SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados • Dirección: Dr. V. KJUDER tambaré 964, D. 6. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEVO PERIODICO M SEMANARIO YUGOESLAVO Leto II. BUENOS AIRES, 3 AVGUSTA 1935 Štev. 92 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in celo leto $ arg. 5.—, za pol lata 2.50. -druge dežel* 2.50 USA-Dolarjev. Za POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv« LIST IZHAJA OB SOBOTAH Podprimo šolo! Naroči brez mladine je narod bre/. bodočnosti. Brez bodočnosti pa je tudi "aša izseljenska skupnost, če ne po- 8lcrbinao) da si ohranimo izseljenski ,luraščaj. Vse naše precej bujno cvc-prosvetno delovanje, vsa društva Qaš tisk — skratka: vse, kar smo Sl tukajšnji izseljenci ustvarili in vse °n°i kar si še skupnega ustvarimo V n°vi domovini, je neizogibno zapLsa-n° hiranju in — črez par desetletij - propasti, če se otroci naših (lružin ne bodo smatrali za člane n-v se skupnosti. Najmočnejša vez, ki nas druži, je jezik. Naš jezik moramo ohraniti slovenski izseljenski mladini, če no ^o, da bo naše dosedanje in toodo-delo brezuspešno! Jezik pa zamore ohraniti našemu samo šola. Borba za kruh * '^seljenstvu preveč zaposli očeta — 'n v mnogih družinah tudi mater — hi mogla s pridom učiti tudi v teti; svoje otroke. Šole, v katerih Poučuje materinščina so nam za- se to Neobhodno potrebne, če nočemo Ul°<üti v morju asimilacije, ki v Ar- V Ženevi razpravljajo o italijansko-abesinskem sporu Taktika zavlačevanja - Neposredna pogajanja med Italijo in Abesi nijo se bodo nadaljevala - Zanimiv predlog za zapretje Sueškega prekopa v slučaju vojne V sredo se je setal v Ženevi Retiti ke •niji tem bolj požira priseljence. !'h tu nihče ne preganja zaradi JtziIia in običajev. Človek je že tako U-stv rada arjen, da ga svoboda in mir pre- uspavata. ^ed nami je še vedno preveč tai-š-'Uh. ki sicer razlagajo, da so nam ^Uštva potrebna, da nam je tisk konten, (ja bi bilo treba misliti tudi "a gospodarske organizacije, da 1)' '''lo treba zgraditi tudi izseljenski 'Vi vsaj v Buenos Airesu, kjer je naj '^tnejša naša kolonija, — napram "" Pa kažejo čudno br-ezrižnost. 'a brezbrižnost je nevarna in mora Pi'ej izginiti! naj zapustimo kulturne in eüsP°darske ustanove, knjižnice iu Dom, če našo mladina ne ohrani "ašeea jezika, če pri njej ne bo več «Oe lost? Brez vezi, ki nas sedaj druži v skup- s dv '^miselno bi bilo vse naše skupno če ima propasti že črez deset ali 'ajset let. . ato: Podprimo šolo! Podprimo j.' ^edo in z dejanjem! ^ečaje za podučevanje materinšči-lr«amo že v Villi Devoto in na Pa-lQalu. Potrebni bi bili tudi drugje. . dvsem v Saavedri. Vsak začetek * težak ''¡o z brezbrižnostjo mnogih starcev ir> z gmotnimi težavami. Pokazali ' s'cer do sedaj že razveseljive us- f>eHe, a še mn0g0 jc ledine, ki jo tre lfl Gorati, fir, in tudi ti tečaji se še vedno svet Zveze narodov pod predsedstvom so\-jetskega zastopnika Litvinova. Na dnevnem redu zasedanja je trenutno najbolj pereče mednarodno vprašanje - spor med Abesinijo in Italijo. Vozel, katerega .so se lotili diplomati, je presneto zamotan in od uspeha njihovega dela utegne biti odvisna nadaljnja usoda meddržavne organizacije, v katero je človeštvo — takoj po svetovni vojni — polagalo svojo velike upe. Zveza narodov je imela bili svetovna organizacija za ohranitev miru med narodi ter za pospeše vanje kulturnih in trgovinskih stikov med njimi. Te upe je ženevska organi zacija izpolnila le v ničli meri. Ko je bilo treba nastopiti proti krivičnemu početju velikih držav, se je kmalu izkazala njena nemoč. Tako je na primer Japonska, vkljub protestom Zve ze narodov, zasedla Mandžurijo in dela tudi danes na Kitajskem po svoji mili in nemili volji. Več sreče je i-mclu, ko je bilo treba pritisniti na kakšno manjšo državo. A baš njeni uspehi napram malim in njeni neuspehi napram velikim so dali povod za sumničenje, da je Zveza narodov zgolj orodje za zatiranje slabotnih. Vprav radi tega je sedanji spor med' Abesinijo in Italijo velike in morda od ločilne važnosti za nadaljnji obstoj j Zveze. Italija, velika država s preko ¡ 40 milijonov ljudi in ki razpolag.? v modernim vojaškim aparatom, hoče zasesti Abesinijo, ki se glede prebival stva in vojaške priprave ne more meriti z njo. Obe državi sta članici Zveze narodov. Ves svet je prepričan, da so Italijani napadalci; torej bi bila rešitev tega spora kaj enostavna: Zve za bi morala nastopiti z vso odločna« t jo proti Italiji. V praksi pa stvar ni tako lahka. Italija grozi da izstopi iz Zveze, če bodo skušali v Ženevi preveč pritiskati nanjo. S tem bi Zveza spet zgubila, enega izmed svojih "velikih" članov in njen ugled bi trpel. Kako ukreniti, da bo volk sit in koza cela? Kako storiti, da bo Italija zadovoljna, da Abesinija ne bo preveč trpela in da se tudi Zveza ne bo pre več zamajala? stn 'ezbrižnoet napram šoli treba od-ar»iti in gmotne ovire premagati! tem moramo sodelovati vsi, dobre volje in ki nam je res >:a D. "Tabora" za vzgojo n¡>- % tpUCncst našc skupnosti! rePriČujmo starše, da morajo svo-^-'oke pošiljati v slovensko šolo in tudi z gmotnimi prispevki >ij0 j ji Naraščaja! V Villi Devoto in na ^u bi ne smelo biti niti ene b0(1 nske družine, ki ne skribi, da se iv °troci učili tudi našega jezika. Uvi> beseda bo kmalu prepričala ll0stev«e starše, da je njihova dolžin . ^üjati otroke v slovensko šolo. "as, Vozel je zamotan in ne bo lahek posel, razvozlati ga. Slišal se je že kakšen predlog: Zv«. za narodov naj bi proglasila svoj pro lektorat nad Abesinijo, ki naj bi do bila približno takšno upravo, kakor jo ima mesto Gdansko. Imela bi svoje državne oblasti, Zveza narodov pa bi nad njimi izvrševala svoje nadzorstvo potom posebnega guvernerja. Ila liji naj bi so dovolile v 'Abesiniji znat ne gospodarske ugodnosti. Vendar pa obe prizadeti državi izjavljata, da s takšno rešitvijo nista zadovoljni: A-besinija hoče ohraniti svojo popolno neodvisnost, Italija po hoče iz Abesinijo narediti svojo kolonijo. Drugi spet predlagajo, naj Zveza odločno potegne z eno ali z drugo izmed obeh držav: ali naj izključi Abesinijo, ker še ni odpravila trgovine s sužnji (katera cvete sicer tudi v Italijanski Somaliji), ali pa naj jo zaščiti in Italiji zagrozi z gospodarskim bojkotom, z zapretjem Suškega preko pa itd. Ni pričakovati, da bi se ženevski diplomatje odločili že sedaj za tako odločno rešitev. Vojna še dobra dva meseca najbrž ne bo izbruhnila, ker traja do oktobra v Abesiniji deževna doba. Ni torej pametno, da bi so človek prenaglil. In diplomatje so previdni ljudje. V dveh mesecih se lahko marsikaj zgodi. Nekateri celo prt v i jo da jo beda v Italiji vedno hujša ier da nezadovoljstvo z režimom vsak dari bolj narašča. Kdor pozna fašistični policijski aparat, dobro ve, da treba te vesti sprejeti z največjo previdnostjo. V Italiji je prav mnogo zatiranih, a tudi mnogo zatiralcev, ki imajo vso moč in ki skrbno pazijo, da bi se njihov položaj — ki je tudi v gospodarskem oziru ugoden ne omajal. Ne glede na te pomisleke pa je vsekakor res, da se v dveh ali treh mesecih lahko marsikaj zgodi. In zalo jc previdnost diplomata\ utemeljena. V trenutku, ko to pišemo, v Ženevi še ni bil končnoveljavno odobren spo razum, vendar pa je skoro že gotovo, da se bo Zveza za sedaj "izmazala" na sledeči način: pregovorila bo Italijane in Abesince, naj nadaljujejo ?. iš O? -k -Ar IV 'k i? -k ft !etu H, k. tudi e8a bi ne smelo biti niti enega Človeka, ki bi vsaj en krat v ne žrtvoval kaj malega za našo za ohranitev našega narašča- je sWc !)omo pomagali ustvarjali »o , Z''1 temelj, na katerem bodo trd-Uil v0 e vse naše izseljenske ustano- Rojstni D, «le 6 dan kralja petra ii. '' "• Septembra bo mladi kralj e'' iT u, »a ■ obhajal 12. obletnico svoio-,-va. Vlada je izdelala poseben * za slovesnosti, ki se bodo , "h tej priliki. V Beogradu bo velika vojaška parada. neposrednimi pogojanji, ki so se prekinila v Schevveningenu. Znano jc, da so se ta pogajanja prekinila, ker sta hotela zastopnika Abesinije ugotoviti, kat. drž. prjp. Aal-ual, kjer se je dogo dil prvi incident. Za ta prepad so diplomatje že našli most: omenjena na selbina leži na spornem ozemlju. Sedaj se pogajanja lahko nadaljujejo. Predlog je za Italijane spremljiv. ker se bo izbruh vojne s tem zavlekel Začeti itak še ne nameravajo. Če so že pred dobrim pol letom začeli pošiljati čete v Afriko, so imeli zato svo je tehtne razloge: predvsem ni mogoče poslati preko morja kar vse vojsko naenkrat; na drugi strani pa je tudi potrebno, da se vojaki nekoliko prilagodijo podnebju preden prično sovražnosti. In temu predlogu se tudi Abesinei ne bodo mogli upirati, saj se končno, še ne gre za njihovo kožo. Vojne priprave se medtem nadaljujejo toliko v italijanskih kolonijah, kolikor v Afriki. V zvezi s Sueškim prekopom je neN skupina angleških žena sprožila zanimiv predlog. Po nekem mednaro nem dogovoru se ta prekop ne snu: zapreti vojnim ladjam niti v slučaju vojne; to oviro bi morda lahko odstra nila Zveza narodov, zadeva pa se lah -ko reši tudi na bolj preprost način. Angleške žene predlagajo naj bi se kupil star parnik, se natovoril s cementom ter potopil v Sueškem prekopu v ugodnem trenutku. Tak vigoren trenutek bi naslepil, če bi so 1-talijsC močno angažirala v Abesiniji ter bi nujno rabila nov dotok vojaštva in materiala. Italija bi morala v takš nem slučaju pošiljati svoje ladje, e> krog rtiča Dobre nade; in to je kaj zamudna pot, dolga pet do šest tednov. Poplave na Kitajskem Grozna poročila prihajajo s Kitajskega o strašnem razdejanju, ki so ga povzročile poplave. Posebno odposlanstvo nankinške vlade je prepo tovalo dolino reke Jangtse, ki je najhuje prizadeta. Vse ravni je voda poplavila tako, da izgledajo kakor o-gromno Jezero. Na stotine naselbin je uničenih; mnoge je odnesla voda, druge pa je pokopalo blato. Računaio da gre število mrtvih v stotisoče. V dolini reke Jangtse je okrog 10 milijonov ljudi, ki trpe strašno pomanjkanje. Voda je začela odtekava-ti, ljudje pa so brez bivališč in brez živeža. Na tisoče jih umira vsak dan od lakote in od nalezljivih bolezni, ki se z veliko naglico širijo. Mussoliniju se majejo tla ? Italija rabi za afriško vojno denar in iskala ga je te dni na londonskem denarnem trgu. Do bila pa ga ni. Britski bankirji so zavrnili italijanske pon ud.. ker so prepričani, da je finančni jroložaj Italije zelo resen. Tudi Angleška banka je baje protiv-na dovolitvi posojila Italiji, ker bi se denar gotovo uporabil za vojno. Tako poroča londonski "Daily Herald". List nadaljje trdi, da so ino zemski agenti Angleške banke sporočili v London, da postaja nezadovoljstvo z Mussojinijevo politiko v Italiji vedno večje ter da možnost upora proti njegovemu režimu ni nikakor izključena. Kap. Eden zaslipa Anglijo pri sedanjih pogajanjih v Ženevi. Pred nedavnim se je mudil v Parizu. Na sliki ga vidimo v družbi franc. drž. podtajniita ROchata kaj nopoveduje trocki Znani komunistični vodja Lev Tro-cki, ki živi sedaj v izgnanstvu ter se trenutno nahaja na Norveškem, jo no vinarjem sporočil naslednjo «vc.'e mnenje o političnem položaju: Dejal jo, da bo italiijansko-abesinski sjv-r izzval novo svetovno vojno prav tako, kakor je bila balkanska vojna iz leta IÍJ12 le predigra k svetovni vojni, ki je izbruhnila dve leti kasneje. Po Trockijevem mnenju bo novo svetovno klanje izbruhnilo črez kakšna tri leta, ker bo afriška vojna pospešila opredelitev držav v posamezno tabore. Komunistični voditelj zagotavlja nadalje, da ie izbruh oboroženega spopada med Rusijo in Japón sko neizogiben; j)o njegovem mnenju bodo na bojišču zmagali Japonci, a zmage so ne bodo dólg'o veselili. V mi kadovem carstvu bodo namreč, izbruh nile težko notranje zmede, ki jih bodo Rusi izrabili za končni pbračiM ž rumenim sosedom. pape2 0 italijansko abesinskem sporu Povodom neke ceremonije v Vatikanu v zvezi z dekretom o beatifika-ciji italijanskega misijonarja Justim-jana de Jacopis, ki je deloval v Abesiniji, se je papež Pij XI. doteknil ai-di italijansko-abesinskega spora. Dejal je: "Ta veliki Italijan in velik služabnik božji je bil dobrotnik in oče Abesinije. Spominjamo se de Jacopisa v času, ko se zbirajo črni-oblaki na italijansko-abesinskem obzorju. V zgodovinsko take> važnem in svečanem trenutku želimo, ljubleni sinovi, samo to, da bi vsak posnemal visoki vzgled ele Jacopisovega junaševa v izpolnjevanju dolžnosti. Z drugimi besedami, pričakujemo, da bomo vselej našli pot zaupanja v mir Kristusova kraljestva. Globoko smo uverjeni, da se i.< bo zgodilo nič takega, kar bi ne bilo v skladu z resnico, pravico in usmiljenjem". Ceremoniji so prisostvovali tudi mnogi vojaški kaplani, namenjeni v Afriko. Jugoslavija proti povratku Habsburžanov Izjave ministrskega predsednika Stojadinoviča V senatu: Ministrski predsednik Stojadinovič je imel preteklo soboto velik govor v senatu. Obrazložil je svoj program t v naglasi!, da vlada, kateri načeljuj<; ni le prehodnega pomena, marveč .,e prava delovna vlada, ki se je resno lotila reševanja raznih političnih, gospodarskih in socialnih problemov G. Stojadinovič je govoril tudi o zunanji politiki ter prav posebno obrazložil stališče jugoslovanske vlade napram vprašanju povratka llabsburža-nov na dunajski prestol. "Zopetno vstoličenje Habsburžanov", je dejal minister, "jc mednarodno vprašanje, ki prav močno zanima tudi nas in v katerem smo brezpogojni in odločni nasprotniki".. Govornik je opozoril, da je Mala an tanta že obrazložila svoje stališče tej zadevi: vsak poskus, da bi se spet poklicali Ilabsburžani na avstrijski prestol, smatra Mala antanta kot nevarnost za mir v Evropi. Drugo vprašanje je povrnitev zaplenjenih posestev bivši vladajoči hiši. To je povsem notrana zadeva Avstrije, ki Jugoslavije ne zanima. Ministrski predsednik je zaključil svoj ekspozé z naslednjimi besedami "Mi mirno gledamo na nadaljni razvoj dogodkov. Avstrijska vlada nam je dala pomirjevalna zagotovila; katerim hočemo verjeti". RAZNE VESTI Množica komunistov je vdrla na nemški parnik "Bremen", ko se jc na hajal v newyorskem pristanišču, strgala hitlerjevsko zastavo z droga ter jo vrgla v vodo. Pri tej ekspediciji j-sodelovalo 1.500 — rdečih —. Petste) policajev je moralo priti, da so vzpostavili red. Nemci so v Washington!; vložili protest. Medparlamentarna konferenca je zborovala te dni v Bruslju. Zastopanih je bilo 20 držav. Konferenca je odobri la resolucijo, s katero se obsoja uporaba sile v odnošajih med državami Samo dve državi nista hoteli glasovali za ta miroljubni predlog: Japonska in Italija. Strahovita eksplozija je zrušila tovarno municije v bližini vasi Taino,, v Severni Italiji, kjer so izdelovali na boje za puške, šestdeset oseb je pri tem zgubilo življenje. Med žrtvami so večinoma mlade delavke. šef columbijskega vojnega letalstva in štirje potniki so se ubili v bližini mesta Neive, ko je.letalo, v katerem so so vozili, treščilo ob tla. Kitajski tolovaji, bilo jih je kakšnih sto, so spravili iz tira ter napadli mandžurski potniški vlak v kraju, ki je 00 kun oddaljen od glavnega mesta. Ubili so 12 potnikov, 25 pa jih je izginilo in so jih tolovaji najbrž odvedli.' GO.OOO danskih kmetov iz vseh krajev dežele se je zbralo v glavnem mestu Kopenhagenu. Prišli so z namenom, da opozore oblasti na obupen položaj, v katerem se nahaja poljedelstvo. Težave, ki tarejo danskega kmeta, je obrazložila kralju posebna delegacija. Važno iznajdbo preizkušajo te dni v Severni Ameriki blizu svetilnika pri Navesink Hillsu. Gre se za skrivnosten žarek, s katerim je mogoče ugotoviti na razdaljo 50 milj prisostriost letal ter ladij in ki omogoča tudi natančno ciljanje. Poskusi so tajni. Domačini iz Italijanske Somalije zapuščajo v velikih skupinah svoje kraje ter beže na angleško ozemlje, ker so jih Italijani začeli s silo e>l>-lačiti v uniforme ter jir uporabljali pri vojaških napravah. Nafto pridobivajo iz premoga na Angleškem že kar na debelo. Pri Bil-linghamu so zgradili posebno tovarno, ki je od februarja t. 1. pridelala že 34 milijonov litrov nafte. (Obrat nameravajo še znatno povečati. Eksplozija je nastala v premogovni ku Marsfieldu, v Južni Afriki, ter zakopala 77 rudarjev 152 metrov />«el zemljo. Težka nesreča je zadela sovjetsko vojno brodovje. v Finskem zalivu se je potopil podmornik "B-3", ker jc bil zadel v neko drugo ladjo tekom manevrov baltiškega brodovja. Nesreča se je dogodila prejšnji četrtek ter jc zahtvala 55 žrtev. Podmornik bodo dvignili in utopljence na svečan in-čin pokopali. Pri zadetim družinam je vlada priskočila na pomoč. Brazilija ima, glasom najnovejših podatkov, 47.795.000 prebivalcev; v glavnom mestu, Ríu de Janeiro, živi 1,700.000 duš. Holandska vladna kriza, ki je bi'a nastala radi finančnih težkoč, s katerimi se bori država, je rešena. Novi kabinet je spet sestavil Colijn. Angleški parlament je odobril novo indijsko ustavo, po kateri bi Indija postala zveza držav s precej široko samoupravo, le o zunanjih in vojaških zadevah bi tudi v bodoče odločala Anglija sama. važen dogovor med rusijo in romunsko Iz nemških virov napovedujejo, o do ruska vojna letala smela letati pre ko rennunsko zemlje na Češkoslovaško. Stran 2 < ARGENTINSKE VESTI Preiskava radi umora sen. Bardabehereja Preiskavo proti Rwnonu Vulo/u Gori, morilcu senatorja za pokr. Sta. Fó dr. Bordabehereju, o čigar tragični smrti simo poročali obširno v zadnji številki našega lista, vodila sodnik dr. Jantus in pa posebna senatna komisija sestoječa iz treh članov. Omenjena komisija se je z veliko vnemo lotila dela; razposlala je, med drugim, vsem senatorjem posebno o-krožnico, v kateri jih poziva, naj ji sporeče vse, kar vedo v zvezi z grdim zločinom, ki je pretresel vso argentin sko javnost. Zaslišala je tudi celo vrsto prič. Nekateri i isti,' posebno pa "Prensa" niso zadovoljni z dosedanjim potekom sodniško preiskave. Po pisanju teh li slov izgleda, da stoje za morilcem morda vplivne osebnosti, ki ga skušajo ščistiti. Mnogo prahu je dvignila izjava nekaterih senatnih stenogra-fov, ki so preiskovalni komisiji sporočili, da jih je, kmalu po atentatu, tajnik poljedelskega ministra Ernesto Duggan nagovarjal, naj pred sodnikom izjavijo, da je Bordabehere imel v roki samokres, ko je Cora streljal, ter da je še dodal: "Senator je itak mrtev; atentator pa je 'cavallero', ka terega treba rešiti iz nevšečnega po ložaja, v katerem se nahaja". Cela vrsta stenografov je to ovadbo potrdila. Obtožba je seveda izredno huda in je sodna oblast uvedla proti Dugna nu posebno preiskavo. Ministrov tajnik se izgovarja, da se natančno ne spominja, kaj da je v razburjenosti govoril takoj po atentatu, izključuje pa, da bi bil koga nagovarjal, naj p > krivem priča. Dr. Jantus jo odredil preiskovalni zapor za R. V. Coro. V sredo se je v senatu izvršila rekonstrukcija zločina. Izkazala se je pri tem, da jo morilec streljal senatorja v hrbet in r.:> razdaljo 80 cm. Listi zahtevajo, da se čim prej razčisti vse ozadje zločina ter da se kriv ci strogo kaznujejo. V zvezi z raznimi vpstmi, ki krožijo, so v gotovih krogih govorili, da bodo nekateri ministri odstopili, pa je dr. Melo, minister za notranje zadeve, te vesti odločno zanikal. Poljedelski minister, ki je bil ranjen v roko, 'je še vedno v postelji, vendar pa njegovo stanje ni nevarno. Borba proti jetiki Buenos Aires je skoro poplavljen z lepaki, ki pozivajo prebivalstvo, naj po svojih močeh prispeva za boj proti jetiki ter naj se priključi "Protitu-berkulozni križarski vojski", kakor i-menujejo sedanjo široko zasnovano akcijo za zatiranje te nevarne bolezni. "Križarska vojna" se, je začela v po nedeljek s posebno slovesnostjo v Co-lonu, kateri je prisostvoval tudi pred sodnik republike. Razni govorniki so naglašali, da je v Argentiniji okroK 200.000 jetičnih ter da jih vsako leto umre približno 20.000. V glavnem me stu države zahteva ielika letno 5.000 žrtev. Doslej se v Argntiniji ni mnogo storilo za omejitev tuberkuloze, zato pa je sedaj skrajni čas, da *e tudi tu, po zgledu drugih držav, organizira borba proti jetiki. Zborovai-cem je poslal svoj blagoslav tudi papež Pij XI. Organizatorji so ustanovili 000 odborov, ki hodo zbirali člane za proti tuberkulozno ligo. Jutri bo v vsej republiki "dan jetike" in se bo vršila med prebivalstvom velika propadan-da, ki naj pridobi čim več križarjev za to plemenito vojno. Razstava krompirja V skladišču Južne železnice ul. Atm. Brown 635 so v soboto otvorili prvo mednarodno razstavo krompirja ter industrij, ki so v zvezi s tem poljskim proizvodom. Iz govorov in poročil je razvidno, da se je pridelovanje krompirja v zadnjih desetletjih naglo veča lo. Leta 1872 so pridelovali krompir samo na 2.300 ha zemlje, v letih 1934 —35 pa je hilo s krompirjem posajenih 172.358 ha, ki so dali vkupno 570.000 ton krompirja v vrednosti oa približno 50 milijonov pesov. Smrt diplomata in učenjaka V Parizu je umrl vpokojeni argentinski diplomat dr. Fernando Pérez., ki je bil znan tudi kot kapaciteta na polju medicine, še bolj pa jo slo »vi kot izvedenec na polju slikarstva; iznašel jo poseben način za identificiranje mojstrovin starih slikarjev ter jo radi tega prejel razna visoka odlikovanja. Podaljšan rok Davčnio ravnateljstvo jte sklenilo podaljšati do 31. vgusta t, 1. rok za poravnavo letošnjih trgovskih, industrijskih in profesionalnih "patentov". Član vrhovnega sodišča umrl V Buenos Airesu je preminul dr. J. V. Pera, član argentinskega Vrhovnega sodišča. Na dan pogreba, katerega se je udeležil tudi predsednik republike, je visela na vseh državnih poslopjih zastava na pol droga, v znu'c žalovanja. Roparska tolpa pod ključem Prejšnji petek zjutraj so trije ne/ nanci ustavili na Avdi. del Trabajo nekega delavca ter zahtevali, naj jim izroči denar. Denarja pa pri sebi ni imel in so ga roparji radi tega olajšali za uro. verižico in žepni nož, ria-kar so pobegnili. Napadeni delavec je šel na policijo prijavit neljubo dogodivščino, pa so policaji kmalu za tem prijeli enega izmed roparjev, nekega V. Villanuevo, 20-letnega argentinskega fanta, do čim sta njegava tovariša zbežala. Aretiranega so začeli zasliševati, pa je kmalu ovadil tudi svojo tri pajdaše, od 17 do 20 let stare fante, s katerimi je tvoril roparsko tolpo, ki je prežala na mimoidoče. Oblasti so kmalu vse polo vil i. Mladi roparji so priznali, da so izvršili že celo vrsto napadov v mestu in okolici. Dela v Novem pristanišču Vlada je odobrila te dni proračun od okroglih 2.250.000 pesov za gradnjo, novih modernih skladišč v Novem pri stanišču (darsena C), ki jih že delj časa zahteva ravnateljstvo carinam. Od navadene vsote bodo že letos pora bili 050.000 pesov za začetna dela Za trgovino med Argentinijo in Francijo Te dni je prispelo semkaj pose! n . odposlanstvo francoske vlade, ki bo na licu mesta proučilo razna vpra-nja v zvezi s trgovino med Francijo in Argentinijo. Vršila se bodo tu pogajanja z vlado, od katerih obetajo, da bodo okrepili trgovske vezi med obema državama. Odposlanstvu n.i-čeljuje bivši francoski trgovinski minister M. Durand. Prireditev za šoloi Izseljensko društvo "Tabor" priredi v nedeljo, 18. t. m., večjo prireditev, katere čisti dobiček je namenjen za vzdrževanji naših dveh šol za poučevanje materinščine, v Villa De voto in na Paternalu. Na sporedu bo veseloigra v treh dejanjih "Trije vaški svetniki", katero je lani z velikim uspehom vprizorjala v Buenos Airesu tudi neka nemška dramska skupina. V glavni vlogi nastopi naš znani komik Gustav Dečman Na sporedu bo tudi nekaj pevskih točk in za ples bo sviral društveni orkester, ki se je sedaj nekoliko ojačil. Udeleženci bodo deležni par uric prisrčne zabave, poleg tega pa še za doščenja, ki ga rodi zavest, da so pod prli koristno in za naše izseljenstve prepetrebno ustanove: našo šolo. Prireditev se bo vršila popoldne v znani dvorani ul Alsina 2832. Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. A. Alem 150 — BUENOS ARES — 25 de Mayo 149—59 PODRUŽNICE V JUŽNI AMERIKI: BUENOS AIRES Mercado de Abasto Corrientes 3223 CHILE SANTIAGO VALPARAISO BRASIL Rio Santos SAO PAULO PARAGUAY C. pres. Franco ASUNCION HRANILNICA: Komu boste zaupali svoje prihranke? Banco Germánico Vam nudi popolno varnost in primerne obresti! ^ DENARNE POŠILJKE: Potom katere banke boste poslali de nar svojim domačim? Banco Germánico sprejema vso odgovornost, da bo Vaš nalog najtočneje, najhitreje 1 najvarneje lzvrSen. VOZNE KARTE: Kje boste kupili ladijsko vozno karto? Banco Germánico je predstvnica vseh parobrodnih družb iii Vam more nuditi bodisi vozovnice bodisi pozlvnice po najugodnejših pogojih. IZSELJENSKA POŠTA: Kam na) Vam pašiljajo pošto, če nima te stalnega bivališča? Banco Germánico raspolaga s posebnim oddelkom za izseljensko pošto, ki Vam jo hrani ali brezplačno pošilja na Vaš najnovejši naslov. Naše uradne ure: od 8J>£ do 7 zvečer; ob sobotah do 12^. SIGURNOST! BRZINA! USLUŽNOST! POVERJENJE "Balillovci" v Buenos Airesu Z "Neptunijo" je prispelo v Buenos Aires 157 italijanskih "balillovcev", ki so se vkrcali v Trstu Genovi in Neaplju na izletniško potovanje, kateri jim je priredila stranka. Odpotovali so z isto ladjo. Prebivalstvo Buenos Airesa Po podatkih glavnega ravnateljstva za statistiko, je štelo glavno mesto republike dne 31. marca t. 1. 2,320.820 duš. Zahvala G. Dr, Kosta Veljanovič. je daroval Izseljensketnu društvu "Tabor" $ 10, ker se ni mogel udeležiti zadnje prireditve imenovane organizacije. Naj bi našel kaj posnemovalcev! Darova-telju prav iskrena hvala! Odbor "Tabora" Štorklja Prejšnji četrtek je štorklja obiskala hišo našega rojaka Alberta Gre.ro-riča in njegove žene Berte ter jima prinesla krepkega in zdravega dečka. Naslednjega dne pa je štorklja posc-tila rojaka Franca Cigoja in njegovo vo ženo Josipino ter ju prav tako osn čila s čvrstim sinčkom. Materi in novorojenčka se počutijo dobro. Obema družinama naše iskrer.e čestitke! Himen V soboto sta se poročila rojak Matija Pezdirc, doma iz Otoka v Beli krajini, in Josipina Kumar, iz čepo-vana pri Gorici. Svatba se je \ršila v Živčevi restavraciji na Paternalu. No voporočencema iskrene čestitke in voščila! Kard Verdier, ki je bil v Praži na evharistic. kongresu Vzgleden komisar Policijske oblasti v La Plati so dobile obvestilo, da so se v Ramos Me-juju močno razpasle prepovedane i-gre ob popolni brezbrižnosti tamoš njjga komisarja. Zato so pokrajinske oblasti odposlale na lice mesta poseb no skupino detektivov, ki naj ugoto-ve, koliko je resnice na ovadbah. Detektivi so prispeli v Ramos Mejijo ter so kmalu izsledili igralnico. Vdrli so vanjo, aretirali navsočne, jim zaplenili denar in igralne priprave ter sestavili zapisnik. Ko je pa za to zvedel krajevni policijski komisar Duffau, so je hudo raz jezil. Z revolverjem v roki je navalil na detektive iz La Plate, dal aretirati dva, ki sta jim načelovala, igralce pa je izpustil na svobodo ter jim vrnil zaplenjeni denar. Crez nekaj ur pa se je mož potolažil in streznil. U-videl je, da se je spravil v nič !;aj prijeten položaj. Aretirana detektiva je izpustil ter jima s prošnjami in grožnjami zabičal, nai ga nikar ne n-vadita v La Plati. Pa sta ga seveda ovadila ter so ga višje oblasti odstavile. Krojaški mojster Dipl. v Buenos Airesu Izdeluje obleke po najno vejšem kroju, iz najboljšega blaga ter po nizki cenj , JOSIP FAGANEL Soliš 1235 (blizu Consti-tucióna) - U. T. 23-7U02 fr*************************** Zobozdravnika Ora. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 j U. T. 59 Ia Paternal 17JI ^ »t « u u u » » » u .u .ViiV,.V,,V, tf..V..Vi.tt.11 ,y, V. V v v v n r 'X "A A A Iv 7v 'K 'K 'K K W A "A A A A vV A A A A A A A A A darujem povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalje. Nai atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih jugoslovanski fotografski zavod "sava" Sava Jovanovič — San Martín 608, Buenos Aires Jugoslovanska izseljenska zaščita Tekctn junija je obiskalo urad Izseljenske zaščite M oseb, in sicer: 41 brezposelnih, ki so ¡skali dela; 8 o-seb za priročila; 5 za ^zdravniško p i-moč; 5 za razne informacije; 0 za razna posredovanja pri oblastih in sod-nijah; četvero delodajalcev. O tem. koliko oseb je bilo zaposlenih ter o razdelitvi zimske robe smo poročali že v prejšnji številki. Urad Zaščite opozarja, da se dobe boni za brezplačna kosila v uradu štev. 12 ul. San Martín 450, od 8. do 11. in od 15. do 18. Odbor se zahvaljuje vsem onim, ki so darovali društvu rabljeno in novo odelo ter perilo za brezposelne Kdor v tem pogledu lahko društvu še priskoči na pcmoč, na) govori po telefonu (U. T. 31-Ret.iro-3272), kje in kdaj naj se blago dvigne. Delodajalci se naprošajo, naj sporoče Zaščiti, ako rabijo kakšnega delav-ca. Nezaposlene kuharice, služkinje in sobarice naj se zglasijo v uradu, ki vselej razpolaga z večjim številom prostih mest za ženske. DR2AVNI MONOPOL NA PRVINE V ITALIJI Italijanska vlada je proglasila državni monopol na premog in razne kovine, ki jih bo smela odslej edinole država uvažati in prodajati. Stratoslerna raziskovalca Albert Stcv ens in O; A. Anderson v "gondoli stratosf. balona Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE. PROVRSTNA POSTERE2BA IN ZMERNE CENE. TST t> IZ CORDOBE iriil Poroka V soboto, 27. t. m., sta si p rise večno zvestobo rojok Jožko Jazl>ei' ¿lan J. P. D., in društvenisa gčna. ^ lima Francetič. Priči sta bila Martí11 Mavem in Aloizij Petelin. Svatba se je vršila v ženinovi las11" hiši ki je bila vprav v zadn. dneh ^ gotovljena. V krogu vabljenih pr¡J'v teljev smo se najlepše zabavali do r3 nega jutra, nakar smo se razšli, žc leč obilo sreče mlademu paru. SPOPAD NA MEJI Z ABESINIJ0 • ifí Angleški listi so priobčili te dni v;, da je prišlo .na eritrejsko-aliesin^ meji do krvavega spopada med Ijf lijani in Abesinci. Oddelek italijan8', vojske je prekoračil mejo pa je nike naskočil neki abesinski glaV''. s svojo četo. V boju je padlo 40 lijanskih vojakov in 20 Etiopcev. V Rimu te vesti niso zanikali: iiJ vili so le, da niso še prejeli nobe'1 ga obvestila. . PRIPOROČAJ?*1 Novi list' ALBERT BELTRAM priporoča cenj. rojakom svoj" trgovino črevljev, šolskih po* trebščin in tobakarno. Ima v®* liko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene Dto. Alvarez 2288, esq. Trellef (üiaiaiaiaarajaiaiaiaiaaiaiaiaii HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRE9 U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo so lepe zračne sob« ^ zdravo in domado hrano od i »■ dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRA*11 Rojakom In rojakinjam se pri-poroča E. KRAVANJA KROJAČNICAIN TRGOVINA "MOZETIČ" Osorio 5025 — Bs. Aires KEGLJIŠČE IN KBO ahv "PRI PUŠKI DONATO ALVAREZ 2251 sem prevzel ter bom skrbel- ^ bodo v vsem zadovoljni tf*- ^ jaki, katerim se priporočam z ^ ANDREJ NOVI LIST Stran 3 i * SLOVENCI DOMA IN DRUGOD evharisticni kongres Ljubljanski evharisticni kongres je «U veličastna verska manifestacija, katere se je udeležilo okrog 150.000 oseb iz vseh delov Jugoslavije. Kongresu so prisostvovali - (ud i vsi jugoslovanski škofje. Slovesnosti so se pričele že £8. j u-ftija, ko je prispel v Maribor papež, v zastopnik poljski kardinal Hlondl, ka terega so prav prisrčno sprejeli zastop niki cerkvenih in državnih oblasti -mo dotakne. Zdravnik postavi pravil no diagnozo (razpoznavo): kronično vnetje slepiča! Bolniku priporoča čim prejšnjo operacijo, ki je danes v rokah skušenega kirurga prava igračo brez vsake bolečine in nevarnosti. — Bolnik pa se vendar boji in obotavlja ter našteje zdravniku celo vrsto znan cev, ki so umrli po operaciji slepiča. Seveda so umrli in tako bo umrl vsak, kdor ne posluša zdravnika. — Mlad, nezkušen zdravnik se da pregovoriti, rekoč: Pa še počakajtno za nekaj časa, da se z mislijo na operacijo sprijaznite. Ali zapomnite si ta štiri znamenja (simptome) in kadar jih začutite ali opazile, takoj in brez odloga v bolnišnico ali v sanatorij. Prvič: nenadna bolečina, zavijanje in ščipanje, na že navedenem mestu v trebuha, ki se včasih trdo skrči in na pne kakor deska, ako se, tipajoči prsti samo približajo. Drugič: iz želodca po stane slabo, začne se izpaiiovati in vzdigovati, kakor bi ž)o na bljuvanje (povračanje), Tretjič, takoj v pazduho položeni toplomer pokaže, da se je telesna toplota vzdignila nad 37° C. ali še čez. Četrtič: žiia začne hitreje biti — Navadno utripne pri odraslem 72 - 78 na minuto. Ako večkrat in our-iHt brez razburjenja preštejete in žilica udari več ko 90 krat v minuti, potem je v zvezi z ostalimi tremi znaki ((bolečine, slabost iz želodca, povišana telesna toplota) prav gotovo, da .je nastopilo nevarno akutno (ostro) vne tje, ki zahteva takojšnjo operacijo brez odlašanja. Vnetje slepiča pa i- zavratna bale-zeti,ne pojavi se, vedno s tako odkritim obrazom, da bi pozvonila kar na vse štiri zvončke navedenih znakov. Več krat se potuhnjeno preklada po trebuhu, za kratek čas samo zaboli in zavije, potem pa spet odneha za več tednov, mesecev ali celo let. "Hvala Bogu!" vzklikne zadovoljno bolnik in se nadmodro nasmeje, ko se spomni črnogledih besed zdravnika "gg. zdravniki le pretiravajo in nas strašijo!" Nekajkrat se ponovi tak nedolžen napad. Bolnik leže v posleljo, napravi si običajen ovitek okoli trebuha ivi v nekaj dnevih je zopet vse dobro. Taki rahli napadi so znamenja kroničnega, tlečega vnetja slepiča. Tleča iskra spet ugasne, a vedno zapusti sled okoli slepiča v obliki zarasline. Kronični napadi zazibljejo bolnika v tako varnost, da se nazadnje sploh več ne zmeni za tisto lahko klanje in grizenje, češ, tolikokrat sem se že prepričal, da samo premine in se mi ne more zgoditi nič hudega. Gg. zdrav niki zares le pretiravajo! Nakrat pa trešči v trebuh strela iz jasnega. Kaj bo pa zdaj? Bolečine so hujše ko po navadi, iz želodca se zoprno izpahuje i. t. ti. Bolnik poišče, kakor drugekrati posteljo, napravi si obkladek, čaka, trpi in se, tolaži dvr. dni: le malo ostrejši "madron". Tretji dan, pa še ne odneha. Okolica bolnika se vznemiri in prestraši: to pa ne kaže po dobrem. Poklicani zdravnik pa najprej ugotovi, da ie minilo po začetku prvih bolečin že več ko 4K ur, torej dva dni. Preiskava pokaže trdo oteklino spodaj v desnom trebuhu z<-lo bolečo vročino 38" C ali še več. žila udari več ko stokrat v minuti. Zdrav nik samo vzdihne in skoimizgne nevo! j no: "Zakaj pa niste poslušali in me že prej poklicali?' Ali vam nisem večkrat ponovil tistih štirih sumljivih znamenj, na katera morate paziti ir niti za uro ne odlašati? No, pa nusku simo! Sedaj nemudoma v bolnišnico na operacijo, dokler se gnojni trav na slepiču ne odpre in so strupeni gnoj ne razlije po trebušni votlini. Predolgo ste čakali, vnetje slepiča se je že zagnojilo in obraslo." Pri .vzdigovc.n-ju' prekadanju na voz in med prevozom se stanje stokaječega bonika nepričakovano poslabša, začne povra čati (bljuvati) in neznosne bolečine s; razširijo po vsem trebuhu. Od strahu in bolesti trepetajoči revež komaj dočaka da ga pripeljejo v bolnišnico Milo zaprosi prirnarja, naj ga čimprej operira in reši tega strašnega trpljenja. Zdravnik v bolnišnici se z žalostnim srcem odloči za operacijo, kakor zahtevajo zdravniški in znanstveni pred pisi. On izvrši sicer svojo dolžnost, ker bi mu sicer očitali nesposobnost in zanemarjanje bolnikov, ali iz skus tva in toliko že doživetih enakih pri rnerov dobro ve, da operacija pri gnoj nem vnetju trebušne mrene le malokdaj pomaga in da m zapozneli slepiči navadno zgubljeni. Taki po lahkomiselnosti bolnika samega zakrivljeni slučaji so tisti, ki potem o njih nepoučeni ljudje toliko govore in se med seboj strašijo pred operacijo. O drugih stotinah bolnikov, ki so prišli pravočasno k operaciji in so ozdrave li po 10—12 dneh, pa molče. Drage bravke in dragi bravei! 1/. teh vrstic, ki jih morate dobro spraviti in večkrat na leto tudi drugim prebrat;, da jII» ne preraste tista nesrečna trava pozabljivosti, razberite sledeči nauk: Vnetje slepiča je smrtno nevarna bolezen, ako se pravočasno ne operira in se gnoj iz vnetega slepiča razlije in razmaže po trebušni votlini. Pravočas no napravljena operacija pa je brez vsake nevarnosti in niti najmanj ne boli, ker se izvede ob omamljenih, brezčutnih živcih. Bomik se po op. ra ciji iz umetnega spama »budi in začii di, da je že vsega konec, rekoč Kako neumen sem bil, tla sem se brez potrebe bal! Velika skupina atletov je prehodila pat iz Pariza v Strasbourg ALEXANDEH DUMAS: SULTANETA-KANOVA HČERKA Povedati moramo, da Ammalat. beg nt prisostvoval prizoru, ki smo ga pravkar opisali. Brž ko je uzrl Ruse, s katerimi ni hotel imeti kakšnega incidenta, ki bi utegnil roditi hude posledice, je rekel nekaj besed starki, svoji nekdanji dojilji, ki je bila sledila vsem prejšnjim mladeničevim vežbarn s pogledi, polnimi materinske ljubezni, zajahal je konja ter se vrnil na svoj dom, ki je kakor orlovsko ¡ gnezdo kraljeval nad vasjo Buinaki. Komaj pa je bil eden izmed najbolj imenitnih odličnikov zapustil pozo rišče, so je pojavil na njem drug, vsega uvaževanja vreden mož. II Novodošli je bil jezdec srednje po-sta,ve, vendar pa močan kakor Her-kules, in po zunanjosti je bilo sklepati, da pripada kakšnemu avarske-mu plemenu. Nosil je čelado in pleten oklep, v levici majhen ščit, s pasu pa mu je visela ravna sablja. Opremi prišleca, še danes v vsem enaki oni, ki so jo nosili križarji, je manjkal samo križ iz rdečega blaga, ki so ga imeli prišitega na desni str», ni p rs oni prebivalci gora. ki so listali zvesti krščanski veri. Tisti pa, ki so iz prepričanja ali po sili postali muslimani, so ohranili i-sto opremo, a brez znaka našega odrešenja. Jezdeca, o katerem govorimo, je spremljalo pet "nukrov", oboroženih kakor on. Po prahu, ki je pokrival došleca v, njegovo spremljevalce, in po utrujenosti kpnj je bilo videti, da imajo •»»» seboj dolgo in hitro ježo. Sprednji jezdec, t. j. mož, ki «n» ga pravkar opisali, jezdeč mimo ruskih vojakov, na katere je metal poglede polne žaljivega prezira, se }» toliko približal puškam, da je podr' eno izmed piramid; nadaljeval pa je ježo, kakor da se nič ni zgodilo, 'ločim so njegovi "nukri" z največje brezbrižnostjo pustili, da - «¡o njihovi konji teptali na tleh ležeče puške. Vojak, ki je bil na straži in ki je bil že od daleč zaklical jezdecu: "Na zaj!" — ukaz pa, kakor smo videli, ni naredil nobenega r.činka je priskočil ter pograbil za uzde došlečeve ga konja, (ločim so ostali vojaki začeli godrnjati proti muslimanom, ker jih je bil njihov prezir užalil. "Kdo si?", je, vprašal jezdeca vojak ki je držal konja za uzde. "Malo časa si v teh krajih, če nisi spoznal v meni Alimeda, avanskeaa kana", je mirno in v tatarskem jezi ku odgovoril jezdec ter potegnil uzde iz vojakovih rok. "Pa se in i l o zdi, da sem pustil Rusom lansko leto prav dober spomin nase v bližini Bal.lija". Obrnil se je nato do enega izmed svojih "nukrov" ter dodal: "Prevedi tem psciu na njihov jezik ono, kar sem jim moral povedati!'' "Nuker" je v ruščini ponovil do pi-čice vse besede, ki jih je bil v tatar-ščini pravkar izgovoril Aluned kan. "To je Ahmed kan, Aluned kan!", s o ponovili v zboru \si. vojaki. "Primimo ga! Sedaj, ko ga imamo, ga ne smemo izpustiti! Maščujmo se za poraz ,pri Bakliju!" "Nazaj, lopovi1!", je zavpil Ahmed kan ter z bičem udaril stražo po roki. "Mar si pozabil; da sem ruski general ?" A tu ned je izgovori sedaj te besede v tako čisti moskovščini, da so '.ia vojaki prav dobro razumeli. "Ruski izdajalci- si! To si hotel reči!" so vzkliknili nekateri vojaki. "Peljimo ga k stotniku ali pa v Der-bent, k polkovniku Verkovskemu!" "Samo v pekel bom šel jaz v družili takšne golazni", je odvrnil Ahmed s prezirom. Izrekel je te besede, dvignil konja na zadnji nogi, ga obrnil najprej na desno in potem na levo, ga močno o-švrknil z bičan ter ga v skoku pognal črez vojaka takó, da se je ta zgrudil. "Nukri" so pognali svoje konje v galop ter so sledili kanu, ki je, po kakšnih sto korakih hitre ježe, pustil konja, da je spet počasneje stopal. Šele tedaj je Ahmed zapazil tartar- Bradavice na obrazu odpraviš: Po izkušaj natreti bradavico redno vsak dan po večkrat z navadno čisto kredo, kakoršno uporabljajo na šolskih tablah. Po gotovem času bradavice odpadejo. Poizkus se baje dobro odnese. Ovratnike pri moških suknjah osna žiš. Desetim žlicam vode primešaj 1 žlico salmijakovega cveta. Pomaka; v to tekočino ščetko in krtači po mastnem ovratniku; potem izčisti z navadno vodo. Tudi s toplo vodo in milom dobro osnažiš ovratnike. Svilene nogavice peremo v mlačni blagi milnici, že bo'jc pa v raztaplje nih milnih luskah. Tekočini pridenc-rao malo soli, kopčni vodi pa prime šamo nekoliko kisa. Nogavice sušimo v senci in likamo vlažne samo s toplim likalnikom. Nove nogavice ope-remo preden jih začnemo nositi. Potem so trpežnejše. ZA KRATEK ČAS V gostilni.. V gostilni je gost naprosil nekega drugega gosta, naj mu poda košarico s kruhom. — Rečite to natakarju, mu je odvrnil ta. — Oprostite, je dejal prvi, zmotil sem se. — Ali ste me imeli za natakarja / — Ne, za kavalirja, toda sem cc zmotil. Pri zdravniku — Če hočete ozdraveti, se morate zelo strogo držati dijete — nekaj preš-čkov salate in čašico pomarančnega soka, to je vse, kar smete zavžiti. Gospod doktor, kdaj pa smem to zavžiti, pred jedjo, ali po jedi? NAROČITE SE NA "Novi list" FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RA DALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 Dock Sud Prodajalna jestvin in točilnica vina BRATOV KURINČIC Ul. Ch i clan a 3891), vocal Castre. IJ. T. (>1 (Corrales) 3C.H1 - Bs. As. Naročila se sprejemajo tudi po telefonu. - Pripravni prostori za sestanke naših rojakov. - Oh nedeljah vhod za CASTRO 2296. ANA CHARPOVA BABICA dipl. v Pragi in Bs. Airesu z dolgoletno prakso v porodnišnicah, se pri poroča cenj. Slovenkam. — Sprejema penzionistke, posebno z dežele. Prvovrstna postrežba. CABRERA 4311 - U. T. 71 Pal. 2383 Diplomirana krojačmea 46 TIVOLI" Bar Zbirališče jugoslov. pomorščakov. — Prvovrstni orkester. — Menjavanje denarja po dnevnem tečaju. — Govori se slovensko in hrvatsko. — 1|2 litra piva: 0.30. — Črna kava: 0.20 Priporoča se lastnik: S P O N Z A 25 de Mayo 066 LEOPOLD UŠAJ BáWffWTOá «HI - PAX8BMAS KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) -Í- NAZNANILO Sporočam, da sem otvoril v lastni hiši ul Ramón Lista esq. Espronceda 2t>0(i (V. Devoto) TRGOVINO JESTVIN ter nudim cenj. odjemalcem točno postrežbo in zmerne cene. Blago se do naša na dom. — Cenj. trojakom se vljudno priporočam Viktor Cernič Valerio Godina KONSTRUKTER zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila in preuredbe v*seh v r s!t Velika izbera modernega mozaika U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires MALI OGLASI DR. MIGUEL F. VAQUER Zdravnik bolnišnic Rawson in Sala-Lerry. — Clínica General de Niños Tinogasta 5744 UT. Liniers 548 NAZNANILO. Sporočam, da sem se preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice itd. BERTA CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre od Bivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 3588 Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani de žele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 PREKOMORSKA POŠTA Iz Evrope dospejo 4. Cap Areona 9. II. Monarch 11. Campana in C. Sto. Tome Proti Evropi odplovejo 0. Euhee 7. Arlanza 8. H. Patriot 12. C. Norte VREDNOST DENARJA 100 dinarjev 100 lir 100 šilingov 100 mark 1 funt st. 100 fr. frankov 100 čsl. kron 100 dolarjev 9. ,30 :>0. 70 7-1. • 50 i*1 TO 25. ,— 11) .20 O 1 ' BAR-RESTAVRACIJA "ZEPPELIN" 25 de MAYO 722 U.T. 31-3977 Izvrstna godba od 3. pop. do 1. Vo polnoči. Odprto podnevi in ponoči Pivo iz sodov in v steklenicah. Quilmes chop $ 0.25 Samo pristna pijača Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju ,sko množico, zbrano okrog kovača, ki je bil začel zabijati podkev stotr.i-kovemu konju; kakor ni bil stotnik vodel, kaj se je dogajalo za njegovim hrbtom, taka tudi kan ni vedel, kaj se je bilo prej zgodilo. Izgleda, da se tu prepirajo", je dejal Ahmed in ustavil konja. "Kaj je? Zakaj se kregate?' "To je kan!" so vzkliknili Tatarji, pozdravljajoč z velikim spoštovanjem. "Ra je?", je ponovil kan. Ko so ga obvestili, .kaj se je, bilo do godilo med stotnikom in kovačem, je dodal: "In vi gledate, kakor štori in kakor neumni bivoli, kako z nasiljem uklonijo enega izmed vaših bratov, kako zaničujejo vaše običaje in kako gaz: jo vašo vero, pa godrnjate zraven ka kor stare babe, na mesto da bi se maščevali! Čemu se cmerite?" In tri krat je ponovil z največjiir. zaničevanjem: "Mevže! Mevže! Mevže!" "Kaj naj storimo?" so vprašali nekateri. "Rusi imajo topove in bajoneti!" "Ali nimate morda tudi vi puške in bodala? Sramota, sramota za -mtisi mane! Dagestanski meč se trese pred grozečim Rusom!" Iz oči navzočnih Tolarjev iso začele sikati iskre. "Ha!", je nadaljeval Ahmed, "topov in bajonetov se bojite, zaničevanja pa ne? Ko imate izbirati meči peklom in Sibirijo, izberete pekel! Niso se obnašali tako vaši predniki' Tako, kakor vi mislite, niso mislili veši očetje! Oni-niso nikoli šteli svojih sobvražnikov, marveč so se zagnali vanje z vzklikom "Alah!"; in če sa umirali, so vsaj slavno umirali! Mar so morda Rusi iz drugačne tvarine u-stvarjeni, nego vi? Ali vas morda niso vselej učili več njihovi topovi, ne go njihova usta? Ničvredncži! Vola treba napasti pri rogovih s prav takšnim pogumom, kakor škorpijona pri repu! Mevže! Mevže! Mevže!" Žaljive besede so sedaj globoko ranile Tartarje in nekateri izmed njih so vzkliknili: "Prav ima! Ahmed kan ima prav! Preveč smo popustljivi, ako dopuščamo, da nas Moskovci tako teptajo! Osvobodimo kovača! Osvobodimo Alik perja!" Grozeči, bolj ko kdaj prej, so so ..a-čeli Tartarji zbirati okrog vojakov, ki so v krogu gledali, kako kovač kuje stotnikovega konja. Razburjenje je vsak hip naraščalo. Ahmed kan je bil zadovoljen, da ie stvar pritiral do te točke; ker se pa sam ni hotel vmešati v tako malenkostno zadevo, je pustil na licu me sta dva izmed svojih "nukrov", da bosta hujskala Tartarje, dočim je sam v spremstvu ostalih treh, obrnil ko nja proti hribu ter začel jezditi p< strmi poti, ki je vodila k hiši Anima lat, bege. Ta le se je bil že vrnil domov, le- gel na zoio ter kadi', "kaljan ". Ko je zagledal na pragu svoje !|1 še Ahsneda kana, je Ammalat sk<>'-na noge ter mu stopil nasproti: "l)a si mi zmagovalec!", je Aht» ' pozdravil Amnialata. Kan je s takšnim naglasom voril ta čerkeški pozdrav, da je malat beg vprašal svojega prijat1'1'' poletni ko ga je bil objel: "Besede, ki si mi jih pravkar '1 kel, so le šale ali utemeljena ž0'1'" predragi gost?" "Od tebe je odvisno, ali naj P°" , • ni1' nijo eno, ali drugo, kakor se H '*. i zdi. Dovolj je, da dedič tarnovsM vodine izdere svoj meč, pa... "Pa se meč nikoli več ne povii"' Teli svojo nožnico, dragi kan!", je vzh • C» nil Ammalat. Odkimal pa je tei dal: "Vendar pa bi to ne bilo kaj ti bolje je biti miren in neop"' čen posestnik Buinakija, nego ,. vati ise v hribovju kakor izobče"' ■ /P "Ali pa kakor lev. Tudi m,vi v gorah, ker hočejo biti svobodni ■ "Bolje je živeti v večnem s1,u' med", je odgovoril mladi 11 \o% zli"" vzdihnil. "Snivam. Nikar me '1(> jaj iz sanj!" . j..,- "Rusi so oni, ki ti dajejo «l"-1' teri te uspava", je odvrnil k»»- v * r/ t V ko spiš, pobirajo zlati sadež l/-ga vrta". ... ,]. .-o"' "Kaj naj storim s svojimi s* mi motrili?" "Moč je v 'srcu, Ammalat! ^ bodi, pa se ti ho vse uklanj«10' I»"''' IZDAJA: Konsorcii "Novena lista* UREJUJE: Dr. Viktor Kiuder.