LISTJE in CVETJE. w Kdo ve: 4. Zakaj plava led na vodi? 5. Zakaj voda prej zavre, ako kuriš pod piskrom, kakor pa, če kuriš poleg piskra? 6. Kako se čita beseda: ,,Charada" in kaj pomeni? _____ Odgovornavpražanjavzadnjemlistu: 1. Večkrat se ime »cerkveni učenik« in »cerkveni oče« zamenjava, vendar imate obe besedinekoliko različen pomen. Cerkveni oče-tje v širšem pomenu so vsi oni učeni možje svete katoliške cerkve, kaleri so sveto ži-veli, goreče (v spisili) zagovarjali in razlagnli čisti nauk Jezusov in katerim je sv. cer-kev priznala ta naslov, ker ona jedina ima soditi, ali kdo uči čisto resnico ali zmoto. — -W 32 g*- Po zgodovinskih dobah, v katerih so živeli, jih lahko razvrstimo v tii vrste ter jih ime-nujemo: apostoljske očete nekako do 150, apologete do 313 in cerkvene očete (učenike) v ožjem pomeuu nekako do srede 8. stoletja. Onim cerkvenim očetom, ki so se izredno odlikovali po sveiosti iii učenosti ter imajo posebno velike zasluge po svojih teme-ljitih in obširnih spisih, dala ie sveta cerkev (po papežu ali po občnem cerkvenem zboru) naslov »cerkveni učenik« (doctor eccle-siae); ta častni naslov je dala tudi nekateiim izvrstnim moženi, ki so že ptuueje živeli, ko je že minila doba cerkvenih očetov. —Oue može starodavue dobe, ki so ludi v učenih spisih zagovarjali sv. cerkev in razlagali njene nauke. pa čistost njihovega ueeuja in svetost njibo-vega življenja ni popolnem izkazana, imenu-jemo »c erk v e ii e p i s a t e 1 j e«. Apostoljskih očetov, kateri so še iz ust sv. apostolov sliSa.li Jezusove nauke, je sedem: sv. liarnaba, Klemeti Rimski, Ignacij, Polikarp. neznani pisatelj pisma do Dijogneta, Papija in Herma. — Najimeuitniši apologeti so: Sv. Justin (t 1661, Jrenej (f iJ02j, Gregorij Cudodelnik (f 270) m Ciprijan (f 258). — Cer-kvenim pisateljem pristevamo: Klemena Aleksandrijskega, Oiigena in Tertulijana. — Cerkvenih učenikov je dosedaj 22 (dva so piišteli sedanji papež Leoa XIII., narnreč sT.Cirila Jeruzalera^kega iu Janeza DamašCana) in sieer sedcm grškili: sv. Atanazij (f 373), Bazilij Veliki (f.}79),GregorijNac janfian (f390), Janez Knzost. (f 407), Ciril Jeruzalemski (f356), Giril Aleksandrijski (f 444) in Janez Damaščan (f 754); petnajst latinskili (med njimi osem iz d6be cerkveuih očetov): sy. Hilanj (t 366), Peter Krizolog (f 452j, Leon Veliki (f 461), Ambrozij (f 397), Jeronim (f 420), Avguštin (f 430), Gregorij Vel.ki (f 604), Izi-dor (f 636), Peter Damijani (t 1072), Auzelm (t 1109), Bernard (f 1163), Tomaž Akvinski (t 1274), Bonaventura (f 1274), Franiišek Sa-leški (f 16221 iu Alfonz Ligvorg (t 1787). — Naj Se pristavimo, da sv. Ambrozij, Avguštin, Jeronim in Gregorij Veliki se imenujejo ve-liki latinski, sv. Atanazij, Bazilij, Gre-gorij Nacijančan in Janez Zlatoust pa veliki g r š k i cerkveni očetje, — res pravi stebri svete cerkve. 2. Po zimi je razlika med mtzlim zunanjim in gorkim sobnim zrakom dokaj večja nego po leti. Kjerkoli pa prideta mrzli in gorki zrak v dotiko. razdelita si takoj prostor tako, da se mrzli (specifično težji) zrak razprostre ob tleh, gorkejši (specififino lažji) pa se mu urnika navzgor in, če mugoče, tudi ubeži. Kakor hitro torej odpreš vrala gorke sobe, hiti pri tleh mrzli sveži zrak v sobo, gorki — sprijeni sobni zrak pa zgoraj ven na prosto. To kro-ženje obojnega zraka kaj hitro prezrači sobo, in sicer veliko hilrejše, ako se odpro visoka vrata, kakor pa nizko ali okroglo okno. Zato je v mnogih sobanah dvojna odpitina: pri tleh in pri stropu ;