BEŽIGRAJSKO GOSPODARSTVO
Investicije zagotavljajo svetlo prihodnost
Doseženi gospodarski rezul-tati Bežigrada v prvih 6 mese-cih letošnjega leta so v celoti dobri. Vendar le ni vse tako dobro, kot bi lahko bilo. Go-spodarski rezultati naše obči-ne so pravzaprav med prvimi v naši republiki.
Družbeni proizvod je v pri-merjavi s prvim polletjem lani narasel za skoraj 20 odstotkov. Realno se je povečal za 6,5 od-stotka. Zakaj s tem nismo za-dovoljni? Razlog je v raamerju delitve družbenega proizvoda.
Gospodarsko vprašanje na-še občine sta nam pomagala osvetliti načelnik oddelka za gospodarstvo pri skupšfiini občine Anica Campa in Go-
razd RačiC kot njen sodelavec. Ne bomo pa ostali samo pri tem. Analiza gospodarjenja je pokazala, da se v rtekaterih sredinah ne držijo dolofib, ki so bile zapisane v srednjeroč-nem pianu. Dosežene številke nam lahko marsikaj povedo. Koliko so z rezultati gospodar-jenja seznanjeni delavci v oz-dih, ali seznanjanje delavcev ni le podajanje siihoparnih šte-vilk raCunovodje na zborih de-lavcev, ali smo seznanili vse z resničnim ozadjem refrena »žagamo vejo. na kateri sedi-mo«? V naslednjih Stevilkah »Zbora občanov« bodo na ta vprašanja poskušali odgovoriti poslovodni organi. predsedni-kl delavskih svetov in še kdo, na koncu pa bomo zaprosili za mnenje Še najvidnejše pred-stavnike družbenopolitičnih organizacij naše občine, da bo krog sklnjen. Upamo, da se bo s pisano besedo oglasil tudi kdo od naSih bralcev.
Osnovno plansko izhodišče našega srednjeročnega plana je krepitev sredstev za razširje-no reprodukcijo. Planirali smo tudi zaostajanje vseh oblik po-rabe. V analizi so kazalci poka-zali ravno obratno. Poraba ne-zadržno narašča. delež sred-stev za razširjeno reprodukcijo pa je vedno manjši. Iz sredstev akumulacije plačuje gospo-darstvo anuitete zaže najete in porabljene investicijske kredi-te. Prav tako združuje sredstva za financiranje razvoja dogo-vorjenih prioritetnih dejavno-sti, ki so s tem praktifino ie vnaprej angažirana. Tako osta-ne prostih, neangaziranih sredstev za investicijske na-mene ie malo. Od 100 din družbenega   proizvoda   lahko
4 / ZBOR OBČANOV
občinsko gospodarstvo name-ni v svoje investicijske projekte le 8 din. To pa je seveda za razvoj naše skupnosti odločno premalo. saj z investicijami le ohranjamo sedanji nivo proiz-vodnih sredstev, vse ostalo pa je navezano na kredite. In tu se pojavi začarani krog. \z aku-mulacije odplačujemo kredite in obresti, postavka neto raz-širjene reprodukcije pa ostane na zadnjem mestu. Stikovito nam je to opisal Gorazd Račič. V vseh bilancah in analizah je razvojni sklad na zadnjem me-stu. Za vse ostale postavke je vedno dovolj denarja, Če pa kaj ostane. gre za razvoj. Pravza-prav bi moralo biti ravno obratno.   Razvoj   našega  go-
spodarstva in s tem tudi druž-be kot celote bi moral biti naša prva skrb. saj konec koncev vsi živimo in bomo živeli od njega.
Izračunane gospodarske re-zultate bežigrajskega gospo-darstva pošilja izvršni svet vsem poslovodnim organom ozdov. Služijo naj jim za lastno uporabo in za konzultacljo de-legacij združenega dela. Za širši krog uporabikov se obja-vijo v »Zboru delegatov«. Kako je to gradivo sprejeto v samou-pravnih organih, pa tudi na zborih delavcev, je seveda vprašanje. Res pa je, da če ob-
činsko gospodarstvo v celoti ne investira dovolj, tudi posa-mezni ozdi ne. To je dejstvo, s katerim bi morali biti seznanje-ni delavci, ker ni nikomur vseeno, kako bo živel jutri.
V svojem polietnem poročilu gospodarjenja je izvršni svet sprejel določene sklepe. Na njih realizacijo je še posebej opozorila Anica Čampa. Neka-teri ozdi so pokazali veliko ten-denco za povečanje osebnega dohodka. Njihovo rast je treba uskladiti z rastjo produktivno-sti v njihovi organizaciji, kar pomeni da bodo morali ozdi, kjer so osebni dohodki narasli bolj kot produktivnost dela (ra-čunana kot razmerje dohodka na zaposlenega) te tendence opravičiti glede na letošnje po-slovne rezultate. Samoupravni in poslovodni organi se mora-jo zavedati dolžnosti do spo-štovanja resolucije o razvoju naše občine.
Kritični pogled zasluži zapo-slovanje, ki narašča še posebej v družbeni režiji. Nekako je z njim povezana tudi kvalifika-cijska struktura zaposlenih v združenem delu, ki alarmant-no pada. Delni razlog temu so delovni pogoji in višji osebni dohodki. Zanimiva je morda naslednja ugotovitev: ali se ne bori gospodarstvo s poviša-njem osebnih dohodkov preko dogovorfenih msja za svofe kadre, ki odhajajo tja, kjer so bolje plačani? Ugotavljamo, da se število zaposlenih v raz-nih samoupravnih interesnih skupnostih prehitro povečuje; enako velja tudi za upravne službe. Torej bodo potrebni celoviti družbeni ukrepi za re-Ševanje te problematike.
Na oddelku za gospodarstvo so Še poudarili, da analize o rasti osebnih dohodkov v go-spodarstvu imamo. manjkajo pa enake za družbene dejav-nosti. Nekaj pa nam pove po-stavka poslovno-finančno-te-hničnih storitev. Tu zaposle-nost najhitreje narašča, delav-ci v teh poklicih so tudi najbo-tje plačani v občini.
Gibanje rentabilnosti poslo-vanja občinskega gospodar-stva v primerjavi s prejšnjimi teti je v letošnjem polletju slab-še od večine opazovanih let. Za doseganje dohodka je torej potrebnih vedno več sredstev. S tem se povezujejo tudi na-ložbe v kadre, ki so ravno tako pomembne kot naložbe v osnovna sredstva.
DANE BESEDNJAK