NISMO JIH POZABILI
Pred 40 leti so padli prvi talci iz Zadvora
Letos praznujemo velike in pomembne jubileje, ki so neposredno povezani z uspešnim začetkom in razvojem boja proti italijanskemu in nemškemu okupatorju. Širom po Sloveniji smo svečano proslavili ustanovitev prvih štirih slovenskih brigad, ki so se razvile iz skromnih skupinjn četic, da bi prerasle v bataljone, brigade, divizije in korpuse.
Ob teh jubilejih pa ne smemo mimo spominov na Ijudi, ki so v prvih mesecih vstaje vodili politične in vojaške priprave na odpor proti okupatorju. Mnoge od njih je okupator zaradi izdajstva kmatu prijel in jih postrelil kot talce.
Pod streli italijanskih okupatorjev sta med prvimi talci padla tudi Jernej Gašper-šič in Tone Trtnik iz Zadvora, oba po-membna člana vodstva NOB v (etih 1941—1942.
Tone Trtnlk se je rodil leta 1908 v Zad-voru. Že kot mlad fant je moral delati pri zi-darjih, se je leta 1926 v Strojnih tovarnah in livamah v Ljubijani izučil za ključavničarja. Izredno bister za dogajanja okoli sebe je kaj kmalu prišel med Ijudi, ki so dokaj dru-gače razrnišlali o svoji bodočnosti in bo-dočnosti našega delovnega človeka, kot večina tedaj delujočih krajevnih politikan-tov in katoliško ponižnih Ijudi. Že ieta 1926 je prišel v tej tovarni v stik s komunisti in politično literaturo, ki jo je tam dobival, je kaj kmalu prebirala tudi skupina mladih fantov iz Zadvora. Z Gabrijelom Gašperi-čem in Srečkom Smrekarjem je bil leta 1924 zaprisežen v SKOJ, Tone Trtnik leta 1928 šfe v KP.
Njegove ideje in delovanje so močno vplivale na prebujanje patriarhalnega Zadvora. Bil je med pobudniki za ustanovi-tev detavskega društva Svoboda Zadvor, kjer je prevzel tudi tajniške posle. Poleg ' aktivnega delovanja v društvu, kjer je bil z Jožetom Moškričem glavno gibalo vsega, je redno nastopal tudi na občfnskih voli-tvah, kjer je bil voljen na listi naprednjakov. Bil je več tet občinski odbornik in vedno je zastopal interese delavcev in malih kme-tov.
Brezposelnost, ki se je med vojnama redno pojavljala, ni mogla iti tudi mimo njega in srečamo ga kot delavca v Srbiji, kjer se med delavstvom še razširi in po-globi polittčna razgledanost.
Leto 1941 je dočakal v Zadvoru. Ob raz-padu stare jugoslovanske vojske je bil med pobudniki za zbiranje orožja, takoj po ustanovrtvi OF pa med organizatorji OF v Ljubljani in okolici. Aretacijam svobodašev v Zadvoru 13. julija 1941 se je srečno izmuznil in se umaknil v Ljubljano. Do je-seni leta 1941 je deloval kot ilegalec na Ljubljanskem barju in na Igu, nato pa gaje CK Slovenije poslal na partijsko deio v Ko-čevje, kjer je postal član okrožnega komi-teja KPS za kočevski okraj. Zaradi konspi-racije se je zaposltl v temkajšnjem premo-govniku, pa med delavci pridobival simpa-
tizerje za OF in jih pripravljal za odhod v partizane.
Njegovo delo ni moglo ostali dolgo skrito in po izdaji je bil sredi aprila leta 1942 v rudniku aretiran in odpeljan v Ijubljanske zapore. V njih je po strahotnih mučenjih dočakal 11. junij 1942, ko je bil ob pol še-stih zjutraj kot talec ustreljen v Gramozni jami.
Za svoje izredno požrtvovalno delo je bil leta 1953 proglašen za narodnega heroja.
Jernej Gašperšlč se je rodil leta 1915—prav tako kot Tone Trtnik — v Zadovru. Izučil se je za soboslikarja. Bil je aktiven član Svobode Zad-vor, to je društva, ki je med NOB dalo veliko bor-cev in političnih delavcev. Tako kot drugi svobo-daši se je tudi Jernej Gašperšife udeležil zna-nega zleta Svobod v Celju leta 1935.2e leto prej je bil sprejet v članstvo KP in deloval v rajon-skem komrteju KP za Dobrunje. Aktivno je delo-val tudi v sindikatu Splošne delavske strokovne zveze.
Ob razpadu staro jugostovanske vojske je velik del vojaške opreme ostal v družbeni dvo-rani pri Glastovcu v Zadvoru. Tudi Jernej Gaš-peršič je bil med onimi, ki so takoj začeli odva-žati in skrivati orožje in vojaško opremo. Dne 13. julija 1941 se je italijanskim aretacijam izognil in se še isti dan priključil Irinajsterici svobodašev iz Zadvora, ki so v zadvorških gozdovih ustanovili Molniško četo, prvo partizansko četo v Sloveniji.
Kmalu nato je bil poklican h glavnemu po-veljstvu slovenskih partizanskih čet ter kot inš-truktor poslan na teren na Dolenjsko in Notranj-sko. Jeseni leta 1941 je bil imenovan za koman-danta 1. bataljona slovenskih partizanskih čet, ki je povezoval vse takratne partizanske čete na Dolenjskem in Notranjskem.
Bataljon, ki je bil zaradi visokega snega in ne-pravočasnega obvestila četam okrnjen, je 1. novembra 1941 napadel Bučko, da bi preprečil izseljevanje slovenskega življa \z tamkajšnjih krajev. Po tem napadu je Jernej Gašperšič odšel poročat v Ljubljano, kjer pa ga je na bloku na Dolenjski cesti aretirala italijanska vojska in ga predala policiji. V zaporu je bil po izdaji in-dentrficiran. Kljub mučenju, kar dokazujejo tudi iz zapora ohranjene slike, ni izdal nikogar. Ob zori 11. maja leta 1942 je bil ustreljen kot talec na strelišču ob Dolenjski cesti.
Jernej Gašperšič je v svojem kratkem žMje-nju ogromno prispeval, da se je NOB razmah-nila v silo, ki je še v letu njegove smrti rodila štiri slovenske brigade. Bi! je neuslrašen borec za ideje komunizma \r\ kot tak je padel kot pravi talec današnje občine Ljubljana Moste-Polje. EDVARD SVETEK