RAZPRAVE | 2022 | št. 5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 19 UČNA VLOGA ZNANSTVENE ILUSTRACIJE Doc. mag. Marija Nabernik, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani Importance of Scientific Illustration in Education IZVLEČEK Uvodoma bodo obravnavani različni teoretski pristopi k defi niranju ilustracije. Nekatere defi nicije sledijo praktič- nim razlogom, druge delijo ilustracijo po področjih ali glede na vloge, spet tretje ilustracijo obravnavajo glede na njen nosilec ali na ciljno občinstvo. Predstavljene sheme bodo razjasnile defi niranje glede na vsebino kot tudi obli- ko ilustracije. Nadalje se bomo posvetili podrobnejšemu pregledu znanstvene ilustracije. Zanimalo nas bo, kakšno je njeno poslanstvo in komu je namenjena, s poudarkom na ilustraciji, ki je namenjena mladim na poti učenja, tudi znotraj nacionalnega kurikula. Razvoj sodobne ilustracije bomo predstavili skozi primere interdisciplinarnih študijskih projektov (študijski projekti PKP – aplikacija znam, ŠIPK – sodelovanja s PMS, BVUL, fakultetami znotraj UL in društvi ter zavodi). Ključne besede: vizualne komunikacije, znanstvena ilustracija, defi niranje ilustracije, vloga ilustracije, primeri ilustra- torske prakse ABSTRACT The article begins by discussing several theoretical approaches to defi ning illustration. While some defi nitions fol- low practical reasons or divide illustration into fi elds and roles, others consider it according to its medium and tar- get audience. The schemes presented here clarify the defi nitions according to the content and the form. Next, the article looks in more detail at scientifi c illustration. The author is curious about its mission and whom it addresses, with a particular emphasis on illustration aimed at young people on their learning journey, including within the national curriculum. We introduce the development of contemporary illustration through interdisciplinary study projects, i.e., Creative Path to Knowledge (the Slovenian acronym: PKP) and the mobile application ZNAM, and Students Innovative Projects for the Benefi t of Society (the Slovenian acronym: ŠIPK) in cooperation with the Slo- venian Museum of Natural History, University Botanic Gardens Ljubljana, faculties of the University of Ljubljana, and other associations and institutions. Keywords: visual communication, scientifi c illustration, defi ning illustration, role of illustration, examples of illustra- tive practice Skoraj vsak od nas se spomni svoje najljubše slikanice, najljubšega junaka iz risanke ali ra- čunalniške igre, malo manj pa se spominjamo ilustracij, iz katerih smo se u čili. S tem ni ni č narobe, saj so tudi ilustracije ustvarjene z raz- ličnimi nameni. Znanstvene ilustracije v polju- dnih publikacijah dopuščajo nekaj več avtor- ske svobode, so bolj atraktivne in zapomljive, medtem ko imajo tiste v u čbenikih in strokovni literaturi izrazito u čno vlogo. Iz njih prebere- mo informacije na podoben na čin, kot beremo besede, in ne razmišljamo o tipografiji, če je ta dobro zasnovana. Da pa se proces u čenja skozi podobo zgodi, so potrebna dolo čena znanja av- torja te ilustracije, pa tudi ciljnega ob činstva, ki podobo prebira. ILUSTRACIJA: DOMIŠLJIJSKA ALI STVARNA? Ko razmišljamo o ilustraciji, najprej ugotovimo, da pripada vizualnim komunikacijam. Ilustracija ima svoj kontekst in je namenjena dolo čeni skupini ljudi. Ilustracija pojasnjuje in osvetljuje informacije in ideje, katerih razumevanje je odvisno od vizualne pismenosti njenega ob činstva (Male, 2019: 9). 1 Ilustracija se lahko nanaša na likovni izraz ustvarjalca, ki temelji na literarni predlogi, ali predo ča verodostojno podobo nekega izseka stvarnosti. Glede na vsebino, iz katere izhaja, je ilustracija domišljijska ali stvarna. Ta delitev se je oblikovala in uveljavila tudi iz praktičnih razlogov deljenja kategorij ilustracije na raz- pisih, nate čajih in pozivih ilustratorjem k sodelovanju na razstavah. Ena takšnih pobud z daljšo tradicijo je sejem 1 Male, A. (2019). The Power and Infl uence of Illustration: Achieving Impact and Lasting Signifi cance through Visual Communication. London: Bloomsbury Visual Arts. RAZPRAVE VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Doc. mag. Marija Nabernik | Učna vloga znanstvene ilustracije | str. 19 - 24 | 20 otroških knjig v Bologni (Bologna Children‘s Book Fair), ki vsako leto podeljuje nagrade ilustratorjem na obeh pod- ročjih (leposlovje in stvarna literatura). Zadnja leta se v to mednarodno selekcijo redno uvrš čajo tudi slovenski avtor- ji. Za leto 2024 se predvideva častno gostovanje Slovenije na tem dogodku (www.jakrs.si). 2 Če smo na podro čju domišljijske ilustracije zelo dobro zastopani tudi mednarodno, smo malo manj na podro čju stvarne, znanstvene ilustracije. V preteklosti smo imeli odlične pobude na področju stvar- ne ilustracije za otroke. Ena takšnih je bila zbirka Knjižna čebelica, ki jo izdaja založba Mladinska knjiga. V njenih objavah je bila v času, ko je zbirko urejala Kristina Brenko- va, redno prisotna tudi poljudnoznanstvena vsebina (Jurc, 2021). 3 Po letu 1973 so to vsebino z novimi uredniki zbirke opustili ali premaknili v druge zbirke, kot je npr. Pelikan, a tudi tam jo je hitro izpodrivala fotografija. Večina polju- dnoznanstvene literature za otroke pri nas je prevedene iz tujih objav, bolj malo pa je avtorskih pobud na to temo. A vendarle se tudi to spreminja z vstopom novih generacij ilustratorjev na področje stvarne ilustracije, pa tudi z zave- danjem založb, da obstaja pomanjkanje avtorskih knjižnih izdaj v slovenskem jeziku (Slika 1). Teoretska razmišljanja o ilustraciji so se močno okrepila po letu 2000, ko so nastali številni poskusi definiranja pod- ročja. Ti se nanašajo na delitve ilustracije glede na njen nosilec (knjižna, časopisna, plakatna) ali glede na ciljno skupino (otroška, mladinska, za odrasle), po podro čjih (leposlovna, neleposlovna), celo glede na izrazne sloge v ilustraciji. Najbolj celostno lahko ilustracijo, tako domišljijsko kot stvarno, razlagamo glede na njeno poslanstvo, vlogo. Takšno obravnavo ilustracije je zasnoval profesor, ilustra- tor in akademik Alan Male. Te jedrne vloge ilustracije so: pripovedniška, dokumentarna, izobraževalna, referen čna, komentatorska, oglaševalska in identitetna, ki jih obravna- vamo kot osnovne kategorije ilustracije (Male, 2017). 4 ZNANSTVENA ILUSTRACIJA Znanstvena ilustracija je specifi čna vizualna komuni- kacija na podro čju znanosti (Wood, 1994: VII), 5 ki je po svoji vlogi dokumentarna, referen čna ali izobraževalna. Tukaj se je uveljavila delitev glede na strokovna podro č- ja, npr. naravoslovna ilustracija, medicinska ilustracija, ilustracija divjine (Hodges, 2003). 6 Ta delitev izhaja iz teoretskih objav združenja znanstvenih ilustratorjev v ZDA. Skozi raziskovanje zgodovine slovenske ilustracije ugotavljamo, da je ta bogato zastopana tudi na drugih področjih znanosti. Po tej logiki lahko govorimo npr. tudi o družboslovni stvarni ilustraciji, ki pokriva družboslovne znanosti (zgodovino, etnologijo, arheologijo ipd.). Pri nas se je posebej uveljavil še izraz poljudnoznanstvena ilu- stracija, ki je namenjena širši javnosti in v velikem delu otrokom in mladostnikom. Tam sta se izoblikovali dve izraziti kategoriji. Prva se nanaša na nacionalni kurikul in druga na tržno usmerjene proizvode (Slika 2). Ugotovimo lahko, da so podro čja ilustracije, ki so bolje zastopana v praksi, bolje pokrita tudi v teoriji. Pa vendar se znanstvena ilustracija dotika vseh podro čij znanosti, tudi če ta niso vedno dostopna ali vidna širši javnosti. Če smo dosledni, torej trdimo, da znanstvena ilustracija po- kriva vse znanosti (ob prej naštetih še eksaktne, bioteh- niške, tehnične, humanisti čne in znanosti o umetnosti) (Slika 3). 2 Https://www.jakrs.si/mednarodna-dejavnost/slovenija-castna-gostja-v-bologni-2022, (dostopno 2. 12. 2021) 3 Jurc, A. (2021). Literarna zapuš čina Kristine Brenkove, ki »je spravljala dobesedno vse«, v pregledni monografi ji. Na: https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literar- na-zapuscina-kristine-brenkove-ki-je-spravljala-dobesedno-vse-v-pregledni-monografi ji/605463 (dostopno 17. 12. 2021) 4 Male, A. (2017). Illustration: a theoretical and contextual perspective. London: Bloomssbury. 5 Wood, P . (1994). Scientifi c Illustration. New York: John Wiley & Sons. 6 Hodges R. S. E. (2003). The Guild Handbook of scientifi c illustration. Hoboken: John Wiley & Sons.  SLIKA 1: Maša P . Žmitek, Po sledeh velikanov: sesalci kenozoika, Dob: Miš, 2021. Poljudnoznanstvena slikanica, ki izvira iz magistr- skega dela, zasnovanega na študijski smeri ilustracija (UL ALUO). STVARNA ILUSTRACIJA ZNANSTVENA NARAVOSLOVNA botanična zoološka habitatna … MEDICINSKA anatomija patologija kirurgija … DRUŽBOSLOVNA etnološka arheološka zgodovinska … POLJUDNOZNANSTVENA NACIONALNI KURIKULUM TRŽNA, KOMERCIALNA  SLIKA 2: Shema stvarne ilustracije, ki izhaja iz ilustratorske prakse. RAZPRAVE | 2022 | št. 5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 21 7 Male, A. (2019). The Power and Infl uence of Illustration: Achieving Impact and Lasting Signifi cance through Visual Communication. London: Bloomsbury Visual Arts. STVARNA DOMIŠLJIJSKA Področja Eksaktne in naravoslovne znanosti: matematika, logika, kibernetika; fi zika, mehanika; astronomija; kemija; biologija, botanika, zoologija, genetika, biokemija, biofi zika, ekologija; geologija, meteorologija, geofi zika; geografi ja Tehnične (inženirske) znanosti: metalurgija, rudarstvo; strojništvo; gradbeništvo; elektrotehnika, elektronika, računalništvo; aeronavtika; kemijska tehnologija; tekstilna tehnologija; geodezija; obča tehnologija Medicinske znanosti: medicina, mikrobiologija; stomatologija; farmacija Agrarne (biotehniške) znanosti: agronomija; gozdarstvo, lesarstvo; živilska tehnologija; veterina Družbene znanosti: politologija; ekonomija, statistika; informatika, komunikologija; sociologija; zgodovina; arheologija; geografi ja; etnologija; antropologija Humanistične znanosti in znanosti o umetnosti: fi lozofi ja, estetika, fi lologija, lingvistika; psihologija, pedagogika, didaktika literarna in umetnostna zgodovina, muzikologija Leposlovje: bajka (mit), saga, pripovedka, legenda, pravljica basen, prilika (parabola), pregovor, romanca, balada, poem (poema), ep, povest, roman, novela, idila, pastorala, humoreska, farsa, parodija, travestija, satira, groteska, črtica, anekdota, aforizem, kratka zgodba Neleposlovje: razprava (traktat), polemika, članek, podlistek (feljton), razlaga (komentar), intervju, vest (novica), poročilo (reportaža, referat), razglas (manifest), esej, ocena (recenzija, kritika), glosa, pamfl et, paskvil, pismo (epistola), potopis, dnevnik, spomini (memoari), avtobiografi ja, biografi ja Vloge dokumentarna referenčna izobraževalna pripovedniška komentatorska oglaševalska identitetna Primeri Učni plakati, učbeniki, delovni zvezki, učna gradiva, družabne igre, priročniki, strokovne monografi je, predavanja, tehnična navodila, diorame, embalaže zdravil ... Slikanice, stripi, grafi čni romani, naslovnice revij in knjig, ilustracije člankov, karikature, oglasi, plakati, letaki, brošure, celostne grafi čne podobe, blagovne znamke …  SLIKA 3: Razpredelnica prikazuje širino podro čij, ki jih pokriva ilustracija, kakšne so njene vloge ter kateri so prakti čni primeri ilustracij. Ciljno občinstvo znanstvene ilustracije Znanstvene vsebine se v vizualni jezik prevajajo na različnih ravneh, torej za razli čne ciljne skupine. Za poljudnoznanstveno ozna čimo tisto vrsto znanstvene ilustracije, ki je namenjena poljudnemu ob činstvu, lahko bi rekli tudi nestrokovni javnosti. Zajema vsa prej našteta področja znanosti kot znanstvena ilustracija. Ciljne skupi- ne lahko dolo čimo na podlagi tega, komu je komunikacija z neko podobo namenjena. Komunikacija lahko poteka med dvema znanstvenikoma (npr. strokovna monografija), med učiteljem in u čencem (npr. predavanje) ali pa med raziskovalcem in širšo javnostjo (npr. poljudni članek). Komu je ilustracija namenjena, se bo mo čno odražalo tudi na njenem kon čnem videzu; v ravni redukcije in stilizacije, v uporabi konvencij in nasploh v izbiri likovnega jezika. Znanstvena ilustracija v knjigah za otroke Posebej podrobno so definirane starostne kate- gorije ilustracij za otroke. Te so si v domišljijski in stvarni ilustraciji precej podobne. Pri dolo ča- nju starostnih skupin za otroške publikacije je treba upoštevati kulturno ozadje in učne potre- be, ki so po navadi vezane na nacionalni kurikul. Najmlajši bralci od 6 mesecev do zgodnjih bralcev skupaj s starši prebirajo in gledajo slikanice brez besedila ali z malo besedila. V starostni skupini med 5 in 8 let se pojavijo knji- ge s poglavji, ki so še vedno slikanice, a z bolj kompleksno vsebino in podobo (Slika 4). Otroci med 8 in 12 let za čnejo prebirati prve otroške romane, knjige postajajo vsebinsko zahtevnejše in zajemajo vse manj ilustracij (Male, 2019: 143–144). 7 Dobra alternativa otroškim romanom so tudi stripi, knjige brez besed in grafični romani.  SLIKA 4: Poljudnoznanstvene ilustracije za otroke puš čajo neko- liko ve č prostora za lasten likovni izraz kot znanstvene ilustracije (France Bevk, Luna, ilustriral Mirko Lebez, Ljubljana: Mladinska knjiga 1960). RAZPRAVE VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Doc. mag. Marija Nabernik | Učna vloga znanstvene ilustracije | str. 19 - 24 | 22 Znanstveni ilustrator Znanstveni ilustrator je tisti, ki ustvarja na podro čju znanosti, odgovorno ustvarja vizualne komunikacije, ki pritegnejo gledalca, hitro in jasno komunicirajo vsebino in so enostavne za pomnjenje (Wood, 1994: VII). 8 KOMUNIKACIJA Z NAROČNIKOM Najbolj smiselna je komunikacija ilustratorja z likovnim urednikom, a pogosto ta komunikacija steče kar nepos- redno z naro čnikom, ki je lahko hkrati tudi strokovnjak za področje in avtor vsebine ilustracije. Tako je pri delu ilustratorja izjemno pomembna uspešna komunika- cija. Zavedati se moramo, da imajo naro čniki razli čne nivoje vizualne pismenosti. Nekateri že zelo jasno vedo, kaj potrebujejo, podajo natan čna navodila in prepustijo ilustratorjem proste roke, spet drugi podobo gradijo skupaj z ilustratorjem skozi vrsto konzultacij. Ilustrator mora biti pri tem pojasnjevalec vizualnega in funkcije ilustra- cije v dolo čeni vlogi. Ob za četku na črtovanja je tako izje- mno pomembno razjasniti osnovne vidike dela. Zanima nas, na kakšni ravni, med kom bo potekala komunikacija s to podobo oz. kdo je ciljno občinstvo, ki mu je ilustra- cija namenjena. Ilustrator se mora poglobiti v temo, ki jo upodablja, da jo lahko znanstveno natan čno upodo- bi. Vsebino je ob študiju literature, študijskih risbah in ob opazovanju najlaže reševati ob pogovorih s strokovnjakom področja. Večkrat se zgodi, da je ilustrator pozoren na vi- dik, ki ga znanstvenik ni opazil, a je vseeno pomemben. Di- skusija je tako izjemno pomemben sestavni del ilustrator- skega procesa, lahko pa pripomore tudi pri znanstvenem raziskovanju. Nadalje se je ob vsebini ilustracije v za četni fazi projekta treba pogovoriti tudi o njeni formi. Forme znanstvene ilustracije Ob pregledu primerov znanstvenih ilustracij lahko opazi- mo pet izrazitih form, to so: sekven čna, naturalisti č- na, tehni čna, informacijska in konceptualna. Pri sekven čni ilustraciji je izrazito v ospredju komponenta časa. Ilustracija razlaga vsebino v nekem časovnem sosled- ju, podobno kot to po čne strip v domišljijski ilustraciji. Podoba je tako razdeljena na sekvence, ki kažejo dolo čeno situacijo ob različnih zaporednih časih. Primer sekven čne ilustracije bi bil v znanstveni ilustraciji prikazan življenjski cikel rastline ali živali. Naturalisti čna ilustracija kaže pred- met obravnave čim bolj zvesto njegovemu neposrednemu vtisu. Po svoji naravi je mimeti čna. A tudi če ilustrator neko temo prikazuje mimeti čno, je pri tem početju selektiven, prikazanega ne kopira fotografsko. Vendarle med prikazo- vanjem nekatere vsebine izpostavlja, pri drugih pa se odlo- či za redukcijo. Vse to po čne načrtno z namenom jasnejše komunikacije. Pri tehni čni ilustraciji je najpomembnejše merilo. Ilustracije so izdelane v natan čnem razmerju do prikazanega. Tehni čne ilustracije po navadi prikazujejo v prerezu, v transparencah ali razstavljene predmete. Naj- demo pa jih tudi v tehni čnih navodilih, ki nas u čijo, kako nekaj sestaviti ali razstaviti. Za informacijsko ilustracijo velja, da je najve čkrat shematska. Razlaga posamezne dele neke celote. Zanjo je pogosta souporaba grafičnih elemen- tov, kot so kazalke ali uporaba tipografskih elementov, kot so črke oz. števila, ali pa ilustracijo spremlja legenda, raz- laga. Pri snovanju takšne ilustracije je pogosto sodelovanje z informacijskim oblikovalcem. Konceptualna ilustracija pokriva neko širše podro čje v eni ilustraciji. Povzema širši koncept. Njeni avtorji ve čkrat uporabljajo vizualne meta- fore. Najdemo jo na naslovnicah znanstvenih revij ali pa kot del člankov v obliki grafičnih povzetkov. V strokovnih revijah so grafični povzetki člankov ali vizualna predstavi- tev teme postali norma ob snovanju vsebine. Obstajajo tudi druge razlage oblik znanstvene ilustracije. Harry Robin v knjigi Znanstvena podoba, govori o šestih kategorijah, ki se nanašajo na upodobitve v znanosti: opazovanje, indukcija, metodologija, samo- ilustriranje, klasifikacija in konceptualizacija. Opazovanje vključuje preprosto rabo ilustracije za do- kumentiranje opazovanega v smislu čim bolj zvestega posnemanja videnega. Indukcija že vklju čuje elemente in- terpretacije, torej razmislek o tem, kar gledam, in šele nato prevod v vizualno (npr. kako nastane mavrica, zakaj voda kroži). Pri metodologiji gre za manipulacijo v funkciji ra- zumevanja obravnavane vsebine. Tukaj razmišljamo, kako neka stvar deluje. Pri tem je klju čen eksperiment, ilustra- cija pa ga oriše (npr. poskusi v optiki, lomljenje svetlobe). Pri pojavu samoilustracije se podobe ustvarjajo kar same kot proces v naravi (npr. kaj nam povedo letnice na prerezu drevesa ali kaj lahko razberemo iz fosilne najdbe) ali kot re- zultat eksperimenta, ki ga lahko zajamemo s fotografskimi napravami, elektri čnimi senzorji ali ra čunalniškimi zasloni za prikaz grafike (npr. posnetek magnetne resonance, ren- 8 Wood, P . (1994). Scientifi c Illustration. New York: John Wiley & Sons.  SLIKA 5: V publikaciji Likovna in vsebinska obravnava endemi č- nih in ogroženih rastlinskih vrst v Sloveniji, najdemo botani čne (taksonomske) ilustracije, ki prikazujejo tipične primere obravna- vanih rastlinskih vrst. Plakat in zvezek sta nastala v okviru štu- dijskega projekta ŠIPK (Študijski inovativni projekti za družbeno korist) v sodelovanju UL ALUO, UL FF, UL BF, UL PEF, Botani čnim vrtom UL, Botani čnim društvom Slovenije, naravnim rezervatom Škocjanski zatok ter Društvom Kaverljag (2018–2019). RAZPRAVE | 2022 | št. 5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 23 tgenski posnetek ali vzorci vibracij). Tovrstne zajete slike služijo kot prikaz posameznega dogodka, ki služi za ana- litično študijo. Klasifikacija je poskus iskanja navideznega reda v naravi. Zakodirano in kategorizirano znanje pomaga pri primerjavah in iskanju razlik. Znanstveniku pomaga pri razločevanju vrst (taksonomija) in prepoznavanju novih oblik (npr. pri razpadu atomskih delcev) (Slika 5). Periodni sistem elementov je pomagal ne samo pri prepoznavanju obstoječih elementov na podlagi naraš čajočih atomskih števil, pa č pa tudi pri domnevi, katere elemente je treba še odkriti. Ker v naših mislih in razmišljanjih obstaja ve č realnosti, ki jih težko vidimo, a si jih laže zamislimo, se v teh primerih zate čemo k upodabljanju skozi konceptualiza- cijo. Stvarnost težko dojemamo samo skozi opazovanje in izkušnjo, brez zatekanja k miselnim podobam, k domišljiji. Tako se tudi v znanosti pri razlagi zapletenih konceptov zatekamo v domišljijo in k inovativnim na činom prika- zovanja (kako deluje vesolje, gravitacija, magnetna polja, kako so nastale celine ali kakšna je struktura DNK) (Robin, 1992: 9–233). 9 Formo ilustracije lahko razlagamo tudi kot premik ilustra- cije na premici med figurativnim in abstraktnim. Ta razlaga se nanaša na nivo stilizacije posamezne podobe, pa tudi na prehajanje reprezentativne ilustracije v ilustrirane diagrame vse do vizualizacije podatkov. Torej za preplet različnih strok vizualnih komunikacij (ilustrator, tipograf, oblikovalec, fotograf itd. ) znotraj vizualizacij v znanosti (Christiansen, 2018). 10 Predvsem je pri dolo čanju forme ilustracije pomembno, da ilustrator ob zastavljenem izzivu laže razmišlja o tem, kako ga bo prevedel v vizualni jezik. S poznavanjem form ilustracije tudi laže začrta pot proti kon čni likovni rešitvi. Snovanje podobe Pri snovanju ilustracije si avtor nemalokrat pomaga s kreativnimi pristopi reševanja problemov, kot je viharjenje možganov, z raziskovanjem, iskanjem skozi nize skic in s študijskim risanjem. V proces snovanja je v obliki konzultacij vklju čen tudi strokovnjak, ki pripomore k razreševanju vsebine kon čne podobe, če ta predhodno še ni popolnoma razjasnjena. Ob izvedbi ilustracije znanstveni ilustrator z akademsko izobrazbo pozna likovni jezik in ga uporablja intuitivno. A vendar mora biti pri snovanju podobe pozoren na kon- vencije, ki obstajajo v znanosti. V medicinski ilustraciji bi bila za primer takšna konvencija uporaba modre barve za vensko kri in rde če za arterijsko. Poleg barv so to lahko še oznake, teksture, raba piktogramov, simbolov ipd. Izbira izrazne tehnike ilustracije največkrat izhaja iz njene vsebine. V svetu znanstvene ilustracije je digitalna tehnika, tako vektorska kot bitna, vse pogostejša izbira. Predvsem je uporabna pri ilustracijah, ki ob snovanju zah- tevajo sprotne konzultacije. Omogo ča namreč shranjeva- nje v posameznih fazah dela ali delo po plasteh. Še vedno je veliko situacij, ko se raje odlo čimo za klasično tehniko. Pri naturalisti čni botani čni ilustraciji bi bila dobra izbira akvarelna tehnika, saj ob poznavanju tehnike z malimi intervencijami hitro dosežemo videz naravnih struktur. Vedeti pa moramo, da klasična tehnika pomeni korak več na poti do kon čne izvedbe, saj jo je treba za kon čno dode- lavo kakovostno digitalizirati oz. opti čno prebrati – torej prevesti v digitalni jezik. Kot zadnja v procesu izdelave ilustracije sledi tehnična priprava glede na medij, v katerem bo prikazana (Slika 6).  SLIKA 6: Priprava ilustracij za aplikacijo je povsem druga čna kot tista za tisk. Študentski projekt PKP (Po kreativni poti do prakti č- nega znanja) ZNAM, na katerem so sodelovale kot nosilka projek- ta UL ALUO v sodelovanju z UL FF, UL FRI ter 3FS računalniškim studijem d. o. o. in Slovensko fi lantropijo (2016–2017). Interdisciplinarnost V ve čini primerov znanstveni ilustrator na projektu ne deluje sam, pa č pa deluje interdisciplinarno znotraj skupine. V primeru študijskega projekta ŠIPK (Študentski inovativni projekti za družbeno korist), kjer je bilo treba likovno in vsebinsko dopolniti dioramo gozdnih živali v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, so na projektu sode- lovali študenti treh razli čnih fakultet (ALUO, PeF, FF), en pedagoški ter dva strokovna mentorja, koordinator projek- ta, pri končni izvedbi pa še zunanji izvajalci. Ob za četku projekta je bilo treba določiti terminski plan. Odločiti se je bilo terba, kdaj v projekt vstopi posamezni del izvedbe, ter določiti obsege dela. Znanstveni ilustratorji s strokovnim sodelavcem so v projekt vstopili že zelo zgodaj, saj je izvedba ilustracij v klasičnih tehnikah zahtevala svoj čas. Pri pripravi ilustracij sta nato sledila povezovanje s sorodnimi podro čji znotraj vizualnih komunikacij (grafični oblikovalec, tipograf) in 9 Robin, H. (1992). The scientifi c image: From cave to computer. New York: Harry N. Abrams, Incorporated. 10 Christiansen, J. (2018). Visualizing Science: Illustration and Beyond. Na: https://blogs.scientifi camerican.com/sa-visual/visualizing-science-illustration-and- -beyond/ (dostopno 25. 10. 2018). RAZPRAVE VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Doc. mag. Marija Nabernik | Učna vloga znanstvene ilustracije | str. 19 - 24 | 24 priprava vsebin za kon čno realizacijo, natis. Pri tovrstnih projektih gre za simulacijo realnega delovnega okolja, s katerim se bodo ilustratorji soo čili z vstopom na svojo pro- fesionalno karierno pot. Ravno zaradi tega so dragocena praktična izkušnja za udeležene študente (Slika 7).  SLIKA 7: Namen študentskega projekta ŠIPK (Študentski inovativni projekti za družbeno korist) Likovna in vsebinska dopol- nitev predstavitve gozdnih živali v Prirodoslovnem muzeju Slovenije je bila dopolnitev gozdne diorame z imeni živali, znanstveni- mi ilustracijami, zanimivostmi, učnimi listi in interaktivnimi predstavitvami (2017–2018). Nosilka projekta je bila UL ALUO, sodelovali so še študenti UL FF in UL PeF. SKLEP Teoretsko raziskovanje ilustracije je v zadnjih letih iz- jemno živahno. Predvsem veseli dejstvo, da se podro čje obravnava celostno in ne le z vidika posameznih podro čij ilustracije. Nedavno se je literaturi o ilustraciji pridružila še celostna kronološka raziskava ilustracije, ki se posve ča razvoju ilustracije v svetovnem merilu (Doyle, 2018). 11 Če z dis- tanco laže razmišljamo o zgodovinskih vidikih ilustracije, sodobno ilustracijo težko ukalupimo, saj namenoma razi- skuje mejna podro čja in se podaja v neznano v interdisci- plinarnih projektih. V Sloveniji je znanstvena ilustracija žal še vedno velikokrat spregledano področje vizualnih komunikacij. Na Katedri za razvoj ilustracije se zavedamo vlog ilustraci- je, poznamo poslanstvo ilustratorja in si prizadevamo za vzpostavitev standardov kakovosti na tem podro čju. Pri tem ima pomembno vlogo izobraževanje bodočih ilustra- torjev. Študenti oddelka za oblikovanje vizualnih komunikacij na Ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje se študiju ilustracije posve čajo tako na prvi kot drugi stopnji študija. Med študijem spoznajo posamezna področja ilustracije s pripadajo čimi metodami dela. Pri zaključnih nalogah svoj interes usmerijo v izbrano podro čje in mnogi se posvetijo prav znanstveni ilustraciji. Študenti s projektnimi in zaklju čnimi nalogami uspešno sodelujejo na mednarodnih nate čajih znanstvene ilustracije, so prejemniki nagrad, se udeležujejo tematskih razstav, ki jih prirejamo s partnerji, sodelujejo na interdisciplinarnih projektih, kjer se povezujemo z gospodarstvom in negospodarstvom. Naša želja je ustvarjati okolje, ki pri bodočih (znanstvenih) ilustratorjih spodbuja ustvarjalnost, željo po raziskovanju in sodelovanju. Prizadevamo si za popularizacijo znanstvene ilustracije in si želimo, da bi se tudi pri nas pove čalo zanimanje za ka- kovostno vizualno komuniciranje tako v znanosti kot tudi pri poučevanju. 11 Doyle, S. (2018). History of illustration. New York [etc.]: Fairchild Books, an imprint of Bloomsbury. VIRI IN LITERATURA Christiansen, J. (2018). Visualizing Science: Illustra- tion and Beyond. Na: https://blogs.scientificameri- can.com/sa-visual/visualizing-science-illustration- -and-beyond/ (dostopno 25. 10. 2018) Doyle, S. (2018). History of illustration. New York [etc.] : Fairchild Books, an imprint of Bloomsbury. Hodges R. S. E. (2003). The Guild Handbook of scientific illustration. Hoboken: John Wiley & Sons. Jurc, A. (2021). Literarna zapuščina Kristine Bren- kove, ki „je spravljala dobesedno vse“, v pregledni monografiji. Na: https://www.rtvslo.si/kultura/ knjige/literarna-zapuscina-kristine-brenkove-ki-je- -spravljala-dobesedno-vse-v-pregledni-monogra- fiji/605463 (dostopno 17. 12. 2021) Male, A. (2017). Illustration: a theoretical and con- textual perspective. London: Bloomssbury. Male, A. (2019). The Power and Influence of Illustra- tion: Achieving Impact and Lasting Significance through Visual Communication. London: Blooms- bury Visual Arts 2019. Robin, H. (1992). The scientific image : From cave to computer. New York: Harry N. Abrams, Incorpo- rated. Wood, P. (1994). Scientific Illustration. New York: John Wiley & Sons. JAK – Javna agencija za knjigo RS. www.jakrs.si/ mednarodna-dejavnost/slovenija-castna-gostja-v- -bologni-2022 (dostopno 2. 12. 2021).