49, številka.
V Ljubljani, dne 16. oktobra 1915.
II. leto.
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5-20, za pol leta K 2‘60, za četrt leta Iv 1'30. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Ilirska ulica št. 22, prvo nadstropje.
ELflVEC
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimipe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin, pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. —Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
deputadia pri deželnem predsedniku kranjskem*
2e zadnjič smo poročali, da se je vršila dne 1. oktobra na deželni vladi kranjski po predlogu deželnega odbora informativna konferenca, na kateri so bili zastopani deželni odbor, vlada, vojaška oblast in zastopnik ljubljanske občine. Zastopniki deželnega odbora so zahtevali odpravo maksimalnih cen in uvedbo proste kupčije ter nekako vnovčevalno družbo, ki bi posredovala kupčijo, in odpravo aprovizacijskih pooblastil za druge korporacije, to je zlasti mestne občine in industrijske kraje. Zastopniki deželnega odbora so zlasti jiaglašali, da bi taka nova uredba preprečila nevarnost, da zmanjka živine na kmetih, kar pa s povišanjem cen nikakor ne more biti doseženo.' Deželni odbor ima namen s temi svojimi predlogi podpirati izključno kupčijske interese producentov, zakaj čim se ob sedanjih razmerah odpravijo maksimalne cene, se podraže vsi pridelki prav znatno. Taka operacija na sedanji aprovizacijski organizaciji bi veliko večino potrebščin silno podražila ter obremenila vse kupo-valce. Vrhutega pa nikakor ne gre, da bi se aprovizacija, ki jo je vsaj deloma vzela v svoje roke državna uprava, oziroma od nje osnovane organizacije,\ sedaj zopet izročila privatni špekulaciji ali popolnoma ali pa tudi le deloma. Pot, ki jo je nastopila vlada je prava, toda čudno ni, če velikanski1 aparat ne more poslovati popolnoma v zadovoljstvo vseh, zakaj podrobna organizacija je silno težavna, promet-
| ne težkoče velike, ki vseh ni mogoče odpraviti mahoma. Pravi pomen sedanje aprovizacije bi čutili šele potem, če bi se uvedla prosta kupčija, ker bi neznosno vzcvelo živilsko oderuštvo.
Glede na omenjeno stremljenje med producenti in glede na omenjeno konferenco, je v soboto dne 9. t. m. dopoldne šla posebna deputacija k deželnemu predsedniku na Kranjskem ter mu izročila spomenico, v kateri je predložila želje delavstva glede tega vprašanja. '
V deputaciji so biii sodrugi: Ravnatelj Anton Kristan (organizirani konsu-menti), Viktor Zore (tajnik strokovnih organizacij), Jožef Kopač (tajnik železničarjev), občinski svetnik Ivan Mlinar (po-litiška stranka) in železničarji Gašper Strmšek, Avguštin Zinttl, Jožef Grossek in Mihael Udovč.
Deželnega predsednika ekselenco barona Schwarza je nagovoril, sodrug Ant. Kristan ter omenil želje delavstva, ki so izražene v spomenici. Zahvalil se je tudi za dosedanje ukrepe, ki so bili v prid kupujočemu občinstvu in izrazil nado, da bo c. kr. deželna vlada upoštevala sedanje razmere ter se ozirala na želje konsu-mentov. Sodrug Kopač je izrazil željo, da naj bi k aprovizačnim konferencam vabili tudi zastopnike delavstva. Sodrug Udovč je omenjal razmere železničarskih uslužbencev, ki so' izredno izpostavljeni živilskemu izkoriščanju. Ekselenca deželni predsednik je izjavil, da bo po možnosti upošteval želje. Konferenca zadnjič je bila samo informativna. Koristno bi pa bilo, če bi bili tudi delavci zastopani na konferencah, ki se tičejo aprovizacije. Spomenico bo ekselenca pregledal ter vse storil, kar
bo- v njegovi moči. Veseii ga, da so prišli k njemu zastopniki konsumentov, obenem pa omeni gospod deželni predsednik, da je njegova dolžnost čuvati interese obojih, konsumentov in producentov.
Spomenica, ki jo je deputacija predložila deželnemu predsedniku ima naslednjo vsebino:
»Velerodni gospod c. kr. dež. predsednik!
Vaša ekselenca!
Podpisani zastopniki delavstva na Kranjskem si usojajo izročiti Vaši ekse-lenci sledečo
spomenico:
C. kr. deželna vlada je doslej čvrsto varovala konsurnenta. Z določitvijo maksimalnih cen za najrazličnejša živila je i preprečila poljubno draženje živil, z dosedanjo rekvizicijo krompirja za Ljubljano je omogočila ljubljanskim konsumentorn cenejšo nabavo krompirja in z znano odredbo glede jajc je tudi znatno pomagala konsumentorn v Ljubljani. Zadnje čase pa so pričeli nastopati’ zastopniki kmetovalcev na tihem in javno proti dosedanjim, nad vse hvale vrednim odredbam in delovanju c. kr. deželne vlade. Iz časopisja nam je znano, da se je vršila celo pod predsedstvom: Vaše ekselence konferenca, na kateri so menda poudarjali zastopniki kmetovalcev »neumestnost in nepotrebnost« odredb visoke c. kr. deželne vlade na Kranjskem, ki branijo konsu-menta pred oderuškimi in neupravičenimi cenami.
Položaj v deželi je znan visoki c. kr. deželni vladi. Delavec, nastavljenec in uradnik trpe neznosno pod težo vedno naraščajoče draginje. Riž, olje, mast, milo,
20-letnica organizacije ljubljanskih mizarjev.
V drugi polovici meseca septembra t. 1. je minilo dvajset let, odkar so si ljubljanski mizarji ustanovili svoje strokovno društvo. Kakor vse res delavske organizacije, tako je tudi to društvo stopilo v življenje iz potrebe, da brani koristi svojih članov. To pa takrat ni' bila majhna naloga. Takrat o organizaciji, kakršne imamo danes, sploh ni bilo govora. Mizarski pomočniki so že takrat začutili potrebo združenja vseh tovarišev. To jih je naučila izkušnja iz leta 1890., ko so stopili, kolikor je znano, ljubljanski mizarji prvič v stavko. Vzrok stavki so bile nevzdržne delovne in plačilne razmere, ob katerih so mizarji morali živeti. Delovni čas je trajal od pol 7. zjutraj do 7. zvečer. Plače so bile smešno nizke, če so podatki pravilni, je le izredno dober delavec zaslužil do 80 krajcarjev na dan. S stališča zgoraj omenjenih razmer je bila stavka opravičena. Toda že takrat so se mizarji prepričali, da ni zadosti, če je stavka opravičena, marveč da je potrebna obenem tudi krepka organizacija in zadostna denarna^ sredstva. Pomočniki so zahtevali skrajšanje delovnikai za eno uro dnevno in povišanje plače. Stavka pa bi se za pomočnike najbrž končala slabo, če
ne bi bili vodilni sodrugi »Splošnega izobraževalnega delavskega društva« Grablovic, Kordelič in Zadnik prevzeli vodstvo stavke v svoje roke, ter jo po 18 dnevih končali z delnim uspehom. Doseglo se je p61 ure skrajšanja delovnega časa, ter povišanje plače za 10 krajcarjev na dan.
Ta prva stavka je dala povod, da so se pričeli mizarji resneje baviti z mislijo ustanoviti svoje društvo1. Med prvimi razširjevalci te misli sta bila sodruga Ježek in Bernik. Agitacija ni ostala brez uspeha. Zadeva je kmalu toliko dozorela, da so se s pomočjo1 sodr. Železnikarja, Kordeliča. Grabljevica in dr. sestavila pravila »Strokovnega društva mizarjev za Kranjsko«. Prispevek se je določil na 20 kr. na mesec. V mesecu juliju 1895. so bila pravila predložena v odobritev deželni vladi, ki jih je avgusta meseca 1896. z nekaterimi izpremembami odobrila. Društvo pa je že septembra 1895. začelo delovati. Prvi načelnik je bil Ivan Letnar, prvi blagajnik pa Franc Škof. Ze istega leta se je vršila »Silvestrova veselica« v pivovarni pri »Perlesu«, ki se je obnavljala vsako leto do izbruha svetovne vojne. Za mlado društvo je bilo med pomočniki veliko zanimanje, število članov je naraščalo, vendar pa se društvo po deželi ni moglo razširiti. Tembolj pa je poglobilo svoje delovanje v Ljubljani. Že 12. aprila 1896. je shod pod predsedništvom
sodr. Petrovčiča sklenil, da se brezposelnim članom določi 40 kr. podpore na dan skozi šest tednov. Popotujočim mizarskim pomočnikom pa se je določila enkratna podpora 40 kr. Še istega leta se je društven odbor posvetoval o pristopu društva k »Zvezi lesnih delavcev na Dunaju«, kar se je šele čez devet let uresničilo. Iz društvenega zapisnika je razvidno, da je imelo* društvo redne mesečne shode in sestanke, na katerih so se obravnavala poleg društvenih tudi druga važna vprašanja. Tako se je J7. aprila 1898 pri Ko-slerju vršeči se shod pečal z uvedbo obrtnih sodišč. Stavila se je resolucija na naslov justičnega ministrstva, da naj se v Ljubljani ustanovi obrtno sodišče, ter naj se obrtna stroka mizarjev prideli kompetenci tega sodišča. Dasi se je obrtno sodišče ustanovilo v Ljubljani šele enajst let pozneje, dokazuje vendar to dejstvo, da so se ljubljanski mizarji živo zanimali za vse pojave, tičoče se delavskega vprašanja. Po triletnem- obstoju je društvo po inicijativi sodr. Petrovčiča v mesecu decembru 1898 ustanovilo1 risarski tečaj, ki je imel ob skromnih sredstvih lepe uspehe. Leto prej pa je bila ustanovljena društvena knjižnica, ki je štela 201 knjigo. Tega leta se je izdelal ob sodelovanju sodruga Petrovčiča jako1 dober in umesten opravilnik za funkcionarje. O pravilnik, ki ima trajno vrednost, je. mnogo pripomogel do rednega delovanja.
razsvetljava, kurjava — vse se je nezmerno podražilo. Tuji producenti in špekulacija so podražili, kar so mogli, vse živ-ljenske potrebščine. Proti tem je obramba težka. V deželi sami pa imamo dovolj krompirja, fižola, jajc, živine, kaše — tako da se lahko nadomeste predmeti, ki so za konsumenta predragi in skoraj nedosegljivi, s temi domačimi pridelki. Seve, če je njih cena zmerna in primerna razmeram.
Maksimalne cene glede prekupčevanja in špekulativnega nakupa kakor tudi druge podobne odredbe rode vedno dober sad.
Podpisani zato prosijo visoko c. kr. deželno vlado, naj ne ostane le na dosedanjem stališču glede varstva konsumen-tov, ampak4 naj skuša iti še dalje s svojo skrbjo in koristnimi odredbami proti odc-ruštvu in špekulaciji. Spominjamo le na mleko. Ideja, ki se je sprožila — da bi prevzemala vse mleko posebna centrala — pomeni pri današnjem stanju podražitev mleka, zlasti za Ljubljano. Današnja oskrba ljubljanskih konsumentov z mlekom je sicer zelo primitivna, a je najbolj cena in najprimernejša. Seveda bi bila lahko izpeljava te ideje v prid konsumentov, če bi bili dobro zastopani pri izvršitvi. Prav tako pri vseh drugih centralizacijah za dobavo živil mestnemu prebivalstvu. Le tedaj se nekoliko objektivno deluje, če sta zastopana konsument in producent.
Naravnost katastrofalen učinek pa bi nastal za delavstvo, če ugodi visoka c. kr. deželna vlada zahtevi zastopnikov kranjskih kmetovalcev in odpravi maksimalne cene. Tako postopanje bi pahnilo delavstvo vse dežele v stradanje in največjo bedo. Delavstvo pričakuje trdno, da ima visoka c. kr. deželna vlada toliko socialne pravičnosti in uvidevnosti, da se ne vda škodljivim nasvetom zastopnikov kmetovalcev.
Spričo vseh teh navedenih razlogov prosijo podpisani, naj pokliče visoka c. kr. deželna vlada h konferencam' za preskrbo dežele, v odbore in komiteje glede vseh azprovizacijskih vprašanj tudi zastopnike konsumentov, zlasti onih, ki so navezani' na stalne prejemke, ki se niso skoraj nič y
V letih 1900. in 1901. so se vršile volitve v okrajno bolniško blagajno ljubljansko. Tretja volitev se je vršila meseca maja 1901; pri teh volitvah je sodelovalo tudi društvo mizarjev ter pripomoglo, da so končno zmagali kandidatje organiziranega delavstva.
Dne 19. junija 1904 se je vršil v Katoliškem domu na Turjaškem trgu društven shod, na katerem je poročal tudi sodrug Skaret, predsednik Zveze lesnih delavcev avstrijskih, o potrebi centralizacije vseh mizarjev v Avstriji. Tu je padla tudi odločitev glede priklopitve mizarskega društva zvezi. Razumljivo je, da so bila med člani različna mnenja. Nekateri so se težko odločili za spremembo. Veliko vlogo je igralo denarno vprašanje, ker je društveno imetje razmeroma precej naraslo. Toda zmagala je zdrava misel. Centralizacija je bila sklenjena. Po 53 mesecih svojega uspešnega delovanja se je prelevilo »Društvo mizarskih pomočnikov na Kranjskem« dne 15. januarja. 1905 v podružnico. V Koslerjevi pivovarni razpuščeno članstvo je z vsemi pravicami prestopilo k »Zvezi lesnih delavcev v Avstriji na Dunaju«.
Za ljubljanske mizarje je s tem pristopom nastala nova doba. Prej so bili člani podpornega društva, sedaj pa so bili člani bojne organizacije. Prej so se naslanjali le na svojo moč, odslej so smeli računati na sopomoč vseh avstrijskih mi-
izpremenili, čeprav so se izdatki podvojili in potrojili.
V Ljubljani, 9. oktobra 1915.
Podpisi.«
Splošni interes zahteva, interes javnosti, da se aprovizacijska organizacija izvede še podrobneje, nikakor pa bi se ne pospeševale splošne koristi in blagostanje, če bi se v sedanjih razmerah še bolj odprla vrata prosti špekulacijski kupčiji. Z vso nado se zaradi tega vdajamo prepričanju, da bo spomenica blagodejno vplivala na razvoj aprovizacije in nje organizacije v okviru poštene in pravične uprave, ki nima namena konsumente izkoristiti, marveč je preskrbeti z življen-skirni potrebščinami kolikor mogoče zadostno in po čim primernejših cenah.
Znižanje cen moki in kruhu v Nemčiji.
Uradni razglas naznanja, da so se od dne 20. septembra dalje cene moki in kruhu zopet znižale. Mestni razdeljevalni uradi oddajajo sedaj do preklica 100 kilogramov ržene moke po 33 mark in 100 kilogramov pšenične moke po 38:75 mark. Cene veljajo za skladišče brez vreče. Z vrečo velja 100 kilogramov 1 marko več.
Trgovci, ki dobavljajo od razdeljeval-nega urada odkazano žito pekom ali trgovcem z moko, ne smejo več zahtevati' za 100 kilogramov ržene moke kakor 33:60 mark in 39:35 mark za 100 kilogramov pšenične moke prosto v skladišču brez vreče. Za vrečo smejo zahtevati po 1 marko.
Pri prodaji moke in kruha prodajalci konsumentom ne smejo prekoračiti naslednjih cen, in sicer od 20. septembra dalje: ržena moka 21 fenigov funt (pol kilograma), pšenična moka 25 fenigov, ržen kruh I6V2 fenigov, žemlje 5 fenigov (75 gramov).
Prodajalci moke in kruha, ki prekoračijo te cene, so kaznovani z zaporom do enega leta ali globo do 10.000 mark.
Razentega se utegne dogoditi, da jim mestna razdeljevalnica za moko .sploh moko več ne dobavlja ali se njih prodajalne uradno zapro.
zarjev, kar tudi ni ostalo brez posledic. Dokler so imeli mizarski pomočniki le lokalno in podporno društvo, mojstri niso nasprotovali svojim mizarjem. Da, prihajali so celo na Silvestrovo veselico ter podpirali nje uspeh tudi denarno. Sedaj se je seveda stvar obrnila. Želja pomočnikov, izboljšati si svoj položaj, je s pristopom k zvezi zadobila očitnejši izraz, kar se je kmalu pokazalo. Dne 21. marca 1905, to je komaj poldrugi mesec po združitvi z zvezo, so že stopili mizarji pri Matjanu v stavko. ■ Stavka se je po 43 dneh končala z uspehom. Po tej stavki je nastalo očitno nasprotje med mizarji in mojstri1. Dogajale so se razne šikane, kar pa je mizarje naravno še bolj podžigalo v njih delovanju. Leta 1907. je videla Ljubljana prvo splošno mizarsko stavko, ki se je za mizarje ugodno končala. Leto 1908. pa ni bilo srečno za mizarje.
Vsled nevzdržnih razmer je stopilo pri Kranjski stavbni družbi v stavko 23 mizarjev. Stavka se je končala z neuspehom, katerega posledice še do danes občuti mizarska organizacija. Leta 1910. je bila zopet splošna stavka, ki je leta 1907. sklenjeno pogodbo precej izpopolnila. Po nesrečni stavki leta 1908. pri »Stavbinski družbi«, se je pričelo za ljubljanske mizarje precej grenko življenje. Preganjanja so bila na dnevnem redu. Organiziranemu mizarju so bila vrata »Stavbinske družbe« zaprta, v ostalih delavnicah celo
O rsapafafs ¥ hmu proti kužnim boleznim.
Z dovoljenjem vojaškega poveljnika je imel profesor dr. V. Prausnitz dne 20. maja t. 1. v zdravniškem društvu štajerskem o napakah v boju proti kužnim boleznim predavanje. Mnogo tega, kar je profesor povedal v svojem predavanju, je važno zlasti sedaj, ko je zaradi vojne nevarnost kužnih bolezni večja kakor sicer. Priporočljivo bi bilo, da bi se njegovo predavanje razmnožilo in razdelilo med prebivalstvo, da izve o nedostatkih v zdravstvenih stvareh. Glavna napaka je, da prebivalstvo ni poučeno o nevarnosti kužnih bolezni in njih zatiranju. Temu pa ni kriv zakon, zakaj zakon je dober in času primeren, le njega izvedba je nepopolna, časih povsem zanemarjena.
Tukaj podamo le nekaj značilnejših mest iz profesorjevega predavanja.
Predavatelj se opravičuje, da predava' sedaj, toda videl je toliko bede, ki bi se bila lahko preprečila, in smatra zaradi-tega predavanje za svojo dolžnost.
Najvišje vodstvo zdravstva opravlja državna uprava; izvedba krajevnih od-redeb glede varstva pred kužnimi boleznimi in glede njih razširjanja pa oskrbujejo občine v prenešenem delokrogu. Naloga države je, da odredi in občine, da odredbe izvedejo. Toda velika večina občin ne more izvesti naredeb, ker nima pomočkov. Predavatelj trdi, da le okolo en odstotek občin izvaja odredbe državne uprave. Le malokje imajo primerne iz-olirne lokale, izvežbano bolniško strežno osebo, razkuževalne priprave in razkužila na razpolago. Dogaja se pa tudi, čeprav so pri1 rokah vsi1 ti pomočki, da se ne porabljajo, ker ni zanimanja ali pa razumevanja za to.
Predavatelj navaja nekaj zgledov. V gorenje-avstrijsko občino, ki je zaradi svoje industrije tudi ob vojnem času velikega pomena, se je zanesla kolera. Bolnik je prišel v bolnico za kolero, ki ima prav lepo lego in bi bila primerna namenu, če bi bili preskrbeli za strežbo bolniku pripravno osebo. Tega pa niso storili.
v drugih deželah so pa mojstri stavkujoče bojkotirali. Kaj storiti? Da je sila najboljši svetovalec, se je tudi to pot izkazalo; Med prizadetimi mizarji se je pojavila junaška misel: ustanovimo lastno mizarsko delavnico. Rečeno storjeno. Pričelo se je takoj z vsemi predpripravami, in stvar je v nekaj mesecih toliko dozorela, da se je še leta 1908. pričelo z delom. Preganjani mizarji so s pomočjo svojih sotovarišev uredili pri »Bobenčku« na Glincah primerno delavnico, kateri so nadeli ponosno ime »Produktivna zadruga ljubljanski h m i z a r j e v«.
Navajeni trdega življenja in vseh ne-prilik, so z železno vztrajnostjo, ob najslabših pogojih jelf graditi temelj sedanjega lastnega poslopja, v katerem se nahaja, najlepša mizarska delavnica na Kranjskem. Kdo naj dostojno oriše ves ta mu-kepolni in nesiguren začetek par požrtvovalnih ljudi, ki so dali vso svojo delovno silo in ves svoj, s krvavimi žulji prisluženi prihranek na razpolago tej zadrugi, da si ustanove pozicijo1, v kateri bodo brez ši-kan lahko izvrševali započeto delo. Kdo naj zapiše ves tisti pomilovalen zasmeh v podjetniških vrstah, ki se je pojavljal na račun preganjanih mizarjev. Toda to pot se njih želja; »mizarji hočejo z glavo skozi zid«, ni uresničila. Nekaj let pozneje*, so začeli mizarji graditi novo delavnico, ki so si jo uredili moderno. Nabavili1 so si stroje ter postali važen faktor lesne indu-
Določili so za strežnico nad 70 let staro ženo. ki ni imela nrav nobenega razumevanja za svojo preodgovorno nalogo. Nihče ne bo tajil, da je naravnost neusmiljeno, če se izroča nego težkega bolnika stari onemogli ženi. Konec pa je bil, ua je stara ženica sama obolela na koleri.
V majhnem kraju na Štajerskem se ni moglo izvršiti razkuženje s formalinom zaraditega ob nravem času, ker ni bilo mogoče dobiti papirnatih pascov, da bi bili z njimi zalepili razpoke. Več ur je minilo, preden so prinesli nekaj papirja iz sosednje občine. V občini, v kateri ni dobiti nekaj pol papirja, je slab zdravstveni organ.
Prav često povzročijo mogočne osebe v posameznih krajih iz varčnostnih razlogov, da se ne napravijo razne zdravstvene naprave ali se celo obstoječe poslabšajo. Neka občina ni napravila vodovoda kljub nujnemu priporočilu uradnega zdravnika, ker je župan to preprečil; občina pa sedaj zaraditega nima popolnoma zdrave vode. Res bi bil novi vodovod veljal 69.000 K; za tak izdatek sc pa župan ni mogel odločiti, ker je »največji davkoplačevalec« v občini.
Mnogokrat ovirajo zdravstveno poslovanje tudi politiški vplivi, ker zasedajo mesta za dotični posel nesposobne osebe. Večkrat posredujejo celo poslanci, da se sposobne ljudi odstavi in jih nadomesti z nesposobnimi. Isto velja tudi za nadzorstvo prometa z živili. Z živili se jako lahko razširjajo kužne bolezni. Politiški oziri na tega ali onega mogotca ali njega svojce popolnoma onemogočajo občinskim nadziralnim organom, da bi postopali objektivno. Tudi »nacionalno vprašanje« se večkrat vmešava v te stvari.
Značilno je, da dobivajo nekateri trgovci, čeprav so bili zaradi istega prestopka že večkrat kaznovani, za kazen le majhno denarno globo. Po živilskem zakonu sc kaznuje prodaja ponarejenih živil z zaporom od enega tedna do treh mesecev, obenem pa se lahko naloži tudi denarna globa od 10 K do 1000 K. Predavatelj je predložil zapisnik kazni lcroni-škcga ponarejalca mleka, ki je bil kaznovan v času od novembra leta 1909. do
Jfm-i«**r.rvmc'tun■-> v.i*k*uBarM*>-
strijc v Ljubljani, resen tekmec ljubljanskih mojstrov. Med tem pa je prišlo do oddaje mizarskega dela nove obrtne šole v Ljubljani. Mizarska zadruga, opirajoč se na izvrstno kvalificirane mizarje, katere so zaslepljeni in nahujskani mojstri preganjali, je to pot na veliko začudenje javnosti stopila med vrsto oferentov, ter dobila od mestne občine nalog, da izvrši vse mizarsko delo pri tem velikem poslopju, ki je znašalo okroglo 80.000 kron. Kdo naj popiše začudenje ljubljanskih mojstrov, kako si zadruga upa prevzeti izvršitev te največje stavbe v Ljubljani, ki so se je še večje firme bale. Njih začudenje se je kmalu izpremenilo v onemoglo jezo. Sumničenja in denunciranja so sc gromadila po ljubljanskem časopisju. Mizarji so pa s ponosnim zadovoljstvom šli na delo ter izvršili delo brez najmanjše hibe, in tudi prevzemalna komisija, ki je bila sestavljena iz zadrugi nasprotnih mojstrov, morala konštatirati, točno izvršitev vsega dela. To je bil najboljši' odgovor na vse laži, obenem pa najlepše zadoščenje mizarjem, za zadrugo pa najboljše priporočilo. Od tu je obstanek zadruge, one 'zadruge, na katero so ljubljanski mizarji lahko ponosni, zagotovljen. Kakor je na eni strani prišlo do ustanovitve zadruge le s pomočjo mizarske organizacije, tako ima mizarska organizacija v zadrugi močno oporo za vse bodoče boje, ki se razvijejo, ko nastanejo zopet normalne razmere. S priklopitvijo k
februarja leta 1915 29krat zaradi mešanja mleka z vodo ali nesnažnosti mleka. Dobri mož je hladnokrvno plačeval male globe ter je mešal mleko dalje. Po pravici je rekel predavatelj: »Kdor je zmožen, da ponareja in zasluži na primer tisočake s i rimešavanjem vode mleku, temu je pač vseeno, če mora plačati tupatam majhno globo, ki je pravzaprav le neznatno majhen del njegovih prejemkov.«
Zanimivo bi bilo poizvedeti, če ima ponarejalec kakršenkoli politiški vpliv. Mož, ki je bil tolikokrat kaznovan zaradi' ponarejanja mleka, bi moral biti' obsojen po § 152. obrtnega reda, ki odreja zaporo obrata. Nerazumljivo je, da ponarejalec ni bil niti enkrat kaznovan z zaporom; prav »pošteno« bi ga bil zaslužil.
Predavatelj svetuje, da naj se politiški faktorji ne vmešavajo v povsem zdravstvene zadeve, zlasti ne v boj proti kužnim boleznim, in sicer ne le sedaj ob vojni, marveč tudi ob mirnem času. Želja je opravičena, a težko izvedljiva, ker so po-litiški faktorji zagrizeni in sebični. Nekaj jih je pa tudi, ki posvečajo svoj vpliv v splošno blagostanje. V onih primerih pa, ki jih je navedel predavatelj, bi bila primerna kontrola najboljši pomoček. Veli-kaši v posameznih krajih, ki1 plačujejo večje davke, ne bi smeli o takih stvareh odločevati v zadnji instanci, ali naj se napravi vodovod z zdravo vodo ali1 pa ne.
Swe8©sma trojna.
Na italijanskem bojišču je nastalo bolj mirno. Italijani so začeli štcditi s stre-Ijivom. Boji so se vršili ob Doberdobski planoti in ob gorenji soški fronti in na Tirolskem.
Iz vojnoporočevalskega stana poročajo; Ker so Italijani na onih frontnih točkah, na katerih se nahajajo na Doberdob-plauoti, poskušali pogcstoma z napravo sap v skalovju, približati se našim četam, so te izvršile več izpadov, ki so povzročili sovražniku povsodi težke izgube. Italijanski napadi na visoko planoto Lavarone in Folgarije so najbrže ustavljeni, ker je
zvezi in z ustanovitvijo lastne delavnice, je postala mizarska organizacija šele prav važen faktor, ki je potreben v delavskem gibanju.
Prostor nam ne dopušča, da bi opisali vse dogodke. Bili so časi, ko so vodilni1 sodrugi društva skoraj obupavali, to zlasti leta 1911., ko je mizarsko zadrugo zadela ona nesrečna katastrofa, da je morala napovedati konkurz. Takrat so zopet mojstri triumfirali ter žalili hudo prizadete pomočnike na vse mogoče načine in bahavo oznanjali, da je zadruge in organizacije konec. Bile so to najtežje ure, ko so mizarski1 pomočniki s strahom pričakovali kcdaj zapoje boben pri zadrugi, za katero so mnogo, mnogo žrtvovali. Toda železna volja ne uklone tako hitro. Našli so sc ljudje, ki so pomagali urediti zadevo. Tu gre velika zasluga sodrugom: A. Kristanu, Rok Berliču, Grdadolniku, Kurniku in drugim. Uredita se je zadeva srečno. Zadruga je izšla srečno iz te katastrofe, okrepljena v gmotnem oziru ter bogatejša na izkušnjah. Bila je to tudi najhujša kriza za organizacijo, ki jo je prestala na hvalo zdravemu razumu njenih članov, častno.
Doživela pa je organizacija tudi vesele čase. Vse stavke, razen ene, je končala z lepim uspehom. Kakor so znali mizarji braniti svojo organizacijo, pričajo ne samo stavke, ampak tudi dogodki, ki so se vršili v Katoliškem, Mestnem domu in drugod, ko so razne meščanske politiške
sovražnik tam zopet izgubil okoli 2000 mož. — V Primorju smo obstreljevali Turjak, pri čemer je bilo uničenih nekaj italijanskih bivališč. V Primorju smo izvršili tudi uspešna podjetja v svrho uničenja sovražnih sap, pri čemer so imeli Italijani velike izgube.
Pričakovati je, kakor pravi »Zeit«, da prično Italijani pred zimo z ozirom na dogodke na Balkanu še eno ofenzivo.
*
Avstrijske in nemške čete so pričele proti Srbiji novo ofenzivo na štirih krajih. Bojna črta je dolga okolo 400 kilometrov. Dosedanji boji so namreč zlasti napredovali v štirih smereh, in sicer ob Dolenji Drini Požarevca. Operacije so namenjene proti Mačvi pri Obrenovcti, proti dolini Kolubar in potem po ozemlju južno Belgrada proti Smedrevu. V Mačvi je odpor Srbov posebno krepak. Čete, ki1 prihajajo’ od Save, si morajo vsako ped zemlje priboriti. Cete, ki prodirajo severno Obrenovca, so morale premagati odpor Srbov ob ovinku Save onostran Zemuna. Izhodno Belgrada je pa prekoračila Gallwitzova armada Donavo pri Stnedre-vu, kjer so tla jako močvirna. Med Sme-drcvinr in Požarevcem prodira južno. Belgrad in Smcdrevo so si zavezniki že osvojili. Za Belgrad so trajali boji skoro tri dni; sedaj so zvezne čete že zasedle tudi gričevje za	Belgradoin.	Našli	so v
Belgradu precej	bogat	vojni	plen,	med
njim 9 ladijskih in 26 drugih topov. Mesto je silno trpelo.
»Berliner Tageblatt« poroča iz Pariza: Računati se	mora,	da se	bodo	umikali Srbi dalje. Srbi so	artiljerijsko	slabi
in niso mogli držati črte ob Donavi. V Parižu sodijo popolnoma jasno o položaju. Londonska poročila iz Niša poročajo o težkočah avstro-nemškega vkorakanja in slave junaštvo napadalcev in govore le o slabi srbski obrambi.
Bulgarija, ki se je silno dolgo pripravljala na vojno, je napadla Srbijo blizu Knjaževca. Zaplenila je tudi na Donavi pet ruskih čolnov, ki so vozili munieijo za Srbijo. Turčija daje Bulgariji dva zbora
stranke hotele zasejati razdor v njih vrstah. Pri tem poslu so doživeli žalostne izkušnje, zlasti takozvani Narodni delavci in njih vredni bratci Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. Zlasti »Narodni delavci« so morali povsod zapustiti svojo »ofenzivo«, kjer so se prikazali mizarji, dalokatera stroka na Kranjskem je doat-daj tako odločno pobijala vsako ceplenje moči, ter tako živo branila organizacijo na mednarodni podlagi, kakor mizarji. To jih je tudi kljub vsem zaprekam naredilo močne. Ta misel, katero s tako skrbno čuječnostjo varujejo naši starejši sodrugi1, ki so stali ob zibelki organizacije, ki so zanjo rajši prenašali vse šikanc, kakor da bi se izneverili svojim načelom, je krepko ukoreninjena v vseh članih. Noben še tako silen vihar jo ni mogel ugonobiti, tudi sedanja vojna je našla mizarje pripravljene. Kljub vsem težkočam stoji organizacija mizarjev še vedno neomajano na svoji zdravi podlagi. Ko se vrnejo številni sodrugi, ki so sedaj v vojni, zopet med nas, nam ne bodo mogli očitati, da nismo ob njih odsotnosti storili vse, kar je bilo v naši moči, da organizacijo ohranimo. Bodi bodočnost še tako temna, naš cilj je pa tako jasen, da ga ne moremo izgrešiti. Po oni poti, s katere so nam naši starejši tovariši odstranili marsikatero oviro, hočemo voditi našo organizacijo k cilju, do katerega hočemo in končno moramo dospeti.	—e.
vojaštva na razpolago in tovarne za mu-nieijo, Bulgarija pa je odstopila Turčiji prernog in prometna sredstva.
Balkanska vojna se je torej začela. Rumunija je še popolnoma mirna, Grška pa se utegne ukloniti grožnjam entente, čim je izbruhnila vojna med Srbijo in Bulgarijo.
Zaradi pomoči Srbom je baje nastat majhen spor v ententk Povsod potrebujejo vojaštvo doma, pa naj bi ga pošiljali še na Balkan! Ali bodo Angleži in Francozi še nadalje operirali na Galipoliju ali ne, to še ni gotovo. Nameravajo pa izkrcati vojaštvo ne le v Solunu, marveč tudi v nekaterih drugih krajih na Balkanu. Doslej so izkrcali' v Solunu le kakih 30.000 vojakov; transport se vrši silno počasi in ima ententa le malo upanja, da bo ta akcija uspešna.
*
Na ruskem bojišču poskušajo Rusi zopet na raznih mestih prodreti avstrijsko in nemško bojno črto. Vršili so se zlasti boji ob gališki in besarabski meji, ki pa za Ruse niso bili uspešni. Dvinsk je najbrže že pred padcem; tam so Nemci izredno napredovali. Sicer je pa nastalo običajno bojevanje na vsej bojni črti.
Iz vojnega poročevalskega stana javljajo:
Na ruskem bojišču nadaljuje sovražnik svoje prebijalne poskuse ob Strypi, a brez uspeha. Glavni sunek je bil v smeri Trembovla - Podhajec in sicer je hotel prebiti pri Burkanovu. Armadna skupina Linsingen je morala 11. t. m. braniti v zadnjih dnevih zavojevane pozicije proti lju-tirn napadom, kar se ji je vseskoz posrečilo. Njena uspešna defenziva je predpogoj, da se'ohranijo pozicije okrog Putilovkc. Za prihodnji čas je pričakovati nove ruske ofenzive. Tudi s tem se moramo sprijazniti, da bo sovražnik še dolgo vznemirjal naše fronte na jugozapadnem ruskem bojišču in na nekaterih krajih poskušal jih prebiti.
Vsa znamenja kažejo, da se Rusija ne bo več opomogla do nove ofenzive ter bo raje čakala, kdaj pade kje drugje zanjo ugodna odločitev, na katero bi se pozneje sklicevala. Zaradi pomanjkanja so morali tudi deloma- ustaviti tovarne za municijo. Dovoz vojnih potrebščin iz Amerike ali iz Japonske pa poneha, ker nastopa zima in zamrznejo dovozna pota.
*
Velika francoska ofenziva prav nič ne napreduje, dasi se ponavljajo napadi dan za dnem, sedaj v Flandriji, sedaj v Šatn-paniji, sedaj v Vogezih.
Tupatam se posreči deloma posamezni sunek Francozom, toda uspeh se neposredno zopet prevrne. Posebno živahno delujejo letalci in mornarica angleška ob belgijskem obrežju, kar vse pomeni, da se prične zopet v kratkem ljut napad. Nemški letalci so dne 10. t. m. uničili štiri sovražna letala.
Doma£i pregled.
Iz seje občinskega sveta ljubljanskega. V torek se je vršila seja občinskega sveta ljubljanskega. Poleg običajnega dnevnega reda se je razpravljalo tudi o aprovizaciji mesta Ljubljane. Načelnik aprovizačnega odseka je podal obširno poročilo, v katerem je tudi omenjal konferenco, ki je bila pred štirinajstimi dnevi na iniciativo deželnega odbora kranjskega. Aprovizacija je težavna in še težav-neja bo, če se uvede, kakor to žele zastopniki dežele, prosta kupčija in se odpravijo maksimalne cene. Aprovizačni odsek nabavlja za Ljubljano mesečno 50 do 60 vagonov moke. Razširila se je vojna pekarna, nabavil se je krompir, preskrbe
se drva, premog kakor tudi druge potrebščine kolikor dopuščajo kupčijske razmere in denarna sredstva, kakor hitro bo to mogoče. Z ozirom na konferenco je stavil poročevalec naslednjo resolucijo, ki jo je občinski svet soglasno sprejel: »Občinski svet stolnega mesta Ljubljane prosi visoko c. kr. deželno vlado:	1.	Da	odkloni
vsako nadaljnjo zvišanje maksimalnih cen za klavno živino, pač pa dovoli ljubljanski mestni občini prisilno nakupovanje za aprovizacijo mestnega civilnega prebivalstva potrebne množine klavne živine po obstoječih maksimalnih cenah v zvezi z nakupovanjem klavne živine za c. in kr. vojaško upravo; 2. da razširi pravico mestne občine do izključnega nakupova--nja jajc pod sedanjimi pogoji na celi okr. glavarstvi Litija (8 vin.) in Krško (K) vin.) ter prepreči z najstrožjimi naredbami vsak izvoz jajc iz imenovanih okrajev; 3. da odkloni vsako diferenciranje cen za rnlckarniško mleko na eni in ono, katero oddaja producent neposredno konsumen-tu ha drugi strani; tudi naj ukrene vse potrebno, da bo mleko iz ljubljanske okolice ostalo ohranjeno izključno za potrebe ljubljanskega prebivalstva, dočim naj se potrebščina vojaških bolnišnic krije iz raznih oddaljenejših mlekarn, na primer kamniškega političnega in zlasti brdskega sodnega okraja.« — Sodrug Mlinar je predlagal, da se izvoli tudi od strani organiziranega delavstva primerno zastopstvo v aprovizačni odsek ali pa naj sc na predlog organizacije sprejme tako zastopstvo v odsek, kar je z ozirom na tako-zvani »Burgfriede« prav lahko in bi zastopstvo zlasti glede notranje organizacije blagodejno vplivalo na poslovanje aprovi-zacije. Načelnik g. dr. Triller se je nekoliko branil, a končno obljubil, da bo upošteval to željo. — Delavsko zastopstvo je potrebno v tem odseku, da se podpro iniciative, da se pa naravnost odseku tudi sporočajo želje in pritožbe konsumentov, ki ne spadajo v javnost, če se ne mara škodovati podjetju.
Trgovci in prodajalci posode iz posteklenjene in jeklene pločevine ter stranke pozor! Glasom cesarske naredbe bodo morale do 30. novembra zasebne stranke oddati posodo iz bakra, medi in niklja ter se bode za nadomestilo dobila posoda iz drugih kovin (iz jeklene pločevine). Pri posodi iz jeklene pločevine je razločevati »tržno blago« in »srednjetežko blago«. Potem pride »izvcntežka posteklena posoda iz jeklene pločevine«, »posoda iz litega železa« in »pokositrena in brušena železna posoda« (posoda iz jeklene pločevine) ter »pralni kotli«. Za vso nadomestilno posodo so uveljavljene najvišje cene, od katerih mora imeti vsak trgovec in prodajalec posode strankam na razpolago in v vpogled vsaj po en izvod. V lokalih za' nadrobno prodajo mora imeti trgovec razen cenika nabit še prav dobro videil napis: »Uradni cenik za pločevinasto in lito posodo ter pralne kotle je na razpolago«. Uradni ceniki se dobivajo pri politični oblasti prve vrste (tedaj v Ljubljani pri magistratu). — Nadzorovanje te naredbe spada v področje obrtne oblasti. Prestopki te naredbe se kaznujejo z denarno globo do 5000 K ali z zaporom do šest mesecev. Naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve. — Trgovci kakor tudi zasebne stranke se opozarjajo; da se z nadomestno posodo pravočasno preskrbe.
Prodaja sočivja (fižola, graha, leče). Poroča se nam:	Razven	komisijonarjev
Žitnega zavoda ni nihče upravičen kupovati fižola od kmetovalcev, tudi vojaštvo-ne, in kdor bi prodajal fižol komu drugemu kot komisijonarjem Žitnega zavoda, se glasom zakona kaznuje z zaporom od 1 meseca do 1 leta in z globo do1 20.000 K.
Prevzemne cene, po katerih kupuje Žitni zavod, so sledeče: za grah ali lečo 55 K, za fižol vseh vrst, ki je namenjen za- človeško hrano, 40 K, za fižol in bob za krmo 30 K za 100 kilogramov netto, postavljeno na bližnjo železniško postajo. Žitni zavod oddaja za enkrat še ves nakupljeni fižol vojaškemu erarju, ki ga prevzame v vrečah po 70 kg netto. Ko se zadosti vojaškim potrebam, se prične oddaja fižola okrajnim aprovizacijskim odsekom za preskrbo civilnega prebivalstva.
Cena za ajdo. Kot prevzemna cena za ajdo sc je določila 28 K za 100 kg netto, postavljeno na bližnjo železniško postajo. Glasom cesarske naredbe z dne 21. junija 1915 je tudi ajda zasežena v prid države in se sme prodajati samo »Zavodu za promet z žitom«, ki jo nakupuje potom svojih komisijonarjev.
Ponarejeni stokronskš bankovci. V raznih mestih naše države se je opazilo1 v zadnjem času nove ponaredbe stokron-skih bankovcev iz leta 1912. Pozna se jih poteh znamenjih: na besedi-»Barki« v ogrskem akcentu ni akcenta na »a«. Črke ogrskega teksta so tesnejše in imajo bolj širok bel rob, kakor je na pravem bankovcu. Mesto z besedami »Hundert Kro-nen« in z velikima številkama »100« na strani z nemškim tekstom se občuti gladko, dočim se na pravem bankovcu občuti kov bakroreznega tiska. Sploh je ponarejen bankovec bolj; mehek kakor pravi. Oba, drug na drugega prilepljena‘lista se dasta ločiti, ako se bankovec zmoči;
Obsodba v Sarajevu. Pred okrožnim sodiščem v Sarajevu je bila 5. t. m. obravnava proti podpredsedniku srbskega upravnega in šolskega sveta Gligoriju Jeftanoviču in njegovemu sinu dr. Dušanu Jeftanoviču zaradi kaljenja javnega miru. Obtožba je temeljila na raznih ve-leizdajskih in propogandističnih rečeh, ki so bile lani izkopane v Jeftanovičevem hlevu. Gligbrije Jeftanovič je bil obsojen na eno leto ječe in na izgubo kompturske-ga križa Franc-Jožefovega reda, dr. Dušan Jeftanovič je bil obsojen na šest mesecev ječe in na izgubo doktorata.
Begunci morajo zapustiti Ljubljano in sploh Kranjsko. Vsled razpisa c. kr. ministrstva za notranje stvari, z dne 4. oktobra 1915, št. 51.481 ozir. c. kr. deželnega predsedstva v Ljubljani z dne 8. oktobra 1915, št. 8230/Mob. morajo vsi begunci iz Primorskega, ki so brez sredstev in so radi tega prosili za državno podporo, tekom 8 dni v Lipnico, v tamkajšnji begunski tabor »Wagna« odpotovati. Prizadetim se potrebni spisi za potovanje, kateri veljajo tudi za prosto vožnjo po železnici1, obenem s pošto dopošljejo. Kdor pa ne bi prejel omenjenih spisov, naj jih tuuradno zahteva. Pri tem se poudarja, da se v etapnem območju beguncem podpore ne more priznati, da pa je vlada pripravljena, jih državnim potom, v zato določenih begunskih naselbinah in občinah v ozadnjih krajih, podpirati. C. in kr. 5. etapno poveljstvo je^ z dopisom z dnem 29. septembra 1915, št. 3244 ukrenilo, da iz vojaških ozirov begunci v etapnem območju sploh ne smejo prebivati. Begunci iz Primorskega, ki so nastanjeni v ljubljanskem policijskem okolišu, se toraj poživljajo, da policijski okoliš, to je ozemlje mesta Ljubljane, ter občine Zgornja Šiška, Vič in Moste tekom 14 dni zapuste in v Lipnico odpotujejo, kjer se jim bo potem, ko se dožene, da razpolagajo z zadostnimi sredstvi, potovanje v ozadnje kraje, ki se ga razun Dunaja vsak sam lahko izvoli, dovolilo. Kdor bi se ne pokoril temu ukazu, bi se moral po obstoječih predpisih kaznovati, odpotovali je p.a se izvršilo prisilnim potom. — C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, dne 12. oktobra 1915.
49. št.
„DELA VECa ■ ___________
Stran 5.
Pošiljatve vojakom. Z odlokom trgovinskega ministrstva z dne 29. septembra t. 1., št. 30.442/P, je začenši z dne 4. oktobra do daljnih odredb promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov pod pogoji, naznanjenimi s tukajšnjim dopisom z dne 13. t. m., št. 3754/M-15, raztegnjen na sledeče vojnopoštne urade: 6, 12, 15, 17, 19, 22, 23,	24,	25, 26,	27,	29,	30, 31,	32,	33,	35,
36, 38,	40,	42, 44,	47,	50,	52, 54,	56,	57,	58,
59, 60,	62,	63, 64,	66,	67,	68, 70,	71,	72,	74,
75, 77.	79, 80, 83,	84,	86,	87, 89,	90,	92,	94,
Qfi Q7. mn. 101. io?. ina. iru. ms, m7. 108.	110,	111, 112, 116,	118, 120,	121,	124,
125,	126,	127, 128, 130,	132, 134,	135,	137,
139,	141,	143, 144, 150,	154, 155,	156,	158,
160,	161,	162, 164, 165,	166, 167,	171,	173,
175,	177,	178, 179, 181,	182, 183,	184,	200,
201,	202,	204, 206, 208,	209, 213,	214,	225,
252,	253,	255, 330, 350,	351, 352,	353,	501,
502, 503, 504, 505, 506 in 507. Nasprotno je zopet ustavljen promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov z vojnopoštnimi uradi št. 34, 45, 46, 95, 308, 317, 324, 605 in 620.
Dva orožnika ustreljena. Minulo soboto okolo 5. zjutraj sta prišla dva orožnika v Svibnu pri Zidanem mostu k posestniku Strniši, ker je naznanil, da sta pri njem dva nasilna prenočevalca. Ko sta orožnika na svojem poizvedovanju stopila v sobo, sta sumljiva tujca, ki sta ondi prenočevala, pričela tako nenadoma streljati iz revolverjev, da se orožnika nista utegnila količkaj v bran postaviti. Orožnik Pugelj, ki' je bil takoj mrtev, je oče šestero otrok. Šele pred kratkim je bil kot poljski orožnik prideljen orožniški postaji v Radečah. O Indiharju je še upati, da okreva. Eden onih roparjev je bil že v petek ves dan pri hiši, drugi je pa prišel šete proti večeru. Tolovaja sta, ko sta orožnikoma odvzela puški z rnunicijo, odšla proti Jatni. Predno ju bodo dobili v roko, se je bati, da utegne nastati še prava bitka, če se bosta zločinca hotela braniti.
Ureditev porabe mleka na Štajerskem. Štajerska namestnija je prepovedala, krmiti neposneto mleko svinjam in teletom; nadalje je prepovedala prodajo smetane; ista se sme prodajati le za bolnišnice, za kar je treba posebnega dovoljenja.
Padanje cen za svinjsko mast na Ogrskem. Ker se je dognalo, da se nahajajo na Ogrskem tako velike množine svinjske masti, da sc ni bati pomanjkanja, so začele cene za svinjsko mast nagloma padati. Cena za svinjsko mast, ki je znašala še pred dnevi 8 K 40 vin., je že padla na 7 K 60 vin. Cene masti na Ogrskem vedno bolj padajo. Dodatno se poroča: Ogrska vlada je določila najvišjo ceno za svinjsko mast na Ogrskem, in sicer 5 K 50 vin. za kilogram.
Senzacionalen uspeh preiskave pri mesarjih. Iz Osijeka na Hrvaškem se poroča: 1 ri tamošnjih mesarjih in prekup-cili mesa in slanine so merodajne oblasti izvršile preiskavo, seveda ne brez velikega uspeha. Upijejo, da ni slanine, pa jo ,ic vkljub temu dovolj, samo treba jo je poiskati, lako so jo našli pri mesarjih in sicer po 1360 kg, 1500 kg, 1900 kg, 2500 kg itd. Oblast je lepo mast in slanino zaplenila m tako prebivalstvo z vsem preskrbela. Tako bi bilo treba še kje drugje postopati, ne samo v Osijeku.
Svetovni pregled.
Poljski socialni demokrati ustreljeni po prekem sodu. Poljak Adamčevski, ki je služil v francoski vojski kot prostovoljec v legiji tujcev, je bil pri Courency na podlagi obsodbe francoskega vojnega sodišča obsojen na smrt in ustreljen, kakor poroča »Berliner Lokalanzeiger« z Dunaja.
| Adamčevski je bil socialni demokrat. Dal se je zapeljati od svojih francoskih so-drugov, da je vstopil kot prostovoljec v legijo tujcev. Nekega dne je dobil povelje, da izvrši smrtno obsodbo na bojnih tovariših in sodrugih. Adamčevski je zagnal puško proč in stopil z osmimi tovariši na stran obsojencev. Za to dejanje je bilo ustreljenih na mestu vseh devet, in med njimi tudi ruski socialni demokrat Arto-mošin.
Nemčija ima dovolj mesa. V Nemčiji so sklenili, da ne bodo, kakor so prvotno nameravali po avstrijskem vzorcu, določili dni, ob katerih bi se meso ne smelo prodajati.
NO'vi štrajki v Italiji. Pet tisoč kovinskih delavcev v ladjedelnici1 in orožni tovarni Armstrong in tristo delavcev v mu-nicijski tovarni v Menzagnu je pričelo štrajkati, tri tisoč kovinskih delavcev v Ansaldi pa zahteva dvajset oziroma tridesetodstotni povišek mezde in petdeset do sto odstotkov plačila za delo čez ure.
Premirja na vernih duš dan ne bo. »Osservatore Romano« izjavlja, da sveta stolica vprašanja o premirju za 2. november ni izprožila in da ga ni nameravala iz-prožiti, kakor so poročali listi.
115.000 sirot v Srbiji. £akor poroča »N. W. Tagblatt«, piše srbski list »Novosti«; Pretresljivo sliko vojnih grozot nudijo sirote, katerih v Belgradu kar mrgoli. Za 6600 vojnih sirot je skupščina v svoji zadnji seji obljubila skrbeti. Ali 115.000 sirot — piše srbski uradni list »Srpske No-vine« sam — je danes v deželi, za katere se mora skrbeti. Nismo pa še pri koncu z bedo. Ali se je potem čuditi1, da se v od politikov zapuščenem Belgradu opažajo struje, ki so v prvi vrsti samo socialnega značaja?
Ruski letalni napad na Črnovice. Iz
vojnega časnikarskega stana: Poročilo ruskega generalnega štaba 9. t. m. izvaja: Naša letala so poletela nad Črnovice in so vrgle na vlake in na zaloge streliva več bomb. Nad kolodvorom se je pojavil kmalu na to steber dima in ognja. S črnovi-škega kolodvora se je dvignilo nato neko sovražno letalo proti našim letalcem, ki so je pa obstreljevali in se je nato hitro izkrcalo v mestu.
Volhinjske oblasti premeščene v Pol-tavo. Rusko notranje ministrstvo je ukazalo, da se morajo oblasti generalne gubernije Volhinije premestiti v Poltavo.
Rusi zbirajo čete proti Bulgariji. Po poročilih iz Bukarešte je odšel del ruskih čet, ki se nahajajo ob besarabski meji pred tremi dnevi v Odeso, kjer je pripravljeno veliko transportno brodovje. Tudi iz notranjosti Rusije so baje prispele čete v Odeso. Rusija pripravlja obsežno akcijo proti Bulgariji.
Izpraznitev Podolja in Besarabije. »Dziennik Kijovski« poroča, da se je odredila izpraznitev obmejnih pokrajin v Besarabiji in Podolju.
Bulgariia in Grška. Poseben poročevalec »Corriere della Sera« poroča o razpoloženju v Atenah: Trebalo bi izkrcati veliko stotisoč Angležev in Francozov, da se zopet obnovi zaupanje v entento. V gotovih krogih opozarjajo na preobrat v nvz-merju do Bulgarijc. Tako poroča »Nea Himera« iz diplomatičnih krogov, da je Bul-garija dala vedeti, da si želi radikalne iz-premembe dosedanjih odnošajev. Car Ferdinand je pripravljen priznati Grkom celo Macedonijo, dočim bi Grška pustila Bulgarom, da uresničijo svoje načrte.
Grški parlament. »Agence Havas« javlja:	Ministrski svet je odločil izjavo,
ki jo poda vlada v parlamentu. Poslanci liberalne stranke bodo imeli pri Venize-osu posvetovanja, da določijo, kako sta-hsče zavzame stranka v parlamentu. Čuje
se, da bo skušal Venizelos, ki' ima v parlamentu večino, uresničiti novo krizo, a odgovornosti za politiko vlade ne bo prevzel. Liberalna stranka bo vlado pač podpirala, a zaupnice ji ne bo dala. Ker vlada ne bo zahtevala, naj prevzame liberalna stranka odgovornost za njeno politiko, se ni bati krize.
K umoru sodruga Jauresa. »Baseler Nachrichten« poročajo iz Londona, da so zaprli na Francoskem enajst konservativnih poslancev in aristokratov, ker so vedeli za umor Jauresa. Francoski listi o tem niso smeli poročati.
Delcasse — odstopi? Nemški listi poročajo, da so v francoskem ministrstvu nastala nasprotja, vsled katerih bo morda minister zunanjih del, Delcasse, odstopil. Vzrok diferencam je izkrcanje četvero-zveznega vojaštva v Solunu. Italijanski »Secolo« naznanja, da utegne Delcasse odstopiti, ker je nasprotnik izkrcavanju vojaštva v Solunu.
Spalna bolezen okužila francosko po-rnorje. Temnopoltne čete francoske ar-' inade so prenesle spalno bolezen iz južnih dežela v Francijo. Celo civilno prebivalstvo je okuženo po njej.
Zamorci izdelovalci municije. »Petit Journal« poroča, da je na potu iz Anama, Tonkinga in Konšinšine večje število črnih delavcev, ki bodo delali na Francoskem v tovarnah za letala in rnunicijo. Francoska vlada namerava namestiti v teku treh mesecev nad 10.000 zamorskih delavcev.
Profesor Masaryk dobi učno stolico na londonski univerzi »King College«, kjer se ustanovi šola za slovanske študije. Ma-saryk je bil do vojne profesor na praškem češkem vseučilišču.
Angleški minister Grey bo najbrže odstopil, ker se je pričela agitacija proti njemu zaradi njegove neodkritosti.
Angleško - španski spor. »Courant« v Rotterdamu poroča: Angleški veleposlanik v Madridu je protestiral, ker se v časopisju in med narodom agitira, naj se Gibraltar vzame Angliji.
Okrajna bolniška IfeSagaiM v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta.
Zdravnik blagajne	Ordinira dopol. popol.		Stanovanje
Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje	1/211 — 1/21 V 			Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Er. Robida Ivan splošno zdravljenje	11—12	2-3	Dalmat. ul. št. 3, pritlič.
Dr. BocR Emil očesne in ušesne bol.	10-12	2-3	Frančišk, ul. št. 4. pritiičje
Dr. B. Ipavit	10.-12. dop.		Mestni trg.
Dr. Kroiglier Alojzij	1,—3. pop.		Poljanska cesta 18/1.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli elan sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne.
S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
-v).
m častnike m moštvo
•	V*	•
Ljubljana,
Breg itev. 20. BBBBBBaHflBBBa
mr - t •»'.! ••sl '!< ?»/■ i •?►. »r -fr *>** r'r' '(X
ilige Oeistipotheke Budapesf VI. 1.1.
Iz Mehike. Reuter poroča, da je bil 9. oktobra usmrčen v Mehiki prejšnji notranji minister Huerta Ciranados, ker je bil sokriv ob umoru predsednika Miadero.
Velike zaloge mesa in jajc v Ameriki. Iz Washingtona se poroča: Glasom izkaza državnega zdravstvenega urada je bila produkcija jajc v Združenih državah letos tako velika kakor še nikdar. Državne zaloge so že prenapolnjene z jajci, tako da ni mogoče spravljati nadaljnih jajc. Samo v Trentonu leži tačas 21 milijonov jajc. Ravno tako so mesne zaloge v državnih zmrzovalnicah neizmerne; samo v Trentonu je 7 milijonov funtov zmrznjenega mesa.
Naročajte list 9,DeIavec“.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
pcsisSiro-tfama zadruga 2 omejeno zavezo.
Tiskovine aa §©3©, županstva in upad®. MsIrei©€S®r» Rejše plakate 3sb vafeiSa za sinoda en veseSiiee. «■.
Listu® zaključke
Nafsnodernejša uredba sa tiskanje Ešstov, knjig), Bare* šišr, muzikalcj šfda. .*.
Lsiografija.
nnesa BDBBBBBBBBBanagiBBUBSiaoaci^BBHKB aassocnniaaBaccsiaBacasanKisoaoia obbbs
£9
a
a
o
a
a
o
a
a
ci
C!
a
Ivan iax in sin, Ljubljana
=== i$™ais!ta cesta š$@v» 1? — -................
psiisoraša svsš©	zalog®
Mi tisi
in stroje n Mt
za rsiliiigs in Sit.
Vozna Mesa. M foj! iflžl i Cenika se dobe zastonj in franke.
BBBBBBBBaBa BBEBBOC! BBOBGaBD iSBBCSBBBKBBH ES
BBRBBSCSIBBOBaBBHBB
Sodrugi, žep«*
  S koledar za delavce in prometne nameščence, ki Izide v kratkem. Cena v platno vezanem, izvodu, 1 K, po pošti 10 vinarjev vee. Naroča se pri upravi „Delavcaa in pri zaupnikih.
Največ bolezni, katerih vzrok se nam zdi nerazrešljiv, so le posledica slabih živcev. Številne nadloge nas nenadoma obiščejo, ne vemo od kod, eno zlo se poraja za drugim, tako da ima človek slabih živcev na leto lahko 365 boleznij. Živčni sistem je pač onemogel in vsled tega pride do vseh mogočih prikazni kot so tresenje v udih, trganje mišic, neobčutljivost posameznih delov kože, slaba volja, potrtost, srčna tesnoba, težkoče pri prebavi utrujenost in druge težave, ki so simptomi oslabljenih živcev. Ne omalovažujte tega svarila narave, kajti živčne bolezni izotle mozg življenja!
Živčna oslabelost, ki se jenezdravi, postajavedno hujša in dovede končno do poloma.
Kaj pomaga proti temu? Kakor sol in dišave vzpodbujno vplivata na slast do jedi, tako vplivajo bodrilno in oživljajoče na živce prave Kola-tablete.
Kola regulira prehrano, oživlja želodec, pospešuje prebavo in ^o pravici zasluži zato ime »zatiralec bolezni", ker telo napravi bolj odporno in bolj zmožno premagati lahke bolezni. Kola daje moč in življenje in pomlaja telo.
Uživajte nekaj časa Kola in videli bodete, da Vam bo dobro delo. Popolnoma sem prepričan, da Vam Kola mora pomagati in Vam rad pošljem popolnoma brezplačno poizkušnjo. Jamčim Vam, da pristne Kola-tablete ne obsegajo škodljivih sestavin, torej tudi ne morejo škoditi. Profesor Monnet, profesor Manossein, dr. Bavidov in drugi sloviti zdravniki, so se zelo povoljno izrazili o učinkovanju pravih Kola-tablet. Popolnoma zastonj Vam pridenem k poizkušnji prav poučno in zanimivo knjigo, ki Vas bo poučila o vsem, kar Vam je treba vedeti. Zahtevajte še danes brezplačno poizkušnjo, pišite dopisnico in naslovite to na:
Postavno varovano.
tek
je «5©fc>ra slvar! Zanemarjaj Je raster.
Dober tek
5ma2 vsak dan, a k® uživaš
ŽeSod&iI iSkiis- „FLORIAN“ Je pripravil S®k in pre&avo marsikomu,
ki! je zaman kupoval draga Es« ne
jpršjjaaniSi zdravila I
glasSov a® maiPofšSaa IL.|ubtjana.
  ---------------------------------  J