetovno naj­boljsega tovornjaka leta, kajti na trziscu vse od leta 1991 dalje nismo uspeli dobiti avtobusnega ali tovornjaskega podvozja, ki bi omo­gocalo izgradnjo bibliobusa ne daljsega od 10.50 m ne krajsega od 9.50 m, ki bi hkrati imelo zracne blazine spredaj in zadaj, torej sposobnost dvigovanja in spuscanja, kar vse terja cestna in­frastruktura na nasem obmocju. Povrh tega smo se morali ravnati po homologacijskih predpisih, ki narekujejo vozilo vsaj z motorjem EURO 1. Taka izbira Je bila za okrog 100% cenejsa od 11­metrskega avtobusnega podvozja, opremljenega z neprimernimi avto­matskimi prestavami. In tako smo uspeli zgraditi vozilo za 27 mio sit, kar pomeni za okrog 8 mio sit ceneje od dolzlnsko neustrezne avtobusne resitve. Drzava Je iz sredstev za demografsko ogrozene kraje prlspevala nacrtovano polo­vico v znesku 13.040.000 sit, bivse tr! obcine Ajdovscina, Nova Gorlca in Tolmin pa razliko, torej vec kot 50%, v razmerju 30:40:30. Sred­stva smo zaceli zbirati v decembru 1992. Z zadnji prilivom iz tolmln­skega proracuna tik pred zak­ljuckom leta 1994 smo Jih zbrali v celoti. Prve zbrane prilive smo tak~j vezali in Jih kar bogato oplodili z blago naklonjenostjo banke Vipa. Nastalo je vozilo dolzine 9570 mm, sirine 2400 mm ter maksi­malne visine ob normalni ob­remenitvi 3335 mm. Moc motorja je 230 KS, dovoljena nosilnost 4.110 kg, skupna dovoljena teza pa 13.350 kg. Ceprav je za slab meter krajse od prejsnjega, bo nje­gova minimalna nabojna zmogljivost 3. 700 enot knjiznlcnega gradJva, torej neznatno manjsa od zmoglji­vosti odsluzenega vo-z;ila. Vhod Je na sredini vozila. Ko vstopis, za­gledas izposojni pult na zadnji, levi strani, na desni pa se sredi gnetejo zaradi oken na obeh straneh kar prijetno osvetljene po­lice. Zaradi tako izpolnjenega sprednjega dela Iahko bibliobus hkrati sprejme manj obiskovalcev kot 12-letni prednik, drugi v genezi potujoce knjiznice. V tern in v po­ manjkanju dvizne rampe za in­ valide na vozisckih sta osnovni slabostl novega vozila. Bralci si lahko v njem izposojajo knjizno, zvocno in video gradivo. Namescena sta prenosna racunal­nika, odporna proti tresljajem, eden za izposojo, drugi za katalog, pa se rocni Iaserski citalec, pre­nosni tiskalnik in fotokopirni stroj, video naprave z barvnim televizor­jem ter mobltel. Vozilo je ustrezno signalno zavarovano. V zadnjem delu so tudi sanltarlje in prirocna liliputska cajna kuhinja za osebje. Ostaja pa se prostor za kaksno dodatno izboljsavo delovnih pogo­Jev. Tudi na ogrevanje, pre­zracevanje in hlajenje nismo po­zabili. S programsko opremo "Sol­ska lmjiznica" bomo po nekaj­mesecni uvajalni dobi celo prepi­sovali iz vzajemnega kataloga in ko bo mobitelska mreza izpopolnjena, bomo ob dodatnlh programskih dopolnitvah iskalno segli cez plot knjiznice najmanj v slovenski knji­znlcni sistem neposredno iz bibli­obusa. Nova potujoca posredovalnica znanja in duha je plod kolektiv­nega soustvarjalnega dela in sode­lovanja med knjiznicarji vseh treh knjlznic, Nike Pugljeve in splosne dosezene ravni knjiznicarstva Sloveniji na eni strani, ter izvajal­cem nadgradnje AS-Remontom iz Domzal In drugimi kooperantl In dobav'Jtelji opreme na drug! strani. Intenzivno smo zaceli delati lanske jeseni, zlasti pa po razpisni izberi najprimernejseg:1 tovornjaskega pod­vozja in nato najugodnejsega in ze priznanega izvajalca nadgradnje. Direktor As-Remonta je skupaj s svojimi sodelavci pokazal in do­kazal, da se da pritrditi dvizno kabino na knjiznicni del vozila in da je uspesno delo moc opraviti le z obojestransko dobro voljo in odprtimi usesi. Zato smo pre­pricani, da bo prvi naslednji bib­liobus, ce ga bo po enakem izboru gradil AS-Remont za potrebe koprske ali novomeske knjiznice, dokaj izpopolnjem. Zahvala velja tudi Studiu Marketing S3d iz Ajdovscine za izdelavo privlacne celostne graficne podobe potujoce knjiznice. Ker smo ze lani v tern bib­liobusu izposodili prek 101.000 enot, torej toliko kot povprecna slovenska splosna knjiznica, in ker se izposoja kar naprej povecuje, se nam zdi, da bo kaj kmalu treba ukrepali za podaljsanje bibliobus­nega tedenskega obratovalnega casa in, zakaj pa ne, cez nekaj let tudi pridobiti novega vrstnika, ce ze­limo, da bodo vse tri knjlznice uspesno utrjevale vlogo lokalnega informacijskega in kulturnega sre­disca. Ob koncu tega prispevka naj omenimo, da so po posredovanju Nike Pugelj iz ljubljanske potujoce knjiznice na avgustovskem zase­danju sekcije za potujoce knjiznice svetovne knjiznicne federacije !FLA predlagali, naj bibliobus predsta­vimo leta 1997 na konferenci te organizacije v Kopenhagnu. Ceprav sedanji trenutki tega ne dokazujejo, upamo, da bo ta trenutek spod­budil vse obcine, za katere deluje potujoca knjiznica, da bodo iz­polnjevale zakonske in statutarne obveznosti in tako zagotavljale sredstva za tekoce obratovanje bib­ liobusa najmanj v enaki meri, kot so to pocenjale tri bivse obcine. Med navzocimi ob novogoriskem odpiranju bibliobusa so bili nam­ rec kar stilje zupani. Vozilo je slavnostno predal na­menu minister za kulturc g. Sergij Pelhan. Naj se mu kolesa umno vrtijo v zadovoljstvo uporabnikov in knjiznicarjevl Rajko Slokar SPOZNAJMO KRAJE, KI JIH OBISKUJE NASA POTUJOCA KNJIZNICA Tako smo dali naslov pocitniski razstavi v Pionirski knjiznici, enoti Knjiznice Otona Zupancica V Lju­bljani. Z njo zelimo obiskovalce nase knjlznice opozoriti na sloven­ske potujoce knjiznice in se pose­bej na ljubljansko potujoco lmj:znico, ki obiskuje kraje po ljubljanski okolici. Ti krajl so zelo primerni za izlete, ki bodo se zanimivejsi, ce se homo o njih poucili s pomocjo knjiznLnega gradiva. Pripravili pa smo tudi "poletne uganke" (4xl0 vprasanj) iz ljubljanske okolice; ob koncu razstave homo med resevalce razdelili knjizne nagrade. Prvi del razstave pokaze, da Je v Sloveniji sest potujocih knjiznic: Koper (ustanovljena I. 1973), Mari­bor (I. 1974). Nova Gorica (I. 1975). Novo mesto (I. 1978), Pos­lojna (1. 1979) in ljubljanska po­tujoca knjiznica, kl je bila usta­novljena leta 197 4. Potujoca knjiznlca, enota KOZ je v 20 letih svojega delovanja 8.000 rednirn clanom in clanicam, ki so jo obiskali 205.000-krat, izposodila skoraj milijon enot knjiznicnega gradiva. Razstava opozarja na poslanstvo ljubljanske potujoce knjiznice in potujocega knjiznicarstva sploh: zadovoljevati potrebe po knjlgah v krajih, kjer ni knjlznic; prispevati h kulturnemu ozracju kraja; pri­blizevati in zblizevati mcsto z nje­govim zaledjem. To zadnje, "priblizevati in zbll­zevati mesto z njegovim zaledjem", pa predstavlja drugi de! nase razstave. Na zemljevidu okolice Ljubljane so oznaceni vsi kraji, ki jih obiskuje nasa potujoca knji­foica. No, to so kraji, ki jih nasi mladi bralci lahko pes, s kolesom, z mestnim ali primestnim avtobu­som obiscejo celo sami (a Ia "pet prijateljev na potepu"). seveda pa so to obenem zelo primerni kraji za prijetne raziskovalne druzinske izlete. Da pa jih bodo bolje spoznali, smo opozorili na nekatero knji­znicno gradivo. Osrednji sta knji­zici "Ljubljana, glavno mesto Slo­venije -Izleti po okolici", ki jo je izdal Mestni sekretarlat za turlzem in gostinstvo in "Izletl po ljubljan­ski okolici" Andreja Stritarja, ki je izsla pri zalozbi Sidarta. Potem pa smo na nekatere kraje in njihove naravne, zgodovinske In kulturne znamenitosti opozorili s knjlgami Sto naravnih znamenitosti Slo­venije, Sto najlepsih kmeckih his na Slovenskem in Sto znamenitih rastlin na Slovenskem (ces, Ljubl­jani bliznji kraji imajo drago­cenosti, ki sodijo v zbirko Sto ... Presernove druzbe). Dodali smo se knjlzice lz zbirke Kulturnl in nara­voslovni spomeniki Slovenije ter iz zbirk Sprehodi v naravo CZ In Pelikan MK, pa se preostalo gradivo, med drugim tudl turisticne prospekte. Iz knjige Dusice Kunaverjeve Slovenska dezela v pripovedki in podobi smo poiskali ustrezne prlpovedke ipd. Na pri­mer: opozorili smo na Taborsko jamo in grad Turjak in nasli pri­povedko Turjak, in Presernovo Turjasko Rozamundo. Priporocamo izlet v Polhov gradec ir. na Pol­hograjsko goro, kjer boste nasli blagajev volcin, na vsak nacin pa si morate ogledati se gotsko cerkev v Dvoru pri Polhovem gradcu. V okolici Ljubljane sta dve Raslci: Trubarjeva Rasica na Dolenjskem in vas Rasica, ki je bila prva pozgana v drugi svetovni vojni. ltd.ltd .... Izberite si kraj in podaj­te se na pot (z ustrezno knjigo)I Tilka Jamnik ********************** PREDSTAVLJAMO VAM ********************** SLOVENSKI BANKOVCI IN KOVANCI 1918-1995 Pred pocitnicami nas je prijetno presenetil z izdajo lastnega CD­ROM-a Muzej novejse zgodovine iz Ljubljane, ki nam na tern vedno bolj popularnem medij u predstavlja slovenske bankovce in kovance. Gre za nas prvi muzejski CD-ROM oz. prvi tovrstni slovenski katalog, pa tudl v mednarodnem merilu je eden redkih, ki tako natancno in s tolikimi podatkl obravnava bankov­ce in kovance neke dezele. CD­ROM nam daje celovito sliko o zgodovini denarja, ki je bil v ob­toku od !eta 1918 do danes na Slovenskem. Katalog je dvojezicen (slovenski in angleski jezik), v 5 spremnem gradivu pa najdemo kratek prikaz zgodovine nasega de­ narja, navedeni so tisti, ki so sodelovali pri pripravi in izdaji kataloga ter navodila za namestitev programa in zahteve glede potrebne strojne opreme. In kako so muzealci sploh prisli do ideje o tovrstnem CD-ROM-u in Jo tudi izpeljali? Bogata denarna zbirka Muzeja novejse zgodovine iz Ljubljane, ki obsega okoli 4.000 bankovcev, 1.200 kovancev in 100 vrst nadomestnega denarja je bila povod, potem pa je sledilo dol­ gotrajno projektno delo muzejskih strokovnih delavcev v sodelovanju z uveljavljenim slovenskim numiz­ matikom Vitomirjem Copom in cele skupine ljudi, ki so vsak na svoj nacin prispevali h koncnemu rezul­ tatu. Uporaba CD-ROM-a je enostavna, podrobnejse podatke pa lahko pre­berete v datoteki "precitaj me" ali pa z izbiro ikone "I" (informacije). Osnovni meni je razdeljen na naslednje mozne izbire: bankovci, kovanci, izdajatelji in valute. Za poiskane bankovce ali kovance pa najdete kar precej podatkov: os­novne (kataloska stevilka, izdajatelj, nominala, Up, primerjalni katalogi, fas obtoka, placilna moc posa­meznika oz. drzave, naklada, oblikovalci, objava v uradnem listu, opombe) in tehnicne (dolzina in visina bankovca oz. risbe, barve, vrsta Uska). Poiskanl posnetek pa lahko na ekranu tudi povecate. Prav nic ni potrcbno, da bi bili numizmatik -vsebina vas bo takoj pritegnila, poiskani podatki pa marsikaj naucili. In tako, mi­mogrede -se se spomnete bank­ovcev nase nekdanje domovine, na katerih je pisalo 1000000 dinarjev? CD-ROM "Slovenski bankovci in kovanci 1918-1995" lahko narocite v Muzeju novejse zgodovine, Ce-lovska 23, Ljubljana, telefon: 061 323-968 ali 131-50-21. Kontaktni osebl sta g. Dejan Voncina in g. Peter Bezek. Cena CD-ROMa znasa 3.950 SIT. Muzeju novejse zgodovlne se Enota za razvoj knjiznicarstva isk­reno zahvaljuje za daro·1ani izvod CD-ROM-a, ki ga bomo uporabljali za potrebe nase lzobrazevalne de­javnosti. Melita Arnbrozic NEMSKA CITALNICA V LJUBLJANI Goethe-Instituti s svojimi 157 enotaml po svetu so dobro znane ustanove, ki skrbljo za nemski jezlk in mednarodno kulturno so­delovanje. Nemske citalnlce so le eden od njihovih projektov. V Nemclji so lzhajali iz tega, da Je po svetu 17 milijonov ljudi, kl se ucijo nemsko in da dve tretjinl od njih zivita v drzavah srednje in vzhodne Evrope, tako da so s projektom Goethe-Instituta do da­nes odprli 22 citalnic v 12 drzavah na tern podrocju. Njihov namen je posredovanje lnformacij o kulturi, druzbl, politiki, gospodar­stvu, pravu In zgodovlnl Nemclje in o njenem povezovanju v Evropo 20. stoletja. Kriteriji za lzbiro vseh zastopanlh medljev je povezanost z Nemcljo, aktualnost in visoka kak­ovost. Na zacetku leta 1992 je prislo do pobude nemske vlade, da bi tudi v Sloveniji odprli nemsko citalnlco. Sklep slovenske vlade, kl je sprejel nemskl predlog, je datiran s 4. novembrom 1993. Od sklepa do njegove uresnicilve pa je bila se dolga pot: Slovenija je odprla svojo nemsko citalnico za javnost 28. jun!ja 1995. Pogoj je bila vkljucitev v obstojeci knjiznicni sistem. Od­prtje citalnice so najprej predlagali Narodni in univerzitetni kniznici v Ljubljani, ki pa je zaradi prostor­skih razlogov morala odkloniti ponudbo. Po NUK je ponudbo, da kot knjiznica gostiteljica najde us­trezno strokovno osebje in primerno prostorsko resitev za nemsko citalnico, dobila najvecja ljubljanska splosna knjiznica, Knji­foica Otona Zupancica. Predlog je uprava knjiznice sprejela. Primerno strokovno osebo je kmalu nasia, pridobitev ustreznega prostora pa se je izkazala za zelo tezavno. Ker se je v Sloveniji zacela privatizacija in so se spreminjala lastniska razmerja, se je iskanje prostora vleklo dolge mesece. Konec leta 1994 je ravnatelj CTK predlagal najem prostorov na Trgu republike 3 tik ob sami Centralni tehniski knjifoici. Ministrstvo za kulturo, nemsko veleposlanistvo in zagrebski Goethe-Institut so potrdili, da je prostor za citalnico primeren. Zaradi blizine Centralne tehniske knjifoice se je zdelo smlselno, skleniti pogodbo s CTK kot knji­foico gostiteljico. Ravnateljstvi obeh knjifoic, KOZ in CTK, sta se stri­njali z novo nastalimi razmerami. Povezava citalnice s CTK je olaj­sala prikljucitev na vseslovensko omrezje COBISS/OPAC, ki povezuje vec kot sto slovenskih lmjifoic in omogoca vsem udelezencem vpogled v knjiznicno zalogo drugih clanov. Nemska citalnica bo s svojim gra­divom kmalu tudi polnopraven clan V Omrezju. Prostor je bilo treba najprej us­trezno opremiti. Nacrt notranje opreme je Ministrstvo za kulturo zaupalo Igorju Skulju, diplomi­ranemu arhitektu in akademskemu slikarju, strokovnjaku za gradnjo in opremo knjiznic. Pod njegovim vodstvom je nastal prijazen pros­tor, ki docela ustreza funkcional­nim in estetskim zahtevam. Meri 92 m2, kar je dovolj za vse gradivo, ne da bi bilo potrebno uporabiti prostostojece police, ki bi zmanjsale obcutek pr'.)stornosti. Opremo dopolnjuje 18 citalniskih mest za uporabnike. Potrebnih je bilo le 21 delovnih dni za pre­gradnjo prostora, izdelavo knji­znicne opreme in montazo. V tern casu je Ranko Novak, profesor na visoki sol! za oblikovanje in priznan strokovnjak na podrocju vidnih sporocil izdelal logotip nemske citalnice z aplikacijami. 34 narocnin za casnike in casopise je pricelo teci 1. aprila. Vse knjifoo in neknjizno gradivc je prispelo v obliki 26 velikih paketov skupne teze dveh ton v pripravljeno citalnico 15. maja. Pricelo se Je odpiranje, zigosanje, sortiranje in razvrscanje, skratka postavitev gradiva. Obenem so potekale priprave na otvoritev in na delo z obiskovalci, dokler ni bilo konec junija vse nared. Vse knjifoicno gradivo citalnice z napravami je dalo brezplacno na voljo nemsko Zunanje ministrstvo preko Osrednje uprave Goelhe­Instituta v Miinchnu in Inter Na­tiones v Bonnu. Pomembno knjizno darilo je posredovala tudi Bavarska drzavna pisarna iz Miinchna. Citalnico upravljajo Ministrstvo za kulturo in v nekoliko manjsi meri Ministrstvo za solstvo in sport kot financerja, CTK kot pogodbena stranka z Osrednjo upravo Goethe­Instituta in vodjem kot knjiznica gostiteljica, ter Goethe-Institut v Zagrebu, ki mu je citalnica na nek nacin strokovno podrejena. Na otvoritvi so spregovorili mini­ster za kulturo Republike Slovenije Sergij · Pelhan, nemski veleposlanik 7 dr. Gunther Seibert in vodja za­grebskega Goethe-Instituta dr. Wolf­gang Eschker. Igralka Veronika Drolc je poskrbela za poeticno ozracje ob dogodku, kl Je nasel svoj odziv v stirih dnevnih casnikih in v osrednjern televizijskern dnev­ niku. Nern.ska citalnica je narocena na 34 fasopisov in casnikuv, irna 250 laserskih plosc, 200 rnedijskih kornpletov za ucenje nemscine, 200 razlicnih video filrnov in 2990 knjig, od katerih jih Je cetrtina prirocnega znacaja in se ne izposo­ jajo na dorn. V rnanjsern obsegu so na voljo brezplacne fotokopije iz gradiva citalnice. 18 citalniskih se­ dezev ornogoca uporabo vsega gradiva v prijetnern, klirnatiziranern ozracju. Ne da bi rnotili ostale obiskovalce, je mozno gledati filme in poslusati kasete. Laserski gra­ mofon je narocen. Uporaba je brezplacna, clan citalnice lahko postane vsakdo. Zacasni delovni fas za bralce je naslednji: ponedel­jek, sreda, cetrtek in petek od 9. do 13. ure, ob torkih pa le popoldne od 14. do 18. ure. Kratek pregled po dveh poletnih rnesecih knjiznicnega dela ob na­vedeni dvajseturni tedenski odprto­sti za obiskovalce: stevilo uporab­nikov je preseglo stevilko sto in stevilo izposoj stevilko 250. Citalnica je bila obiskana 350-krat. Med nacrti je uvedba datotek na CD-ROMih, ki bodo ob cirn rnanjsern zasedanju prostora zapol­nili podatkovne vrzeli iscocih obiskovalcev. V daljnji prihodnjosti je lahko danasnja nernska citalnica v Ljubljani zasnova sarnostojnega Goethe-Instituta v SlovenijL Brane Cop vodja Nernske citalnice UNIVERZITETNA KNJIZNICA BAYREUTH V SISTEMU NEMSKIH KNJIZNIC Univerzitetna knjiznica Maribor ze vec let sodeluje z Univerzitetno knjiznico Bayreuth. Zadnja tri leta so v poletnih mesecih potekale redne izmenjave bibliotekarjev obeh ustanov. Letos sta se z organizacijo Univerzitene knjiznice Bayreuth in nekaterih drugih nernskih knjiznic seznanili prof. Varja Praznik in m.,g. Irena Sapac. Po zdruziM obeh Nerncij dozivlja knjiznicarstvo v teJ drfavi velike spremernbe. Nern.ska knjiznica Frankfurt (Deutsche Bibliothek Frankfurt), Nern.ska knjiznica Leip­zig (Deutsche Bucherei Leipzig) in Nemski glasbeni arhiv Berlin (Deutsches Musickarhiv Berlin) so se zdruzili v Nemsko knjiznico (Deutsche Bibliothek). Ob zdruzilvi Je bilo v omenjenih knjiznicah 858 zaposlenih, v nekaj letih pa so stevilo zmanjsal1 na 640. Vse tri knjiznice imajo skupno 13 mili­jonov enot gradiva, od tega je Leipzlgu 7,5 milijonov. Fond se v Frankurtu poveca vsako leto za 285.000 enot, v Leipzigu pa za 310.000 enot. Poleg klasicnega gradiva nabavljajo tudi nove medije, med njimi CD-ROM. Ob­staja ze 200 naslovov CD-ROM v nemskem jeziku. V sodelovanju z Britansko knjiznico v Londonu in Kongresno knjiznico v Washingtonu so pripravili nacrt za arhiviranje elektronskih publikacij. Drugace kot v drugih drfavah, kjer so knjiznice prejemale obvezni izvod na osnovi drzavne zak­onodaje, sta knjiznlci v Lelpzigu in Frankfurtu prejemali obvezna iz­vode na osnovi dogovora z zalozniki. Za razliko od starejsih predpisov, ki so se pri obveznem izvodu nanasali na papir kot nosilec informacije, je sodobni koncept Nemske knjiznice zbirati obvezne izvode po kriteriju vsebine, pri cemer ni pomemben medij, na katerem je vsebina zapisana. Nemska knjiznica Frankfurt izda­ ja Nacionalno bibliografijo (Deut­ sche bibliographie), ki od leta 1993 izhaja tudi v obliki CD-ROM, izdala pa je tudi bibliografijo 55.000 muzikalij na istem mediju. Nemska knjiznica sodeluje v pro­jektu povezave nemskih knjiznic v sistem PICA, pri katerem Je os­novna oblika zapisa UNIMARC. V sistem PICA, ki so ga razvili na Nizozemskem, so se povezale knjiznice v drfavah in regijah Niedersachsen, Sachsen-Anhalt, Thiiringen, Hamburg, Schleswig­Holstein, Bremen, Mecklenburg in Hessen. Sistem PICA zelijo povezati s sistemi v drugih drfavah Nemcije v enotni nacionalni sistem. Po zdruzitvi obeh Nemcij sta se integrirali tudi dve velikl berlinski knjiznici. Drfavna knjiznica (Staats­bibliothek Unter den Linden) s 5,3 milijoni enot gradlva, kl Je najvecja knjiznica v vzhodnem Berlinu, in zahodnoberlinska knjiznica Staats­bibliothek Preusischer Kulturbesitz. Knjiznica v vzhodnem Berlinu bo v prihodnje prezencna, knjiznica v zahodnem Berlinu pa izposojevalna in informacijska, obe pa bosta imeli skupno upravo. Posledica in­tegracije za knjiznico v vzhodnem Berlinu pa Je, da bo od nekdaj 400 izgubilo delo 146 zaposlenih. Univerzitetna knjiznica Bayreuth je ena izmed enajstlh univerzitetnih knjiznic na Bavarskem. Poleg tipa univerzitetnih knjiznic pa uporab­nikom ponujajo znanstveno litera­turo tudi drfavne knjiznice. Drfava Bavarska ima 11 milijonov pre­ bivalcev in je razdeljena na sedem obmocij (Regierungsbezirke): Ober­bayern, Niederbayern, Schwaben, Oberpfalz, Oberfranken, Unter­franken, Mittelfranken. Bayreuth je sredisce obmocja Oberfranken. Vecje drfavne knjiznice na Bavar­skem so: Bayerische Si:aatsbiblio­thek, Staatsbibliothek Amberg, Staatsbibliothek Bamberg, Staats­bibliothek Neuburg, Staatsbibliothek Passau, Staatliche Bibliothek Re­gensburg, Staats und Stadtbiblio­thek Augsburg. Poleg drfavnih knjiznic s splosno znanstveno lit-eraturo pa imajo se mestne knjiznice (Stadtbi.icherei) z le­poslovjem in poljudno literaturo za sirse mnozice uporabnikov. Naloga univerzitetnih knjiznic pa je, da ponujajo specialno znanstveno lit­eraturo, ki je namenjena profesor­ jem in studentom. Bavarska ima bogato bibliotekar­sko zgodovino. Prve samostanske knjlznice so nastale ze v osmem stoletju, kasneje so v obdobju hu­manizma In renesanse nastale kne­zje, rnestne in univerzitetne knji­znice, v obdobju baroka so nastale stevilne zasebne posvetne in cer­kvene knjiznice, v 19. stoletju so nastale znanstvene in strokovne knjlznice, v 20. stoletju pa so se Jim pridruzile se javne lmjiznice (Biicherel). Pred dvesto leti je s sekularizacljo veliko cerkvenih knjiznic prevzela drfava. Veliko knjiznic s stoletno tradicijo so tak­rat zaprli, njihove fonde pa je prevzela tedanja dvorna knjiznlca (MUnchner Hofbibliothek), ki je opravljala naloge bavarske nacional­ne knjiznice. Del fondov pa so prevzele univerzitetne lrnjlznice. Miinchenska dvorna knjiznlca je bi­la ustanovljena ze leta 1558. Danes se imenuje Bavarska drzav­na knjiznica (Bayerische Staatsbib­liothek). Od leta 1663 prejema ob­ 9 vezne izvode iz Bavarske, zadnje leta pomeni to 30.000 enot letno. Je poleg drzavnih knjiznic v Ber­linu (Staatsbibliothek Preusischer Kulturbesitz) in v Frankfurtru (Deutsche Bibliothek) s 6 milljoni enot gradiva In 44.000 rokopisi med najvecjimi nemskiml knjiznl­cami. Med drugo svetovno vojno mocno poskodovano stavbo so ob­novill in v njej ustanovili tudi In­stltut za restavriranje knjig in ro­kopisov. V prostorih Miinchenske drzavne knjiznice ima sedez Generalna di­rekcija drfavnih knjiznic Bavarske, ki Jo je leta 1970 ustanovilo Min­istrstvo za kulturo. Direkcija je odgovorna za upravna podrocja drzvanih knjiznic in javnih mestnih knjiznic ter planiranje in koordi­nacijo katalogizacije, nabave, dela z uporabniki, racunalniske obdelave, standardov za gradnjo knjiznic ter izobrazevanje bibliotekarjev. Direkcija je odgovorna tudi za strokovni nadzor nad univerzitet­nimi in visokosolskimi knjiznicami. Nekatere med univerzitetrnimi knji­znicami opravljajo poleg osnovnih nalog tudi naloge regionalnih knjiznic. V vseh bavarskih uni­verzitetnih knjiznicah je 25 mili­jonov enot gradiva. Starejse uni­verzitetne knjiznice Miinchen, Er­langen-Niirnberg in Wiirzburg so veliko gradiva pridobile s sekulari­zacijo v zacetku 19. stoletja. Med starejse uvrscajo tudi Tehnisko univerzitetno knjiznico Miinchen. Starejse univerzitetne knjiznice so organizirane dvoslojno in imajo veliko osrednjo knjiznico in stevilne nepovezane institutske knjiznice. Nove univerzitetne knjiznice Re­gensburg, Augsburg, Bayreuth, Pas­sau in Bamberg ter Katoliska uni­verza Eichst~itt in Vojaska univerza Neubiberg so organizirane integri­rano s centralizlrano strokovno nabavo in obdelavo celotnega knjiznlcnega fonda, ki je namenjen profesorjem in studentom. Nove univerzitetne knjiznice imajo veliko osrednjo knjiznico (Zentralbi­bliothek). ki izposoja gradivo in manjse fakulteteue knjiznice (Teil­bibliotheken), ki imajo '-' glavnem gradivo za citalnice. Poleg univerzitetnih je na Bavar­skem se deset visokosolskih knji­znic (Fachhochschulbibliotheken), ki imajo 1 milijon enot knjiznicnega gradiva. Na Bavarskem je tudi veliko strokovnih knjiznic (Fach­bibliotheken), med njimi je pomem­bnejsa knjiznica Nemskega muzeja v Miinchenu, ter veliko zasebnih, cerkvenih in samostanskih knjiznic. Zelo obsezna Je tudi mreza 2300 javnih knjiznic (Offcntliche Biiche­rein), ki imajo 15 milionov enot gradiva in 1,5 miliona uporab­nlkov. Javne knjiznice flnancirajo obcine, medtem ko drzavne in uni­verzitetne knjiznice financira drza­va. Strokovno osebje v bavarskih knjiznicah ima srednjo, visjo in visoko izobrazbo. Teoreticno biblio­tekarsko izobrazbo si pridobivajo v Bavarski b!bliotekarski soli v Miinchenu (Bayerische Bibliothek­sschule) in Visoki strokovni soli za uradnike na smeri arhivistika in bibliotekarstvo v Miinchenu. Prak­tlcni del izobrazevanja pa oprav­ljajo v razlicnih knjiznicah. Za knjiznicarja mora kandidat koncati srednjo solo brez mature, nato pa se dve let! izobrazevati na eni iz­med biblotekarskih sol ter opraviti prakticni del v eni izmed bavar­skih knjiznlc. Ta profil ustreza rangu asistenta med drzavnimi us­luzbenci. Pogoj za visjega knji­znicarja je opravljena matura in triletno bibliotekarsko izobrazevanje na Visoki strokovni soli za urad­nike v Miinchenu ter praksa. Ta profit ustreza rangu inspektorja med drzavnimi usluzbenci. PogoJ za bibliotekarja-akademika je di­ ploma fakultete in nato dvoletno izobrazevanje na eni izmed biblio­ tekarskih sol s prakso v eni izmed bavarskih knjiznic. Ta profit ustre­ za rangu svetnika med drzavnimi usl uzbenci. Zaposleni v bavarskih knjiznicah so razporejeni v deset placilnih razredov, njihova placa pa narasca sorazmerno z delovno dobo. Visina place in povecanja V razmerju z delovno dobo so objavljena v posebni tabeli, ki velja za vse usluzbence (Beamten, Angestellte) v drzavi Bavarski, medtem ko velja za delavce (Arbeiter) posebna ta­ bela placilnih razredov. Bavarske univerzitetne knjiznice morajo pri svojem poslovanju upo­stevati Ustavo Nemcije (Grundgesetz fiir die Bundesrepublik Deutsch­land), poleg nje pa se Visokosolski zakon Bavarske (Bayerisches Hoch­schulgesetz) iz leta 1994 in Knji­znicni red bavarskh drzavnih knjiznic (Allgemeine Bentitzungs­ordnung der Bayerischen Staatli­chen Bibliotheken) iz leta 1993, ki ju je sprejelo Bavarsko ministrstvo za izobrazevanje, kulturo, znanost in umetnost. Na bavarskem nlmajo posebnega zakona o knjiznicah. Knjiznicni red, ki Je obvezen za vse knjiznice, ki Jih financira drzava, med njimi tudl unlver­zitetne, pa doloca naloge knjiznlc, varovanje podatkov, skupine upo­rabnlkov, nadzor, vedenje v pro­storih knjiznic, informacljsko de­ javnost in nove medlje, razstave, televizijske oddaje o knjlznicah, zaracunavanje storitev, lzposojo, narocanje, rezervaclje, vracila, upo­rabo citalnic, medknjlznicno iz­posoJo, rokopise in posebne zbirke, publiciranje. Knjizicni red daje pravlco knjlznlcarjem, da v prl­meru suma tatvine pregledajo tor­bice uporabnikov. Knjiznicni red daje uporabniku pravico, da knji­znicno gradivo fotokopira. V pri­meru, da fotokopira gradivo, ki je avtorsko zasciteno, je za krsitev dolocil avtorskega prava odgovoren samo uporabnik in ne knjiznica. Univerzitetna knjiznica Bayreuth je bila ustanovljena tako kot Uni­verza Bayreuth leta 1975. Uni­verzitetna knjiznica ima osrednjo knjiznico (Zentralbibliothek) in sest fakultetnih knjiznic (Teilbibliothek) za naslednja podrocja: matematika in fizika, biologija in kemija, ge­ologlja, pravo in ekonomija, kul­tura in glasba. V osrednji knjiznici pa je tudi zbirka za potrebe fakultete za jezikoslovje in knji­zevnost. Osrednja knJIZnica ima po­sebno stavbo v sredini univerzitet­nega kampusa, fakultetne knjiznice pa so v prostorih posameznih fa­kultet. ki so tudi v unlverzitetnem kampusu In blizu osrednje knji­znice. Univerzitetna knjiznica Bayreuth ima i, 160.000 enot gradiva, od tega 580.000 enot v osrednji knjlznici. Najvecja je fakultetna knjlznica za pravo in ekonomljo, ki ima 220.000 enot, najmanjsa pa za glasbo, ki ima 22.000 enot. Univerzitetna knjiznica Bayreuth , ima skupno 5.000 naslovov revij, ' od tega jih je 2.000 v osrednji in 3.000 v fakultetnih knjiznicah. Letno nabavijo skupno 50.000 enot gradiva v vrednosti 3,800.000 DEM. V knjiznicl je zaposlenih skupno 76 oseb, od tega 11 z vi­soko, 19 z visjo, 28 z srednjo in 18 z nepopolno srednjo izobrazbo. Na Univerzi Bayreuth je zaposlenih 180 visokosolskih uciteljev, obis­kuje pa jo 9.000 studentov. Poleg uciteljev in studentov so uporabniki knjiznice tudi drugi obcani, ki pa morajo biti starejsi od 16 let in s 11 potrdilom dokazati, da literaluro potrebujejo za studij ali razlsk­ovanje. Stevilo vseh uporabnikov je 13.300, obisk v citalnicah 1,100.000 na leto, izposoja 300.000, stevilo enot aktivne med­knjiznicne izposoje je 35.000, pasivne pa 20.000. Osrednja knji­znica je odprta od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.00 ure. Fakulletne knjiznice pa so odprte od ponedeljka do petka od 8.00 do 20.00 ure in ob sobotah od 10.00 do 14.00 ure. Osrednja knjiznica ima naslednje sluzbe: uprava, nabava, kataloglza­cija, delo z uporabniki. Vsaka iz­med teh sluzb Ima svojega vodjo. Poleg sluzb je v knjiznici se skupina samostojnih strokovnih re­ferentov za naslednja podrocja: je­zikoslovje in knjizevnost; peda­gogika, filozofija, politika, psi­hologija, sociolog!Ja, zgodovina, te­ologija, sport; biologija, kemija, etnologija; pravo in ekonomlja; geofizika, geokemija, blagoznanslvo; glasba. Vsak izmed strokovnih ref­erentov Je tudi vodja fakultetne knjiznice. Naloge strokovnih referentov so izbor gradiva, vsebinska obdelava in informacije. Na izbor gradiva vplivajo nacionalne bibliografije, knjigotrski katalogi, predlogi pro­fesorjev in studentov ter knjlga zelja. Sredstva za nabavo so raz­porejena po posameznih podrocjih: matematika, fizika, biologlja, ke­mija, blagoznanstvo, geologija, pra­vo, ekonomlja, jezikoslovje, knjl­zevnost, filozofija, psihologlja, zgo­dovlna, teologlja, umetnost, glasba, sport, pedagogika, etnologija, poli­tologija, sociologija, afrikanologija. 70% sredstev za nabavo raz­poredijo po strokah v skladu s priporocilom, ki ga je leta 1989 za bavarske knjiznice izdelalo njihovo ministrstvo, 22% sredstev po­ razdelijo po strokah v sorazmerju s stevilom profesorjev, ki predavajo posamezno stroko, 8% sredstev porazdelijo v sorazmerju s stevilom studentov posamezne strokovne usmeritve. Najvec sredstev so v preteklem letu porabili za nabavo gradiva s podrocja praVa (499.273 DEM), ekonomije, kemije, jeziko­ slovja in knjizevnosti, fizike in bio­ logije. Po stevilu pa so nabavili najvec gradiva s podrocja jeziko­ slovja in knjizevnosti (5.129 enot), ekonomije, prava (4.782), s po­ drocja kemije le 1.211, biologije le 1.200, fizike le 932, ceprav so zanje porabili veliko sredstev, saj so naravoslovne publikacije v pov­ precju drazje od humanisticnih. Naloga strokovnih referentov je tudi dolocitev postavitve gradiva in geslenje. Pri postavitivi gradiva uporabljajo sistem, ki so ga razvili v Univerzitetni knjiznici Regens­ burg, pri geslenju pa pravila RSWK (Regeln for den Schlagwortkatalog). Regensburska sistematika razporeja stroke v 24 glavnih skupin, ki so oznaccne z veliko tiskano crko in v podskupine, ki so pravtako oz­nacene z veliko tiskano crko, manjse skupine pa oznacujejo s stevilkami. Pravila RSWK pa so prilagojena kataloglzacijskim pravi­lom RAK (Regeln for die Alpha­betlsche Katalogisierung), gesla pa so porazdeljena v naslednje sku­pine: osebna, geografska in etno­grafska, predmetna, kronoloska, oblikovna, korporativna in druga. Tretja skuplna del strokovnih refe­rentov je delo z uporabniki, kl ob­sega svetovanje, dajanje zahtev­nejsih informacij, izobrazevanje in vodslva skupin. Univerzitetna knjiznica Bayreuth uvaja racunalnisko obdelavo V sodelovanju z drugimi bavarskimi knjiznicami. Z uvajanjem racunal­nikov v bavarske knjiznice so 12 priceli ze V sestdesetih letih V sodelovanju z Nemsko raziskovalno skupnostjo (Deutsche Forschungs­gemeinschaft) in racunalniskim cen­trom. Do leta 1987 so uporabljali off-line sistem, pri katerem so po­datke na magnetnih trakovih posi­ljali v centralni racunalnik v Re­gensburgu in izdelovali kataloge v obliki mikrofisev. Po ktu 1987 pa so presli na on-line sistem. Integri­rani knjiznicni sistem Je sestavljen iz dveh komponent: vzajemnega kataloga BVB-KAT, ki obsega 6,5 milijonov naslovov in 15,8 dvojnic, ter lokalnega sistema SOKRATES. Vsaka knjiznica lahko katalogizlra on-line v vzajemni katalog v Milnchenu ter prevzema in do­polnjuje zapise v lokalno bazo. Za znacnice in gesla imajo na voljo normativne datoteke, ki jib urejajo v Frankfurtu in Berlinu. Nern.ska knjiznica Frankfurt (Deutsche Bib­liothek Frankfurt) izdeluje tudi CIP zapise, ki jih lahko druge knjiznice uporabijo pri narocanju in katalo­giziranju. Pravtako lahko sodelujoce knjiznice uporabijo verizna gesla (Schlagwortketten) iz normativne datoteke v Frankfurtu. Lokalni sistem SOK.RATES ima tudi modul za uporabnike OPAC, modul za izposojo pa temelji na crtnih kodah in scannerjih. Z modulom katalogizaclje je povezan modul za nabavo. Ta modul omogoca, da se podatki, kl jih prevzamejo 1z vzajemenga kataloga izpisejo kot narocila. Vsak zapis lma tudi status, kl oznacuje fazo v postopku nabave ali obdelave knjige ter ga vidljo tudi uporab­nikl. Modul obsega tudl narocanje in obdelavo periodicnih publikacij in statistiko, nacrtujejo pa on-line narocanje pri zaloznikih v projektu EDILIBE. Vse te novosti spremin­ jajo tudi podobo bibliotekarja, kl naJ bi ob narascajocem trendu elektronskega publidranja in elek­tronskih baz podatkov razrnisljal o novih oblikah zajemanja, posredo­vanja in arhlviranja. V Univerzitetni knjiznici Bayreuth uvajajo za potrebe univerze mrezo CD-ROM. Uporabnikom ponujajo naslednje haze: VLB (Verzeichnis liferbarer Bucher), Serials in Print, Global Books in Print, Deutsche Nationalbibliographie, Hochschul­schriften, WISO, Literaturdokumen­tation Bildung, Index Kewensis, Vademecum, International Statistical Yearbook, Le Robert Electronique, IBZ (Internationale Bibliographie der Zeitschriftenliteratur), JPC (Klassik-Pop-Video), MathDi, Cur­rent Contents. Nacrtujejo pa se nakup 40 temeljnih baz za strok­ovna podrocja, kl so pomembna za univerzo. V ta namen so pripravili obsezno analizo vec kot sto baz, ki jib ponujajo proizvajalci in so zanimive za univerzo ter opredelili prioriteto pri nabavi. V letnem porocilu knjiznice poudarjajo, da z obstojeco kadrovsko zasedbo ne zmorejo dovolj kakovostno slediti sodobnim zahtevam in potrebujejo stlri specialiste za informatiko. Moto organizacijskih novostl nemskih knjiznicah in tudi v Uni­verzitetni knjiznici Bayreuth je, da ima samo to, kar se spreminja, bodocnost. Irena Sapac 13 ********************** MEDNARODNA SRECANJA ********************** LJUBLJANSKI PO'f'UJOCI KNJIZNICARJI NA POTI PO VELIKI BRITANIJI Ljubljanski potujoci knjlznicarjl smo bill od 15. do 26. maja 1995 na studijskem ogledu delovaaja brttanskih potujocih knjiznic. Ude­ lezili smo se tudi letnega festivala britanskih potuJocih knjiznic (Wa­ les, Swansea, 19. -21. maj) in na njem z obsezno pregledno razstavo in referatom predstavili slovenske potujoce knjtznice. Predsednik sekcije za potujoce knjiznicarstvo prt britanski Zvezt bibliotekarskih drustev, g. Barry Cropper, je se posebej poudaril, da slovenska udelezba daje njihovemu letnemu srecanju mednarodni znacaj. Menil je, da bi bilo prav, ce bi se tako najhna drzava lahko pohvalila s svojim kvalitetnim po­tujoctm knjiznicarstvom na konfer­enci !FLA v Istanbulu. Obljubil nam je potrebne mednarodne pove­zave in pridobitev vabila za nastop. Na potovanju in ob festivalu smo spoznali veliko stevilo po­tujocth knjiznicarjev, z mnogimi od njih bomo ohranjali redne stike (izmenjava letnih stattsttk in porocil, informacije o tehntcnth in strokovnih novostth, pubhkacij o nasi dejavnosti ipd.). 20. maja pa je bilo svecano razglaseno tudi po­bratenje Ljubljanske potujoce knji­zmce s potujoco knjiznico iz Aylesburyja -Buckinghamshire. Primerjava nasega dela z delom britanskih kolegov nam lahko vlije samozavest, saj slm,·enske potujoce knjiznice delujejo na enakih stro­kovnih tzhodiscih, fal pa s skrom­nejsimt sredstvi. Vozila, ki smo jib videli, so tehnicno na veliko visjem nivoju kot nasa. Tudi primerjava z vozili ostale Evrope gre v prid an­gleskih vozil. Predvsem bibliobust, kt so bill prisotni na srecanju v Swanseaju, so bill vrh vse to­zadevne proizvodnje. Nobeno vozilo ni bilo starejse od 2 let, vsa so bila izredno dobro tehnicno oprem­ljena, izraba prostora v notranjosti je bila enkratna: mnogo pozornosti je bilo namenjene raznim malen­ko3tim, ki pa skupaj tvorijo odlicno celoto. Vsa vozila so bila opremljena z racunalniskimi sis­temi (zelo preprostimi in ucin­kovltimi) za registradjo izposoje in obiska. Po ogledu najnovejsih in najboljsih brttanskih bibliobusov se nismo vec cudili, zakaj je bil prav angleski bibliobus (nas pobrateni iz Buckinghamshira) tisti, kl je lani zmagal na vseevropskem srecanju bibliobusov na Danskem. Letosnji zmagovalec -iz Selkirka na Skot­skem -na tern vsebritansl,;em sre­canju v Swanseaju pa je se novejsi in se boljsi. Prav ta bibliobus bo zastopal Veliko Britanijo na nasled­njem srecanju evropskih potujocih knjlznic !eta 1996 na Nizozem­ skem. Svoje delo in svojo domovlno smo predstavili obsezno in strok­ovno. 0 nas so sedaj britanskl kolegi dovolj poucent. Veda, da nase delo poteka na osnovi enakih strokovnth tzhodisc kot njthovo, oziroma, da so nase zahteve glede tzobrazbe bibliotekarskega delavca zelo visoke. Pri njih redko najdes v bibliobusih na terenu knjiznicarja z visoko ali visjo izobrazbo. Iz­posojajo najveckrat zelo razlicnt pogodbeno najeti delavci s polo­vtcnim alt nekajurnim delovnim casom ipd. Glede na drugacno gos­ toto poseljenosti in drugacen de­ lovni cas prebivalstva v bibliobusih nikjer nismo zasledili takega stevila bralcev, kot ga belezimo v eni uri pri nas (povprecje do 30 bralcev na uro). Pogoji delovanja angleskih po­tujocih knjiznie so mnogo boljsi od nasih. Noben izmed eca 700 an­gleskih bibliobusov ni brez garaze in brez tehnicnih pomagal, kl so potrebna za nemoteno obratovanje. Stara vozila (najvec do 8 let) redno zamenjujejo z novimi, vsa pa so delezna rednega in kvalitetnega vzdrzevanja. Konkurenea med pro­izvajalci bibliobusov (tri glavne to­varne kaloserij) pa pogojuje odlicne izdelke v vseh smislih. Nasa udelezba na srecanju v Swanseaju je bib zelo koristna, saj nam je nudila priloznost, da smo spoznali najboljse delavee potujocih knjiznie in si ogledali zares naj­boljsa vozila. Ob sodelovanju v zirijl za izbor zmagovalea srecanja smo sele izvedeli, da so prisotni bibliobusi prej ze zmagali na lo­kalni ravni in da je udelezba na festivalu v Swanseaju za vsakega, pa ceprav tokrat ne bi zmagal, posebna cast. Konkretni ogledi terenskega dela po vaseh, v posameznih zaselkih, mestna izposoja, izposoja po solah pa so nam nudili siroko paleto moznih primerjav z nasim delom. Prav v tej tocki lahko potegnemo vzporednieo in sklenemo, da ne glede na skromnejso tehnicno opremo nase delo poteka na vi­sokem strokovnem nivoju in da za britanskimi kolegi nikakor ne zaostajamo. Nika Pugelj POROCILO O OBISKU V SVICARSKEM KANTONU GRAUBUNDEN ( posvetovan j e mladinskih knjiznicarjev in ogled knjiznic, 14.-15.6.1995) Graubunden je v vzhodnem delu Sviee, je najvecji med 26 kantoni, gorat in turisticno zelo razvit, v njem govorijo tri jezike (nemscino, italijanscino in retoromanscino); glavno mesto je Chur. Potovala sem na povabilo BAJ (Bundner Arbeitsgemeinschaft Ju­gendbueh) in steer na 7. posveto­vanje mladinskih l~njiznicarjev in knjiznicark kantona Graubunden, prosili so me za kratek referat o slovenskem mladinskem knjiznicar­stvu in delu nase Pionirske lmji­zniee; pripravili so mi ogled neka­terih knjiznie v kantonu. Posvetovanje je bilo v kraju Sils im Engadin (v retoromanskem delu kantona); glavni referati so bili namenjeni 100-letniei Naeionalne biblioteke v Sviei, 75-letnici svi­earskih javnih knjiznie in 25-letniei sviearskega bibliotekarskega zdru­zenja (SBD) v Bernu. Steer pa so ta vsakoletna knjiznicarska srecanja namenjena enl temi oz. problemu, srecanje je vsakic v drugem kraju kantona. SBD je "sluzba za razvoj", ki ima vec sektorjev: razvoj biblio­tekarstva v ozjem smislu; izdaja knjiznega in neknjiznega gradiva za otroke in odrasle; obdelava gradiva in prodaja gradiva knjlznieam (skupaj s kataloznlmi listkl oz. katalogom na disketi); priprava priporocilnih seznamov kvalitetne literature za otroke; oprema knjlznie (pohistvo). 15 -javne knjiznice v Svici niso or­ ganizirane in financirane na drzav­ nem nivoju, ampak znotraj vsakega kantona; od kantona knjiznica dobi poprecno le 20% sredstev, vse pre­ ostalo pa st morajo pridobiti same od lokalnih oblasti, sponzorjev, me­ cenov ipd. Zato je zelo pomemben menage­ment in promocija knjifoice v lo­kalni skupnosti: prebivalci financi­rajo svojo knjifoico, se identifici­rajo z njo, pricakujejo zato, da bo taksna, kot sl Jo zelijo oz. potre­bujejo (gradivo po njihovih zahte­vah, veliko domoznanskega gradiva, knjiznica je informacijski center kraja, lokalni politiki, umetniki idr. imajo interes, da se predstavijo v knjifoici). Prebivalci imajo radi svojo knjiznlco, jo spostujejo, pod­pirajo in uporabljajo. -javna knjiznica je praviloma v solski zgradbi in dopoldne deluje kot solska knjifoica (do 15.00 ure), popoldne pa kot javna splo­snoizobrazevalna knjiznica (od 16. do 18. ure, enkrat na teden do 20.00 ure). Kljuce knjiznice tma vsak ucitelj in obiskuje knjifoico skupaj s svojimi U<".:enci, kot za­hteva ucni proces oz. po interesu in ze!jah ucencev (vsak ucenec si lahko izposoja gradivo zase, knji­foe listke pa puscajo skupaj po razredih; ce je izposoja racunal­niska, Jo ucenci obvladajo pod nadzorstvom ucitelja; vrnjeno gradi­vo puscajo na pultu, da ga pospra­vljajo knjizntcarji v popoldanskem casu). Ce knjiznica ni V solski zgradbi, potem naj bi bila cimblize soli in deluje prav tako. V pri­meru, da knjifoica ni zelo blizu sole, si ucenci po razredih izposo­jajo kolekcije knjig. Prav tako si za dolocen fas kolekcije izposojajo posebne sole (nunske, sole s prl­lagojenim programom, bolnisnice ipd.). Posebno v zlmskem casu so nekatere sole VlSJe V gorah tezje dostopne, javne knjiznice jim po­ siljajo kolekcije knjig v lesenih zabojih. V vseh primerih si zelo prizadevajo, da je Javna knjiznica integrirana v vzgojnoizobrazevalni proces, otroci rastejo z javno knjiznico, obenem pa s~veda uci­ telji in starsil -solske knjiznice ali morda bolj specialne knjiznice v nasem pome­ nu so v srednjih (poklicnih) solah, na fakultetah, pri institutih ipd. polovica knjiznic je ze racu­nalnisko podprtih; nimajo enotne racunalniske mreze, vendar je veci­no programov povezanih med seboj z dodatnimi programi; mogoce je vstopiti v vecje svicarske knjiznice, Nacionalno knjiznico itd. Zelo pou­darjajo, kako so moznosti v racu­nalniski mrezl odvisne od denarja! tudi v racunalnisko podprtih knjlfolcah ima vse knjifoicno gra­divo nalepljene listke, kjer knji­znicar stemplja datum vrnitve -to je obenem kontrola, koliko je gra­divo izposojeno. -vnosi V racunalnisko bazo so po­navadi od !eta 1990 dalje; v bazi so le osnovni podatki o gradivu; pomembno je, da so programi po­rabniku "ljubeznivi". -racunalniski programi izdelujejo stalisticne izpise, opomine ipd. -ponavadi je potreben le prvi opomin (zaracunavajo le stroske opomina). -gradivo nabavljajo glede na in­terese, zelje in potrebe porabnikov, ne glede na kvaliteto: na police postavljajo vse, v priporocilne sez­name za branje mladim pa vklju­cujejo seveda le kvalitetnejso litera­turo. -knjige so postavljene po UDK; vendar leposlovje ni razdeljeno naprej npr. na druzbenopsiholoskt roman, humorsticni, zgodovinski ltd. roman, kratko prozo ... -vse leposlovje stoji po abcednem vrstnem redu, ne glede na to, ali Je izvirno svicarsko delo ali prevod (je pa leposlovje razdeljeno po jezi­kih: nemsko, italijansko, retoro­mansko ... ). Posebej (na vrtljivih stojalih) Je le t.i. "lazja llteratura", kriminalke in znanstvena fantastika (vendar to v glavnem le primeri, ki nimajo vecje literarne vrednosti in so trenutno modni, bestselerji). -v otroskem oddelku (do 15.leta starosti) so knjige do 10.leta sta­rosti oznacene z rumeno nalepko, knjlge za otroke nad 10. let pa z rdeco nalepko. Stojijo po abctd­nem vrstnem redu (v manjsih knjiznicah so knjige za obe sta­rostni skupini skupaj, v vecjih pa so locene); posebej so le le­poslovne knjige-igrace za najmlajse, sllkanice, zbirke pravljic in zgodb, pesniske zbirke, pesmarice, strip! in morda se katera skupina, od­visno od povprasevanJa ipd. nisem videla nobene otroske knjiznice, kl bi ne bila v sklopu integralne knjiznice (na otroskem oddelku dela poseben knJifoicar) -knjiznicar-izposojevalec (ali vec) so na izposoJevalnem pultu in tam dobis informacije, ce je potrebno, sicer pa se obiskovalci prosto in samostoJno gibljejo po knjiznicah, uporabljajo terminate all kataloge in samostojno izbirajo po pollcah. Vsi so knjiznicno zelo vzgojeni in samostojni, kar pa je tudi ra­zumljivo, ce je Javna knjiznlca obenem (dopoldne) solska knjizni­ca. V odraslem oddelku prakticno ne vidis knjiznicarjev, ki bi tekall po knJlznlci in bralcem iskall gra­divo all informacije o gradivul -javna knjiznica v treh nadstropjih ima prav tako lahko le knjiznl­carje-izposojevalce ob izhodu: obls­kovalci spostujejo pravila, so dis­cipllnirani itd. (povezano s sicer­snjo disclplino in kulturo prebival­ cev Svicel). poleg tega si ne pred­stavljajo, zakaj bi delali skodo, kradli itd., saj je to vendar javna knjlznlca, vse jim je dostopno itd., poleg tega je to njihova knjiznica, financirajo Jo sami, nabavno poli­tiko oblikujejo s svojimi zahtevami itd. -knjiznicarji so ali visoko izo­brazeni bibliotekarji ali pa manipu­lanti s srednjesolsko (all se manj) izobrazbo; vecina delavcev v knji­znicah so starejse zenske, ki imajo ze odrasle otroke; poznajo razllcne moznosti zaposlilve po nekaj ur itd. -,. otroskih oddelkih imajo prav­ljicne ure v bozicnem in velik­onocnem casu, obcasno razlicne delavnice, obiske lokalnih ustvarjal­cev (sicer pa avtorje·1 ne vabijo od dalec, ker Je to drago). RazumlJivo Je, da obiskov solskih skupin v nasem pomenu ne poznajo. -vsako leto dolocijo en dan, kl Je namenJen pripovedovanju pravljic (v solah, knjiznicah, prek Javnih mediJev); letos je to 17. november. Obi1:;kala sem: -kantonalno knjlznico v Churu ("maticna", studijska knjiznica za ves kanton) javno knjiznico v Churn, Bonaduzu in Silsu (razlicno stevilo prebivalcev, krajevno in Jezikovno razlicno obarvane) potujoco knjiznico (biblloteco mobile), ki ni potujoca v nasem pomenu besede, ampak Jo pripel­jajo v nek kraj npr. za sest tednov (postaviJo Jo obvezno na solsko dvoriscel). da bi prebivalcem oz. lokalnim oblastem pokazali pomen itd. knjiznice (propagandni, moti­vacljski itd. razlogl). -sedez BAJ, kl zdruzuje vse, kl se ukvarjajo s posredovanjem otro­skih knjig (torej tudi mladinske knjiznicarJe) v kantonu: njihova glavna naloga je izobrazevanje mla­ dinskih knjiznicarjev {katalogiza­cija, menagement, mladinska litera­tura itd. ); organizacija letnih posve­tovanj; priprava priporocilnih sez­namov kvalitetne literature za otro­ke, starse in ucitelje; priprava multimedijalnih projektov za pred­stavitev knjiznice; razlicnih knjiznih programov za ves kanton, kvizov ipd.; lani so ob mednarodnem letu druzine poslali druzinam kovcke z 10 knjigami in vprasalnikom za druzinske clane {kovcki potujejo od druzine do druzine); povezuje se z organizacijami na podrocju "knjiga­otrok" v kantonu, v Svici in v mednarodnem prostoru. Tilka J amnik ********************** MORDA NISTE VEDELI ********************** V rev1J1 Ame1-ican Libraries 26(1995)4, str. 292-293 so objavili "nenavadna dejstva" o knjlznicah v ZDA. Ker se nam zde zanimiva, jih objavljamo tudl ml. • Americani obiscejo solske, javne in univerzitetne knjiznice 3.5 miljardokrat letno -to je trikra­ten obisk kino dvoran. • Knjiznicarji odgovorijo na 295 milijonov vprasanj letno. Ce bi ta vprasanja razvrstili v ravno crto, bi segala od vzhodne do zahodne obale ZDA. • Drfavni izdatki za knjiznice znasajo 57 centov na osebo, toliko kolikor stane zavojcek zvecilnega gumija. • V 25-ih letih je drfava za fi­nanciranje knjiznic porabila manj, kot stane ena !eta­ lonosilka (priblizna cena leta­lonosilke je 3.5 milijard $). Visokosolske lmjiznice • Visokosolski knjiznicarji letno odgovorijo na 94 milijonov refe­rencnih vprasanj -to je trik­ratno stevilo obiskovalcev uni­verzitetnih nogometnih tekem. • Visokosolske knjiznice dobijo 2 centa od vsakega dolarja porab­ljenega za visokosolsko izobra­zevanje z realno vrednostjo 1 penny {!eta 1980 so dobili se 3 cente). • Stroski za nakup strokovnih pe­riodicnih publilrncij, ki jih po­trebujejo univerzitetne knjiznice, so se v zadnjih 6-ih letih vec kot podvojili. • Ce bi se cena be,1cina v zadnjih 15-ih letih dvigovala tako hitro kot raste cena knjiznlcnega gra­diva, ki ga potrebujejo visoko­solske knjiznice, bi danes stala galona (4.54 litra) bencina 2.66 $. • Visokosolske knjiznice izposodijo letr,o 180 miljonov enot gradiva, kar stane drfavo 1 milijardo $. Ce bi studenti in fakultete to gradivo kupili, bi zanj placali 8 milijard $. Solske knjiznice • Americani porabijo 9-krat toliko za nakup domacih video igric ( 1.5 milijarde $) kot za gradiva solskih knjiznic. • Nedavna raziskava, opravljena v Koloradu, je pokazala, da priha­jajo najuspesnejsi student! iz sol, kl imajo dobre solske knji­znice. • Vecina solskih knjiznic porabi za nakup knjig le okrog 6 $ na otroka, to je manj kot polovica povprecne cene ene knjige. • Dijaki obiscejo med solskim letom solsko knjiznico 1. 7 mil­ jardokrat -kar je dvakratno stevilo obiskovalcev drzavnih in nacionalnih parkov. • Cetrtina vseh sol v ZDA nlma solskega knjiznicarja. Jav11e knjiznice • Javnih kn_iiznic je vec kot McDonaldovih restavraclj -sku­paj s podruznicarni jih je 15.872. • American si letno izposodi povprecno 6 knJig in porabi v povprecju po 18.73 $ za finan­ciranje Javnih knjiznic -kar je enako cent 1 knjige s trdimi platnicami. • Leta 1993 je Gallupov institut ugotovil, da vecina Americanov meni, da bi se morala davcna podpora za javne knjiznice po­dvojiti. • American! porabijo letno 330 miljard $ za legalne tgre na sreco -kar bi zadostovalo za pokritje strokskov Ja-mih knji­foic za 75 let. • Javne knjiznice dobijo manj kot 1 % vsakega davcnega dolarja, uporablja pa jih vec kot 50 % prebivalcev. • V poletnih programih branja v knjiznicah sodeluje vec otrok, kot jih igra v "mali ligi base­balla". Prevedla Sasa Korosec ********************** OBVESTILA ********************** SEZNAM SPECIALNIH KNJIZNIC -DODATEK GOSTOL -GOPAN, d.o.o. Knjiinica Prvomajska 37, 65000 Nova Garica Krese Tatjana, Tel.: 065/22-411, Fax: 065/23-495 Sigla: 50557 SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI Biblioteka Novi trg 5/I, 61000 Ljubljana Fabjancic Marija, Tel.: 061/125-60-68, int. 246, 247 Sigla: 50100 PRILOGI V prvi prilogi objavljamo prva dva prispevka o 61. konferenci IFLA, ki je bila od 20. do 26. avgusta v Istanbulu. V drugi prilogi objavljamo pro­gram strokovnega posvetovanja Bralnega drustva Slovenije o raz­voju bralne pismenosti, ter prijav­nico za udelezbo. V KROZENJE KNJIZNICARSKE NOVICE, 5(1995)9. ISSN 0353-9237. Izdala in razmnozila: NUK, Tmjaska 1, Ljubljana. Urednik: Jelka Kastelic. Uredniski odbor: mag. Melita Ambro­zic, Ivan Kanic. Naklada: 600 izvodov. Cena posamezne stevilke: 500 SIT. Knjiinicar­ske novice lahko narocite za pol ]eta (januar-junij ali julij-december) ali za celo leto (januar-december). Prejetih tekstov ne lektoriramo in ne honoriramo. Razmnozevanje ni dovoljeno. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije st. 23/179-92 z dne 16.3.1992 stejejo Knjiinicarske novice med proizvode informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne stevilke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se placuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Naslov urednistva: NUK, Enota za razvoj knjiinicarstva, za "Knjiznicarske novice", Turjaska 1, 61000 Ljubljana. Prispevke lahko posiljate tudi na disketah (v ASCII for­matu), ali po elektronski posti (NUK::JELA). PRILOGA KNJIZNICARSKIH NOVIC 5(1995)9 "KNJIZNICE PRIHODNOSTI" (61. konferenca IFLA, Istanbul, Turcija, 20.-26. avgust 1995) IFLA IN NJENA 61. KONFERENCA IFLA (International Federation of Library Associations and Institutions) je bila kot neodvisna mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1927. Njen glavni cilj je pro­moviranje mednarodnega sodelovanja, dialoga, raziskovanja in razvoja na vseh podrocjih knjiznicarstva. IFLA naj bi bila orodje, s pomocjo katerega se knjiznicarstvo kot stroka (veda, znanost) predstavlja na med­narodnem prizoriscu. s sedezem V Haagu ima danes IFLA trenutno 1324 clanic (knjiznicno-informa­cijskih zdruzenj in ustanov) iz 137 drfav. Deluje v obliki 32 sekclj, 14 okroglih mlz (organiziranih za 8 strokovnih podrocij) in 5 osrednjih programov (ALP, PAC, UAP, UBCIM, UDT). Turclja je postala clanica IFLA leta 1950, ko se je kot prva vanjo vclanila turska nacionalna knjiznica, njej pa je sledilo se 1 O knjiznic oz. dokumentacijskih centrov. Izvrsni odbor IFLA je izbral Turcijo kot gostiteljico in Istanbul kot kraj 61. konference ze leta 1989. Vee kot petletne priprave so bile potrebne in angaziranje velikega stevila proslovol­jcev, da je konferenca potekala in zakljucila svoje delo tako uspesno, lcot je. Glavna tema letosnje konference IFLA je bila "Knjiznice prihodnosti", podteme pa: Informacijska tehnologi­ja in prestrukturiranje knjiznic; Koo­perativne nacionalne in mednarodne racunalniske mreze; Prihodnost knji­znicnih gradiv; Izobrazevalna vloga knjiznic in Profesionalno komunici­ranje. Najlazje bi usmeritev konfer­ence morda opisali z besedami, ki so bile najpogosteje uporabljane: In­ternet, virtual library, library of vir­tual reality, global digital library, universal digital library, electronic library, CD-ROM, multimedia, quality management... Program je vkljuceval tudl oglede istanbulskih lmjiznic, poldnevne all celodnevne delavnice, kulturne prireditve ter sprejeme. Strokovni del programa je potekal v hotelu Bospor, ki je moderni kon­gresni center z mnogimi kon­f erencnimi dvoranami in sodobno tehnicno opremo, otvorilveni in zak­ljucni del pa sta bila v kulturnem centru Atatiirk. Skupaj je bilo na konferenci 2.390 (med njimi 625 turskih) udelezencev iz 103 drzav. Veliko stevilo udelezencev je vseka­kor posledica dobre dostopnosti Is­tanbula in nenazadnje ugodnih cen v Turciji. Tudi program konference je bil dobro izbran in veckrat se nam je zgodilo, da sta hkrati po­tekali dve zanimivi predstavitvi all delavnici, a je bilo pac treba izbrati samo eno. In kljub temu, da smo si vnaprej razdelili, kateri del pro­grama bo kdo "pokrival", je ostalo eel kup zanimivih stvari, ki smo jih izpustili. Na letosnji konferenci IFLA v Is­tanbulu nas je iz Slovenije sodelo­valo 8 udelezencev in sicer: iz Knji­znice Oton Zupancic -Enota po­tujoca knjiznica, NUK, IZUM in ZBDS. S konf~rence smo (poleg le­pih vtisov in novih znanj, seveda) prinesli tudi zajeten kup referatov, kl so na voljo v Enoti za razvoj knjiznicarstva -Knjiznica za biblio­tekarstvo. Seznam referatov je ze pripravljen in bo objavljen v prilogi Knjiznicarskih novic. Pripravili smo tudi nekaj prispevkov, s katerimi zelimo bralcem prikazati del doga­janja na tern "najvecjem srecanju" knjiznicarjev in tistih, kl so na kakrsenkoli nacin povezani s to stroko. Sama sem na konferenci spremljala dejavnosti s podrocja knjiznicarskega izobrazevanja (redno, dopolnilno in permanentno izobra­zevanje, izobrazevanje uporabnikov), knjiznicne statistike in t.i. zenske problematike v knjiznicarstvu. Obis­kala sem tudi knjiznicarsko solo na Univerzi Istanbul, univerzitetno knjl­znico Univerze Bospor in Ataturkovo javno mestno knjiznico. Kolegici Zlati Dimec in meni je udelezbo na konferenci omogocil Open Society Institute (Zavod za odprto druzbo) -iz Budimpeste in Ljubljane. Koordinatorka regtonal­nega programa iz Budimpeste gdc. Melissa Hagemann je ze od juni.Ja dalje, ko so izmed prijavljenih knji­znicarskih delavcev izbrali 20 pot­nikov za konferenco, skrbe!a za nas, (prav tako usluzbenci lju!Jljanskega zavoda) in edini "napor", ki smo ga morali opraviti sami, je bil -sesti na pravi avian in v Istanbulu pois­kati hotel. Ker smo bivali v istem hotelu, smo se ves cas srecevali in po enem tednu smo postali prava "Open Society Family". Zavodu za odprto druzbo se zato za financno pomoc zahvaljujeva tudi na tern mestu. TURSKE UNIVERZE IN NJIHOVE KNJIZNICE Univerzitetni sistem v Turciji Prva turska univerza je bila usta­novljena leta 1863 v Istanbulu. Na zacetku obdobja turske republike (Mustafa Kemal pasa -Atatiirk), so v Turciji izvedli na podrocju solstva stevilne reforme, ki naj bi izo­brazevalni slstem priblifale zahod­nim standardom. Tuji strokovnjaki, zlasti nemski, pa so veliko prispe­vali k razvoju modernega uni­verzitetnega izobrazevanja in knjiz­nic. Ravno organizacija univerzitet­nega knjiznicarstva je bila s svojo dosledno decentraliziranostjo verna kopija nemskega modela iz tride­setih let. Dolgo je bila istanbulska univerza edina v Turciji, dokler ni bila !eta 1946 ustanovljena tudi an­karska univerza. Po drugi svetovni vojni se je Turcija tesno navezala na zahodni blok in zlasti ZDA, kar je pomenilo tudi prenasanje anglosaske tradicije v delo in organlzacijo njihovih uni­verz (npr. model kampusa in cen­traliziranih univerzitetnih knjiznic). Do !eta 1961 so univerze spadale pod neposredno kontrolo drfave, no­va ustava pa jim je priznala avtonomnost tako na znanstvenem kot upravno-administrativnem po­drocju. V naslednjih letih je prislo do hitrega ustanavljanja novih uni­verz. Leta 1981 je novi zakon o vi­sokem solstvu uzakonil Svet za vi­soko solstvo, ki Je odgovoren za izo­brazevalno politiko in koordinacijo aktivnosti med unlverzami, pa tudi za financne zadeve -univerze in s tern tudi njihove knjiznice, dobivajo sredstva preko tega telesa. Novi za­kon je prinesel moznost ustanav­ljanja privatnih univerz. Zanimivo je, da je Svet za visoko solstvo leta 1983 ustanovil moderno knjiznico, ki se imenuje Dokumentacijski cen­ter Sveta za visoko solstvo. Turske univerze vodijo rektorji, ki jih ime­nuje predsednik republike. Direktor univerzitetne knjiznice je odgovoren glavnemu tajniku univerze, ki sicer vodi njen upravno-admlnistrativni sektor. Knjiznicarji so prav zato ne­zadovoljni, saj izgleda, kot da so univerzitetne knjiznice administra­tivne enote in ne akademske. V Turciji obstajajo danes privatne in javne univerze, med njimi so tako "klasicne" kot "moderne". Za studij na privatnlh univerzah je treba placati solnine. T.i. klasicne univerze so v glavnem organizirane po vzoru starih evropsklh univerz, moderne (kot npr. Bosporska uni­verza v Istanbulu in Srednje Vzhod­ na tehniska univerza v Ankari) pa po vzoru ameriskih unlverz. V studijskem letu 1994/95 deluje v Turclji 51 drfavnih (javnih) In 3 privatne univerze, javne obiskuje skupaj 459.411 dodiplomskih in 56.635 podiplomskih studentov, pri­vatne pa 7.998 dodiplomskih in 675 podiplomskih studentov. Skupaj je na turskih univerzah zaposlenega 49.317 ucnega osebja. Pred letom 1980 vecina javnih univerz ni imela kreditnega sistema ter magistrskih in doktorskih studi­jev, njihova oprema pa ni dosegala niti povprecja predpisanih standar­dov. Klasicne javne unlverze so bile ustanovljene praktlcno iz nic in so postopoma izboljsevale svoje pogoje, moderne pa se od njih razlikujejo tudi s tega vidika -ob nastanku so imele veliko boljse delovne pogoje, glavnina njihovega studijskega pro-grama pa poteka v angleskem jez­iku. Izbira studentov za vpis na vse univerze v Turciji poteka centralizi­rano -Svet za visoko solstvo izvaja izbor studentov na osnovl enotnih, centralno predpisanih sprejemnih iz­pitov. Za razlicne univerze je po­trebno za vpis doseci razlicno ste­vilo tock, kar prav tako doloci Svet. Le-ta potrjuje tudi studijske pro­grame visokosolskih ustanov. Univerzitelne knjiinice Turske univerzitetne knjiznice se srecujejo s stevilnimi problemi. Naj­bolj ncrec je vsekakor pomanjkanje financnih sredstev, saj dodeljena sredstva ne omogocajo spremljanja razvoja na informacijskem podrocju in zadostne nabave informacijskih virov iz tujine. V povprecju turske univerze namenjajo iz svojih proracunov le 0.9% za dejavnost knjiznic, kar Je resnicno zaskrblju­joce. Res pa je, da so povprecja varljiva -univerzitetna knjlznica, ki smo Jo obiskali med konferenco, je dobro zalozena z informacijskimi viri in tudi po tehnoloski plat! prav nic ne zaostaja za razvojem na tern podrocju. Anallze kazejo, da porabl "najbogatejsa" univerzitetna knjiznlca na uporabnika kar 170-krat vec sredstev kot tlsta z dna lestvice. Turski Zakon o visokem solstvu doloca, da vodijo univerzitetne knji­znice direktorjl, ki morajo imeti vsaj visokosolsko izobrazbo katerekoli smeri. Zaradi tega jlh ima le malo izmed njih knjiznicarsko izobrazbo. Knjiznicarji so prepricani, da je to slabo in eden od vzrokov za slabo delovanje univerzitetnih knjiznic. V knjlznlcah sta zaposleni dve vrsti delavcev: prvo skupino pred­stavljajo t.i. profesionalnl knjizni­carjl, kl imajo najmanj visokosolsko izobrazbo knjiznicarske smeri in jih je okoli 300 (po podatkih za leto 1994) ter druga skupina, ki jo imenujejo pomozno osebje in zajema okoli 1 .400 knjiznicnih delavcev. Na enega knjiznicnega delavca pride v povprecju kar 340 uporabnikov (stu­dentov oz. zaposlenih na univerzah), kar seveda ne omogoca kvalitetnih knjiznicnih storitev. Plafr knjifoicnih delavcev -zlasti pomoznega osebja ­pa so nizke. Univerzitetni knjizni­farji sicer lahko pridobijo akadem­skl status, vendar jih ima taksen status le priblizno polovica, saj kri­teriji za njegovo dosego niso Jasno opredeljeni. Univerzitetne knjiznice se glede na njihove knjiznicne zbirke delijo na dve vrsti, pri prvi gre za decentral­izirane zbirke v zaprtih skladiscih in pri drugi za centralizirane zbirke s prostim pristopom. V letu 1994 so turske univerzitetne knjiznice hranile 4.5 76. 7 49 kn jig in 1.175.54 7 vezanih letnikov peri­odicnih publikacij, kar je v primer­javi z nasimi razmerami dokaj skromno, saj so visokosolske knji­znice (samo dvehl) slovenskih uni­verz v istem letu imele preko 4,6 milijona enot knjiznicnega gradiva. Pri katalogizaciji in klasifikaciji upostevajo knjiznice anglo-ameriska pravila -AACR2 za katalogizacijo in sistem Kongresne knjiznice pri vse­binskl obdelavi gradiva. V zadnjih letih knjlznlce pospeseno avtomatizl­rajo svojo dejavnost, kjer !ma vodil­no mesto Univerzitetna knjiznica Bilkent v Ankari, ki je razvila kar znano programsko opremo BLISS. Sicer pa so knjiznice na zacetku avtomatizacijskih procesov vsaka zase razvijale programsko opremo, danes pa le-to kupujejo. Knjiznlce se tudi vse bolj vkljucujejo v medna­rodna racunalniska omrezja (EARN, Internet). Kljub tovrstnemu razvoju pa ugotavljajo, da niso dovolj uspesne pri zadovoljevanju lnfor­macijskih potreb uporabnikov. Ver­jetno tudi zaradi neobstoja nacion­alne informacijske politike ter zak­onske opredelitve knjiznicarstva kot profesije. Univerzitetna knjiznica Uni­verze Bospor v Istanbulu Knjiznica je bila ustanovljena leta 1863, ko je od harvardske pravne sole prejela 200 enot knjig s po­drocja prava. Njena knjiznicna zbir­ka in obseg dejavnosti sta se hitro vecala in razvijala, tako, da je bila nujna novogradnja -leta 1982 se je knjiznica preselila v moderno in prostorno zgradbo sredi Severnega univerzitetnega kampusa. Danes hra­ni nekaj manj kot 300.000 enot knjiznicnega gradiva. V prostem pristopu so zbirke splosnega gradiva, tuje in domace leposlovje, gradivo v Braillovi pisavi, referencno gradivo ter periodicne pu­blikacije. Gradivo je na policah raz­porejeno po abecedi priimkov avtor­Jev in sicer po skupinah Deweyeve decimalne klasifikacije (000-009 Splosno; 100-199 Filozofija in so­rodne discipline; 200-299 Religija; 300-399 Druzbene vede; 400-499 FilologiJa; 500-599 Znanost; 600-699 Uporabne vede; 800-899 Knjizevnost; 900-999 Zgodovina). Referencna zbirka (v pritlicju) Je namenjena samo uporabi v prostorih knjiznice, vsebuje pa stevilne bibli­ografije, atlase, enciklopedije, slo­varje ipd. Posebej zanimive so zbirke telefonskih imenikov, uni­verzitetnih katalogov in prodajnih katalogov. Referencni oddelek je pro­stor, kjer obiskovalci dobijo odgovo­re na svoja vprasanja. Osebje jim Je v pomoc tako pri t.i. rocnem iska­nj u informacij po tiskanem refe­rencnem gradivu kot pri iskanju po razlicnih racunalniskih zbirkah po­datkov. Vee kot 50 razlicnih zbirk Je na voljo na CD-ROM-ih, ki so dostopni mrezno (Wide Area Net­work), on-line dostop pa je mozen do zbirk podatkov sistema DIALOG in OCLC (zapise iz tega sistema uporabljajo tudi pri katalogizaciji gradiva). V prostem pristopu je tudi obsez­na zbirka periodicnih publikacij, saj ima knjiznica tekoce narocenih 2.000 naslovov casnikov in caso­pisov, ki so na policah razvrsceni po abecedi naslovov. Periodiko, ki je starejsa kot 25 let, hrani knjiznica v zaprtih skladiscih. Knjiznica posveca posebno pozor­nost slepim studentom, ki jih je trenutno na Univerzi Bospor 20. Leta 1983 je bil v knjiznici usta­novljen Braillov oddelek s 500 knji­gami v Braillovi pisavi, ki so bile dar Kongresne knjiznice. Danes vse­buje zbirka ze 4.500 enot gradiva, ki je natisnjeno ali v Braillovi pisavi ali gre za vecji tisk, slepim pa so na voljo tudi t.i. govorece knjige, ki jih pomagajo snemati prostovoljci. Na oddelku so stevilni tehnicni pri­pomocki, ki slepim pomagajo prebi­rati in poslusati studijske tekste. V zaprtih skladiscih (do katerih je dolocenim kategorijam uporabnikov dostop omogocen) hranijo zbirko gradiv BliznJega Vzhoda (27.500 enot), Atatilrkovo zbirko, stare knjige (starejse kot 100 let) in roko­pise, mikrooblike, vladne doku­mente, magistrska in doktorska dela Univerze Istanbul ter turske in an­gleske industrijske standarde. V multimedijskem centru so upo­rabnikom dostopne zbirke filmov, kaset, zvocnih zapisov, laserskih plosc in video kaset. V centru je vsa potrebna tehnicna oprema za poslusanje oz. gledanje tega gradiva. Med opremo so posebne postaje, ki omogocajo poslusanje istih posnet­kov petim uporabnikom hkrati. Gradivo, ki ga knjiznica nima, si uporabniki lahko narocijo preko medbibliotecne izposoje. Knjiznica ima preko Interneta on-line dostop do OCLC kataloga ter preko Turpa­ka do Centra za preskrbo z doku­menti Britanske knjiznice. Seveda pa storitve knjiznice niso namenjene vsej Javnosti -le studentom in zapo­slenim Univerze Bospor. Mozni so pa tudi individualni dogovori s studenti oz. raziskovalci z drugih univerz, ki lahko zaprosijo za clanstvo v knjiznici in postanejo t.i. clani knjiznice. Univerzitetna knjiznica ima precej natancno izdelana pravila glede naj­vecjega stevila izposojenih enot gradiva, dolzine izposojevalnega roka (glej razpredelnico) in vedenja v knjiznici. Pravil se strogo drzijo in je njihovo spostovanje s strani upo­rabnikov samo po sebi razumljivo (kar je v nekaterih nasih vi­sokosolskih knjiznicah zaenkrat se utopija). Vrsla uporabalkov Knjlgc Pcrlodlka Dodlplomcl 6 knjlg, 3 tcdnc le fotokoplje Podlplomcl 10 knjlg, 3 tcdne 4 vol., 2 tcdna Ucitcljl + njlhovl zakoncl 20 knjlg, 1/2 scrnestra 10 vol., 2 tedna, posam. 2 dnl Drugi zaposlenl njlhovl zakoncl + 3 knjlgc, 13 tcdne 2 vol., 2 tedna Ciani knjlznlce 2 knjlgl, 3 tcdne le fotokopljc Izgubljeno gradivo mora uporabnik nadomestiti z novim ali pa placa njegovo ceno in se 50% le-te za stroske nabave gradiva. Dokler ni vrnjeno gradivo, ki mu je izposoje­valni rok potekel, uporabniku nove­ga gradiva ne izposodijo. Gradivo z oznako "obvezna literatura" si studentje lahko izposodijo za dve uri (in ga prebirajo v posebni cital­nici) ali pa cez noc. V knjiznici ni dovoljeno kajenje, pitje, uzivanje hrane in povzrocanje hrupa. Knjiznicno gradivo je dobro varovano, saj so po vsej knjiznici namescene video kamere, na izhodu pa ti pregledajn torbo in te preveri­jo z elektronskim detekcijskim sis­temom. Treba Je se rec1, da na vsakem koraku lahko opazis, da gre za "bo­gato" knjiznico, tako glede informa­cijskih virov kot po opremljenostl, saj pripada t.l. moderni univ~rzi, kjer celoten studijski proces poteka v angleskem Jeziku. Vezi z ZDA so tesne, kar opazis po gradivu na po­licah, njegovi obdelavi po vzoru Kongresne knjiznice, po on-line povezanosti z OCLC itd. In da ne pozabim -prostora imajo dovolj. STROKOVNO KNJIZNICARSKO IZOBRAZEV ANJE V TURCIJI Knjiinicarski tecaji Zacetki strokovnega knjiznicar­skega izobrazevanja in prvih razprav 0 pomenu knjiznic in knjiznicarjev V Turciji segaJo v leto 1924. Turcijo je takrat obiskal John Dewey, ameriski filozof in pedagog, da bi pripravil porocilo o izobrazevanju v Turciji. V porocilu je glede knjiznic poudaril, da Je treba: ustanoviti po­tujoce knjiznice; izobrazevati knji­zmcarje; ustanoviti knjiznice po solah; knjiznice odpreti javnosti in poslati koga na izobrazevanje v tuji­no. Slednje so uresnicili ze nasled­nje leto -F.E. Karatay Je odsel na studij v Pariz. Po koncanem studiju Je v Istanbulu organiziral knji­znicarski tecaj, ki Je trajal sedem mesecev in pol, udelezilo se ga je 30 knjiznicarjev. Temeljni predmeti so bili: vodenje knjiznic, kataloglza­cija in bibliografija. Po koncanem tecaju so predavanja natisnili, gra­divo je postalo eden izmed prvih publiciranih virov v turskem knji­znicarstvu. Po desetih letih ( 1936) so knjiznicarski tecaj organizirali tudi v Ankari. Trajal je tri mesece, ob zakljucku pa so udelezenci pre­jeli spricevala. Prvi stalni tecaj na univerzitetni ravni je organiziral Adnan Oti.iken ( ustanovitelj turske nacionalne knji­foice) !eta 1942. Po vrnitvi iz stu­dija v Nemcijl je namrec zaprosil dekana ankarske Fakultete za knji­zevnost, da bi zaceli tudi z izobra­zevanjem knjifoicarjev. Udelezenci tecaja so bili razdeljeni glede na predhodno izobrazbo -v prvi sku­pini so bill knjiznicarji z visoko oz. visjesolsko izobrazbo, v drugi pa tistl s koncano srednjo solo. Tecaj je !eta 1952 postal izbirni predmet na fakulteti in naj bi studente na­ucil organizacije in vodenja knjiznlc. Poleg izobrazevanja na univerzi so potekali se kratki tecaji, v glavnem med pocitnlcami in sicer za knjl­znlcarje javnlh in solskih knjiznic, ki niso imeli ustreznlh strokovnih kvalifikacij. Po letu 1960 pa so knjiznicarslvo uvedli kot izbirni predmet v mnoge srednje ter visje oz. visoke sole. Knjiinicarsko izobraievanje na turskih univerzah Na Fakulteti za knjizevnost (Oddelek za turski jezik in knjizevnost) v Ankari je izobra­ zevanje za podrocje knjiznicarstva najprej potekalo dve leti kot izblrni predmet -do 1954, ko je bil usta­novljen Instltut za knjiznicarstvo. Leta 1960 je Institut postal katedra 6 in 1964 Oddelek za knjiznicarslvo. Do leta 1988 je potekal le program Knjiznicarslvo, od takrat dalje pa se dva programa: Arhivistika ter Doku­mentalistika in informacijske vede. Drugi Oddelek za knjiznicarslvo je bil ustanovljen leta 1964 na Uni­verzi Istanbul (Fakulteta za knji­zevnost). Tukaj potekata programa Knjiznicarstvo ter Dokumentalistika in informacijske znanosli. Tretji Oddelek za knjiznicarstvo v Turclji je bil ustanovljen leta 1972 v Ankari na Univerzi Hacattepe (Fakulteta za knjizevnost). Najpr~j je bll to le podiplomski oz. magistrski studij in je trajal dve leti, leta 197 4 pa so se odlocili, da organizirajo tudi dodiplomski studij. Studiju knjiznicarslva so dodali se arhivis­tiko ter dokumentalistiko in infor­macijske znanosti. Za vse tri us­meritve poteka v prvih dveh letnikih enak studijski program. Studijski programi, ki jib izvajajo omenjeni oddelki, so enaki na vseh treh univerzah in zajemajo t.i. teo­relicne predmete, prakticne predmete ter delo v razlicnih vrstah knjiznic. Omenili bi se, da so v Turciji poleg treh oddelkov za knjiznlcarstvo v studijskem letu 1988-89 odprli v Istanbulu dva Oddelka za arhivistiko in steer na Univerzi Istanbul in Univerzi Marmara. Na odddelkih poteka program t.i. arhivskih zna­nosti in zajema tako moderne kot arhive iz osmanskih casov. Na Uni­verzi Atatiirk pa ze potekajo pri­prave za odprtje cetrtega oddelka za knjiznicarstvo. Oddelek za knjiznicne znanosU 11a Istanbulski univerzi Oddelek za knjiznicne znanosti deluje v okviru Fakultete za knji­zevnost in je drugi najstarejsi od­delek te vrste v Turclji. Ustanovil ga je znani nemski profesor Rudolf Juchhoff. Predaval je v nemscinl, njegov asistent pa je predavanja prevajal V turscino. Po njegovi smrli, leta 1968, je Oddelek za knjizni­carstvo Imel le enega profesorja in enega aslstenta, eno katedro (za knjiznicarstvo) in vsega 25 stu­dentov. Danes Ima dve katedri -za knjiznicarstvo ter za dokumentacijo in lnformacijske znanosti; prva ima okoli 100 studentov in druga 25. Oddelek Ima 12 zaposlenih, od tega 2 profesorja, 1 docenta, 3 lektorje, 2 znanslvena sodelavca z doktorati in 4 aslstente raziskovalce z magis­leriji iz knjiznicnih znanosti. Oddelek izvaja tako dodiplomske kot podiplomske programe. Dodiplomski studij traja stiri leta, studijsko leto pa sestavljata dva se­mestra. Ceprav je bil leta 1980 uveden kreditni slstem, so dodi­plomski programi zasnovani kla­sicno, kar pomeni, da je za vsak letnik treba zbrati doloceno stevilo kreditnih ur, da bi ga lahko zak­ljucili. V prvih dveh letnikih morajo studentje zakljuciti predmete za vsaj 18 kreditnih ur, v zadnjlh dveh pa za 16 kreditnih ur. Poleg predmetov, kl pokrlvajo stroko, morajo studenlje obvezno poslusati predavanja iz turskega in angleskega jezlka. Poleg teoretlcnih predmetov morajo opraviti se trl delovne prakse v treh razlicnih vr­stah knjiznic. Vsako prakticno delo traja najmanj en mesec in ponavadi poteka po zakljucku studijskega leta. Studentje pridobijo tudl racunalniska znanja, saj imajo organizirane prak­ticne tecaje za uporabo racunalnikov v knjlznicnem delu. Sodelavci Od­delka so potarnali, da prihajajo na sludij tudi taksni studentje, ki se nlkoli niso imeli moznosti delati z racunalnikom. Tako je tudi zelo zas­tarela in skromna racunalniska oprema, ki jo Oddelek premore, koristna in so zaskrbljeni, kako bodo izvajali studijski proces, ko bo le-ta dokoncno iztrosena. Treba je reef, da nasploh -tako prostorsko, kot glede opreme in ucnih pri­pomockov, Oddelek za knjiznicne znanosti resnicno deluje v dokaj slabih razmerah. Magistrski program! trajajo dve leti in se zakljucijo s pismeno ma­gistrsko nalogo, ki jo kandidat zagovarja pred ustrezno komisijo. Doktorski programi trajajo stiri !eta, kandidati pa morajo pred prijavo teme doktorske naloge opraviti pred­pisane izpite. Doktorsko tezo zago­varjajo kandidati pred komisijo, v kateri je vsaj en clan iz druge uni­verze. Pred vpisom na podiplomski studij (tako magistrski kot doktor­ski) morajo kandidati opraviti spre­jemni izpit. Med problem!, s katerimi se srecuje Oddelek za knjiznicarstvo, so predavatelji izpostavili 1.,omanjkanje ucnega osebja in opreme, pri slusateljih pa ugotavljajo nezadostno znanje tujih Jezikov. V studijskem letu 1994/95 tecejo v okviru studija knjiinicarstva naslednji predmeti (v oklepaju nava­jam stevilo kreditov): 1. letnik: Atatilrkovi principi in zgodovina turske republike ( 1 ), Turski Jezik ( 1 ), Upodabljajoce umetnosti (1 ), Zgodovina knjige in knjinic (2), Otomanska paleografija I. (3), Osnove statistike (3), Seminar iz knjiznicnih znanostih (3), Uvod v knjiznicne znanosti (2), Informacijski viri I. (2). Vsi predmeti so obvezni. 2. letnik: Atatilrkovi principi in zgodovina turske republike ( 1 ), Tuj jezik (2), Katalogizacija in klasi­fikacija (2), Poslovanje knjiznic (2), Raziskovalne metode (3), Otomanska paleografija II. (3), Informacijski viri II. (3), Praktikum I. (2). Vsi pred­meti so obvezni. 3. letnik: Tuj jezik (2), Solske knjiznice (1 ), Javne in otroske knjiznice (2), Katalogizacija in klasi­fikacija II. (2), Znanstvene knjiznice (2), Seminar o znanstvenih knjiznicah (4), Otroska literatura (1 ), Knjiznice z rokopisi (2), Prak­tikum II (2). Vsi predrneti so ob­vezni. 4. letnik: Management knjiznic in informacijskih centrov (2), Neknjizno gradivo (3), Stare knjige (2), Nam­izno zaloznistvo (2), Inforrnacijske sluzbe (2), Zaloznistvo in knjig­otrstvo (2), Racunalniki v knjiznicah (2), Seminar o racunalnikih v knjifoicah (2), Praktikum III. (2), Metodika pouka in poucevanja (3), Arhivi (2). Zadnja dva predmeta sta izbirna. Studentje morajo izbrati predmete za skupaj 19 kreditov. Studij dolmmentalistike in Jnfor­ macijskih znanosti pa ima v tekocem studijskem letu naslednji predmetnik: 1. letnik: Atatilrkovi principi in zgodovina turske republike ( 1 ), Turski Jezik (2), Upodabljajoce umetnosti (2), Uvod v informacijske znanosti (2), Racunalniska obdelava informacij (3), Informacijski viri I. (2), Seminar iz informacijskih znanostih (4), Osnove statistike (3). Vsi predmeti so obvezni. 2. letnik: Atatilrkovi principi in zgodovina turske republike ( 1), Tuj jezik (2), Raziskovalne metode (3), Organizacija dokumentov in infor­macij I. (3), Informacijski viri II. (3), Racunalniski program! (2), Seminar iz informacijskih znanostih II. (3), Praktikum I. (2). Vsi pred­meti so obvezni. 3. letnik: Tuj jezik (2), Organizacija dokumentov in informacij II. (3), Sodelovanje med informacijskimi centri (2), Racunalniski programi (2), Indeksiranje in abstrakti (2), Seminar iz informacijskih znanostih III. (3), Praktikum II. (2). Vsi pred­meli so obvezni. 4. letnik: Management knjiznic in informacijskih centrov (2). Informaci­jske sluzbe (2), Neknjizno gradivo (3), Namizno zaloznistvo (2). Zaloznistvo in knjigotrstvo (2). Znanstvene knjiznice (2), Praktikum III (2), Arhivi (2), Metodika pouka in poucevanja (3), Priprava diplome (2). Zal se na delavnici nismo imeli priloznosti srecati s studenti knji­znicarstva in tudi nihce ni pojasnil, zakaj na srecanju niso prisotni (verjetno so bill prevec zaposleni kot prostovoljci na sami konferenci). Gostitelji, profesorji Oddelka za knjiznicarstvo Univerze Istanbul, so ob koncu srecanja se posebej pou­darili, da si zelo zelijo sodelovati s knjiznicarsktmi salami iz drugih drfav, tako pri posodabljanju ucnih programov kot z izmenjavo uciteljev in studentov. Seveda pa bi studen­tom priporocila, da si v Turciji izberejo tlste univerze, kjer poteka ucni proces v angleskem jeziku, ka­Jti turski Jezik "nasim usesom nic kaj znano ne zveni", so pa zato ljudje prijazni in komunikativni. Melita Arnbrozic Viri: 1. Basic characteristics of the edu­cational system at the Department of library science, Istanbul uni­versity. (9 str., tipkopis) 2. Atilgan Dogan: Education for Li-brarianship in Turkey. Ti.irk Ki.iti.iphaneciligi, 9(1995)3, pp. 265-267 3. Celik Ahmet: University Libraries in Turkey. Ti.irk Ki.iti.iphaneciligi, 9(1995)3, pp. 241-244 4. Bogazici University Library Hand­book 1995-96. (7 str., tipkopis) SEKCIJA ZA ROKOPISE IN REDKE KNJIGE V okviru Ifiine 6. podrocne skupine -Collections and Services -deluje tudi stalna sekcija za rok­opise in redke knjige. Poleg pred­sednika, ki je iz nlzozemske na­cionalne knjlznice, in tajnlka iz lon­donske muzejske knjiznice, je v od­boru se 12 rednih clanov iz evrop­sklh, ameriskih In kanadskih knjiznic, 2 dopisna clana in 2 posebna svetovalca. Sekcija je na letosnjl konferenci v Istanbulu imela zclo izcrpen in obsezen program. Njegovo osnovno sporocilo so po­imenovali: The history of the book: the further horizon (Zgodovina knjige: nadaljnji razgledi). Delovnl program sekcije v Istan­bulu je bil sestavljen iz sirsih, pro­gramaticno razvojno usmerjenih pre­davanj in iz podrobnejsih obravnav posamicnih strokovnih vprasanj v okviru delavnice za redke tiske in rokopise. V prvo skupino, pod skupnim naslovom: Zgodovina knjlge: nadaljnji razgledi, sodijo predavanja o zgodovini knjlge v Nemciji in dokumentaciji zanjo, o zgodovini knjige v anglesko go­vorecih dezelah in o zgodovini knjige v islamskem svetu. V okviru delavnice za naso sek­cijo pa so bila uvrscena zelo aktu­alna in dobro izvedena predavanja in demonstracije: projekt Iconoclast (Nizozemska). Digitalizacija pri obde­lavi redkih tiskov in rokopisov v British Libray, The Incipit Project v Veliki Britanlji in projekt skeniranja in digitalnega posredovanja starega gradiva v vatikanski knjiznici. Vsebinsko pa so delo sekcije uokvirjala in povezovala z drugimi deli knjlznicne dejavnosti predavanja, ki so obravnavala sirso prob­lematiko, npr. Porocilo o delu skupine za zbirke, razvijanje servis­nih dejavnosti za dostopnost redkih knjig in rokopisov ipd. 61. Ifiina konferenca v Istabulu je bila ob temeljnih novih smernicah za razvoj knjiznicarstva in infor­matike nadvse koristna in zanimiva tudi za podrocje posebnih zbirk, se posebej za zbirke rokopisov in red­kih tiskov. Mihael Glavan POSVETOVANJE o razvoju bralne pismenosti in ustanovni obcni zbor BRALNEGA DRUSTVA SLOVENIJE Narodna in univerzitetna knjiinica v Ljubljani, Turja.ska 1, (razstavna dvorana}, cetrtek, 12. oktobra 1995. Program: 9. 00 -10. 00 "Branje slovenskih osnovnosolcev v luci mednarodnih primerjav", Ana Gradisar, Pedagoski institut Ljubljana 10.00 -10.30 "Profesionalizacija kadra v solski knjiznici in branje" Silva Novljan, Narodna in univerzitetna knjiznica v Ljubljani 10.30 -11.00 Odmor 11.00 -12.00 "Who should control the curriculum", Greg Brooks, National Foundation for Education Research, Berkshire, Velika Britanija 12.00 -13.00 Razprava Vodi Jo dr. Bozena Krakar-Vogel, Filozofska fakulteta Ljubljana 13.00 -14.00 Odmor 14.00 -16.00 Ustanovni obcni zbor Bralnega drustva Slovenije -Otvoritev in predstavitev ciljev drustva -Izvolitev delovnega predsedstva -Obravnava in sprejem statuta -Obravnava in sprejem programa -Izvolitev organov drustva PRIJAVNICA Prijavljam udelezbo na strokovnem posvetovanju Bralnega drustva Slovenije, dne 12. oktobra 1995. Ime in priimek Ustanova Naslov Tel.: Datum: Podpis: Izpolnjeno prljavnlco posljlte na naslov: Narodna In unlverzitetna knjlznlca, Ljubljana, Turjaska 1 (Silvo Vldetlc) do 6.10.1995. Dodatne lnformaclje: Silva Novljan, Silvo Vldetlc, tel.: 061/125-01-31. PRISTOPNA IZJAVA Pristopam k Bralnemu drustvu Slovenije. Ime in priimek __________________________ _ Naslov _________________________________ _ Zaposlen Tel.: Clanarino born placeval na ZR drustva enkrat letno v visini, ki jo sprejme obcni zbor drustva. Datum: Podpis: Prlstopno izjavo vrnlte na naslov: Narodna In unlverzltetna knjlznlca,Tajnlstvo Bralnega drustva Slovenlje, Ljubljana, Turjaska 1. Kontaktnl oschl: Sliva Novljan In Silvo Vldetlc. Tel.: 061/125-01-31. P.S.: Predlog clanarlne za 1. leto je 2.000 SIT.