NE DAM TI PREDNOSTI! jjne. Ljubljanska ce- I desetine avtomobilov ¡¡peri. Zategla sirena in modra luč. Rešilni je zopet hitel na jgreče ali pa je vozil oškodovanega ali hudo j človeka, katerega živ- g bilo odvisno od tega, j človek v rešilcu dobil pjo. Rešilni avtomo- jjenehno opozarjal, da ! težko poškodovanega , in zato zahteval pred- i mu sodi tudi po pred- lo kako smo reagirali smo bili tisti trenutek ;ti, smo naredili vse, omogočili rešilcu čim- , pot do bolnišnice in prispevali, da bo nekdo no ostal pri življenju? Ica prometna milica je Inevi izvedla akcijo o ako upoštevajo vozni- tornib vozil in drugi nei cestnega prometa svetlobne m zvočne signale avtomobila reševalne postaje. Kot naročeno, so morali tisti dan prepeljati v celjsko bol- nišnico hudo bolno žensko, številka o tem, kako smo človeški — saj se nedvomno kaže v discipliniranosti huma- nost — je zelo žalostna. Re- ševalni avtomobil je z vklju- čeno sireno in lučjo prevozil pot dolgo 65 kilometrov in na tej kratki relaciji so pro- metni miličniki zabeležili kar 29 kršiteljev. 29 brezsrčnih voznikov, ki niso dali pred- nosti rešilcu, čeprav so mo- rali vedeti, da gre nekomu za življenje. Luč in sirena bi jih morala opozoriti, da se umaknejo ali celo zaustavijo. Morda bodo tudi ti nekega dne ležali v tem avtomobilu. Zanimivo je to, da so bili mnogo bolj disciplinirani prav tuji vozniki in ne mi. M. Seničar nik 1970 v veliki dvo- [metijskega kombinata ki pa je bila odprta do 18. oktobra. Na i je letos bilo prikaza- ti vzorcev hmelja iz krajev Slovenije, ditelj, oziroma poseb- okovna komisija Inšti- 1 hmeljarstvo v Žalcu ikrbela, da so bili vsi v smislu posebnega lika kemično in trgov- «mjeni. Vsak vzorec je ia podlagi te ocene na i priložen karton s po- kemične analize in tr- ie ocene, kar je bilo fljavcem pa tudi ostalim valcem razstave prav v poduk. Za najbolj- rec hmelja letnik 1970 зсепјеп vzorec hmeljar- ma Mošnika iz Pon- pri Taboru, ki je tako alati storžek. Poleg te- bilo podeljenih se 7 ih plaket in 13 brona- ?lakete je hmeljarjem i na zaključni sloves- minulo nedeljo letošnji iski starešina Roman k iz čepelj pri Vran- TONE TAVČAR lANJKUIVA REHRANA 'av ima večina šmar- >ol mlečne kuhinje, ne a vsepovsod pripravlja- le malice, enctlončnice sila zlasti za učence, ki šolo vozijo. To je pro- ki bo terjal ustrezne ' tako tudi zdravstveni di niso dovolj redni, fch šolah so sicer pre- i novince, toda to še ni • Morali bi namreč te- 6ie ugotavljati razne te- hibe, okvare ali bolezni učencev, kar ima lahko sicer občutne posledice. ODDELKI POSEBNIH ŠOL V občini pomenijo poseben problem učenci z motnjami v duševnem in telesnem razvo- ju, ki obiskujejo redne šole, pa ne zmorejo učnega pro- grama. Za zdaj sta posebni šoli v Šmarju in Rogaški Sla- tini, menijo pa, da bo treba posebne oddelke odpreti tudi na drugih večjih šolah, kot v Rogatcu, Podčetrtku, Bi- strici ob Sotli in Kozju. Tre- ba bi bilo tudi redno izva- jati kategorizacijo prizadetih otrok in jih ločeno evidenti- rati na osnovnih šolah, do- kler le ti nimajo pogojev, da bi obiskovali posebne oddel- ke. ŠE PRECEJ GOSTOV Letošnja zdraviliško turi- stična sezona v Rogaški Sla- tini sodi gotovo med naj- uspešnejše v zadnjih letih, čeprav so nekatera druga tu- ristična središča že skoraj prazna, je tu trenutno še več kot 1.100 gostov, žal pa je bilo v vseh prizadevanjih zdraviliško turističnih delav- cev precej Sizifovega dela, kajti končni rezultati ne bo- do taki, kot bi jih v nor- malnih okoliščinah pričakova- li saj se bodo letošnje preti- rane in nepričakovane podra- žitve nujno negativno odra- zile tudi v rogaški zdravili- ški bilanci. ELEKTRONIKA V PROIZVODNJI V proizvodnih procesih do- biva elektronika čedalje po- membnejše mesto. Tu ne gre samo za proizvodne naprave, ki jih uravnavajo elektronski stroji, marveč prav tako za elektronske naprave v končnih izdelkih. V tovarni gospodinj- ske opreme Gorenje pomeni- jo televizijski sprejemniki prvi tak korak naprej, tu pa se tudi zavzemajo, da bi elektronske naprave vgraje- vali v gospodinjske stroje. 600.000 GOSPODINJ- SKIH APARATOV Po proizvodnem programu tovarne gospodinjske opreme Gorenje bodo letos izdelali okoli 600.000 najrazličnejših gospodinjskih aparatov; vred- nost proizvodnje pa bo zna- šala okoli 620 milijonov di- narjev. Predvidevajo, da se bo količinska vrednost proiz- vodnje prihodnje leto pove- čala za 840 milijonov dinarjev oziroma za 850.000 izdelkov. Hkrati s tem pa bodo pove- čali tudi število zaposlenih. NOVO DRUŠTVO V ZAVODNJI Pred kratkim so v Zavodnji pri Šoštanju ustanovili pro- svetno društvo in ga imeno- vali po znanem umrlem ki- parju Ivanu Napotniku. Hvalevredno je, da so na ustanovnem občnem zboru najprej govorili o ureditvi spominskih obeležij, ki jih v vasi ni, četudi je bil velik umetnik domačin. Tako bi radi najprej vzidali spomin- sko ploščo na umetnikovi rojstni hiši, pozneje pa mu postavili celo spomenik. Sicer so na zboru sprejeli še delovni načrt za to sezono. Za predsednika društva so iz- brali tov. Brgleza. KOMUNALNI PROBLEMI Na pobudo izvršnega odbo- ra občinske konference SZDL velenje je bilo posvetovanje s predsedniki krajevnih or- ganizacij SZDL v občini. Zmenili so se, da bodo na sestankih v vseh devetnajstih krajevnih organizacijah SZDL razpravljali o porabi denarja, zbranega s krajvnim samo- prispevkom. Govorili bodo tudi o komunalnih proble- mih. VOLUMI PROGRAM NA REŠETU Predsednik občinske konfe- rence SZDL Slovenske Ko- njice Ludvik Vidmar je skli- cal za prihodnji četrtek sejo občinske konference Sociali- stične zveze. To pot ne gre za običajno zasedanje, ki naj bi obravnavalo tekoče zadeve, pač pa za vprašanja, ki za- devajo življenje in aktivnost organizacije Socialistične zve- ze in življenje občanov. Konferenca bo sprejela pra- vila občinske organizacije, ki bodo nadrobno določala ob- seg in delokrog aktivnosti najpomembnejše ljudske or- ganizacije v občini. Občane utegne zanimati tudi drugi del, ki bo obravnaval izvrše- vanje volilnega programa ob- čine Slovenske Konjice za obdobje od 1969 do sredine letos. Tu bodo temeljito pre- tresli vse bistvene točke pro- grama in ocenili, ali je le-ta bil ob zadnjih volitvah realno zastavljen oz. vsklajen z mož- nostmi delovnih ljudi v ob- čini. Kontinuerano spremlja- nje volilnega programa bo postala v občini praksa, kar bo tudi prispevalo k njegove- mu doslednemu izpolnjevan nju. Program — posebej še volilni — pač ne sme ostati kos papirja. Informativno bo konferenca Socialistične zveze v Slovenskih Konjicah obrav- navala tudi osnutek izhodišč o dolgoročnem ekonomskem in političnem razvoju sloven- ske republike. PODRTIJA Stara, napol podrta hiša s hlevom za staro osnovno šolo v Laškem je bila že leta ob- sojena na rušenje. Te dni se ji je to tudi dokončno pripe- tilo. Delavci so podrtijo po- rušili do temeljev ter s tem naredili lep prostor za novo- gradnjo, takšno, ki bo sre- dišču mesteca v 'okras in ne v spotiko. Verjetno bo na tem prostoru zrasla poslovna stavba bančne podružnice. NAKUP V NEDELJO - GRDA NAVADA V Ljubljani je završalo. Zaprli .so samopostrežbe ob nedeljah. Ljudje so se seveda hudovali, v drugih slovenskih mestih pa so se začeli spraševati: kdaj bodo tudi naše trgovine sledile ljubljanskim. V Celju so govorili o tem že pred dobrim letom dni. Kot velika večina zaposlenih pri nas, bi tudi trgovinski delavci imeli radi vsaj proste ne- delje, če že sobot nimajo. Toda, celjski potrošniki precej kupujejo ob nedeljah dopoldne in tako seveda izražajo željo, da so samopostrežnioe odprte. Kaj narediti? Trgovci bi radi ustregli potrošniku, radi bi pa tudi imeli prosite dni. Kaj menijo potrošniki? Pet smo jih zaustavili pred samopostrežbo Center v Cankarjev ulici. ROMANA GROS, gospodi- nja iz Celja: »Prepričana sem, da to ni pravilno. Ljudje so med tednom v službi in mno- go je takšnih, ki ne morejo iz tega ali onega vzroka na- kupiti potrebnih stvari dru- gače kot v nedeljo. Tudi sa- ma kupujem kruh, meso in mleko ob nedeljah. Mislim, da so pri nas še ljudje, ki nimajo hladilnikov in zato morajo vsak dan nakupo- vati.« »VERA HRIBERNIK, služ- benka iz Celja: »Mislim, da je ukrep v Ljubljani zelo pame- ten. Vsaka ženska in s tem gospodinja ima rada prost dan, še posebej, če je to ne- delja. Prepričana sem, da si lahko vse potrebne stvari na- kupimo med tednom in seve- da v soboto. Sama nakupim vse v soboto, razumljivo pa je, da človek kaj pozabi in v nedeljo stopi v trgovino.« ŠTEFAN STOJ AN, upoko- jenec iz Celja: »Mislim, da smo se navadili na to, da ku- pujemo v nedeljo dopoldne. To je samo grdà navada. Tr- govec je prav takšen kot de- lavec v tovarni — rad ima prost dan. Sam kupujem v nedeljo dopoldne, vendar je to samo navada in nič dru- gega. če ne bi bila trgovina odprta v nedeljo, bi si pač nakupil vse potrebno že v so- boto.« I IDA KRIVEC, gospodinja iz Celja: »Menim da bi bilo pra- » vilno, če bi tudi v Celju na- redili tako kot v Ljubljani. • Namreč, vsi imajo radi prost I dan. Sama kupujem v nede- ljo, ker vem, da je pač trgo- vina odprta. Drugače bi ku- I pila v soboto. Veste, če ves teden delaš, bi bil rad v ne- deljo prost in se posvetil dru- I žini, domu. Mislim, da lahko to vsi razumejo.« VIDA LIPUŠ, uslužbenka iz Celja: »To, da kupujemo še ob nedeljah dopoldne je sa- mo navada. Res je, da je vsakdo pozabi j iv in si pač še v nedeljo kupi tisto, kar je v soboto pozabil. Na drugi strani pa je prav nerodno, če dobiš v nedeljo zjutraj nena- povedan obisk in jim ne mo- reš s čim postreči. Razu- mem, da bi radi imeli trgov- ci prost dan.« Kot kaže nekateri mislijo, da je nakupovanje v nedeljo dopoldne samo grda navada. Daleč od tega, da bi z mne- njem teh petih posploševali in trdili, da je javno mnenje Celjanov takšno. Morda je mnogo takšnih, ki jim ne gre v račun zaprta samopostrežba v nedeljskem dopoldnevu. Na drugi strani pa zopet ljudje, ki razumejo, da imajo tudi drugi radi proste dni. čeprav smo to anketo naredili pred uradnim sporočilom, da tudi celjski trgovci razmišljajo o ljubljanskem ukrepu, smo izvedeli, da o tem že precej resno razmišljajo. M. S. —J. T. Hila sa- tudi s grozd, inj do- i Tinka V šoli '•^tanj. Umikal dreves vitega 'i kma- 4a ni- Elisali kmečkemu gospodarstvu. Da bi nabrali čim več, sta si zavihali krilci in pred- pasnika in tudi semkaj odlagali sladki kostanj Pa sta srečali gospodarja in lastnika tistih kostanjev. Sprva sta se ustrašili, pa je tudi strah kmalu izginil. Pa še res je, da možakar ni bil prav nič hud. Nasprotno, pohvalil ju je, da sta namesto njega, ki ima toliko dru- gega dela. pobrali kostanj. Tako je de- klici povabil v hišo in jima nastavil jer- bas, kamor *ta morali stresti vse, kar sta nabrali. Tisti dan sta domeni prine- sli samo nekaj divjega kostanja. Uprava skupščine občine Žalec bo na javni dražbi v upravni stavbi skupšči- ne občine Žalec, dne 26. okt. 1970 ob 9. uri proda- la rabljeno centralno peč TRIMA Í5. Izklicna cena je 5000,00 din.