^espoiarsfta obvesfšla. Kclje za vinograde in za sadno drevje, kakoi r??.ke vrsie rezan les prodaja ali zamenja za fiabro vino Fran;o Gnllšek, Maribcr, RazltiŁuva niica 25. 3S3 Emetska zveza ima namen, da zdru- ži kmetski stan v enotno stanovsko, slrakovno in kulturno organizacljo, ki bo zmožna priboriti kmetskemu stanu v celotnem javnem življenju vse praVice na vseh področjih javnega gospodarskega in kulturnega življenja ter oni socialni položaj, ki rnu gre. Kmetje, piistopite nji! UEiŁ~ovit2V djrašlva vinskih trgovctr za UTP.vfko banovino. Dne 20. maja eo j3 vršil v Mariboru v hotelu Meran Kstanovni občni zbor društva vinskih t"~ovc3v za dravsko banovino, kojega Ło*se udeležili tudi zastopniki vinarfikih zad.rug. V uvodnih besedah je doscdanji predsednik pripravljalnega odbor.i g. Pfrimsr razložil namen in pomon dru^tva, ki ne bo negovalo samo Sirnovsk;:\ interescv, arapak bo delova!o tudi roko v roki z vinogradnil'-vom. Izvoz naših vinje postal pereče vprc.5an.ie za rešitev vinske krize; dvig dcmačega konsuma je vprašanje najvceie važnosti. S tem so v zvezi tudi vorašanja glede prevoznih tarif, boljših transportirh možnosti, obdačevanja, nolojalne konkurence, kredita, carins itd. Društvo pristopi kot član crrsdnjemu savezu jugoslovanskih vinrv.:1i' trjrovcev v Bcogradu. Po čitanju in spreiemu od oblasti potrjenih pravil se je izvolil prvi društveni odbor: Pred^eunik Jul. Pfrimer, podpredsedsndnika P<ob. Košar in I. Prhavec; odtorniki: Pugl, dr. Brodar, Gusel; naronKtni!:a: Veselič in Fokter. V osrednji o -bnr v B?oprad sta bila delegirana gg. CJ. Bouwier. in Roi). Košar. Kai'.ri vlcctjrasJi so cprcššccl davLav. Banska uprava dravske banovine objavlja: Po zakonu o neposrednih davkih iz leta 1928, čl. 11, se med drugim začasno oprostijo zemljiškega davka novi vinogradi, ki so zasajeni 1. na vinogradni zemlji z domačimi sortami na odobreni podlagi, štiri leta; 2. na Jkameniti in pešeeni zemlji z domačimi sortami na odobrenih podlagah, deset let. Zemljišča pa, ki so zasajena z novim češpljevim nasadom (zlasti s češpljo požegačo, bistrico, plavo, cepačo, madžarko), so prosta zemLjiškega davka šest let. Potrdila za oprostitev zomljiškega davka izdaje pristojni srezki naCelnik. Kolekovane prošnje s priloženim potrdilom je nasloviti na pristojno davčno oblast. Sa&ni trgovci. V soboto se je vršil sestan«k sadnih trgovcev Slovenije, katerega so se udeležili skoraj vsi interesirani sadni trgovci. Po dolgi 3 urni stvarni debati se je izvolil širši pripravljalni odbor, kateri ima pooblastilo in polnomoč, da pripravi tczadevna pra vila in skliče v kratkem času vistanovni občni zbor pod imenom »DruStvo sadnih trgovcev v Mariboru«, da vendar enkrat pride k življenju že dolgo prepotrebno in zaželjeno društvo. Naloga tega društva bdde pospeševati strogo solidno sadno trgovino in kupčijo za razvoj in razmah štajerskega sadja, pobijati nsrealno sadno trgovino (takozvano šušmarstvo), stopiti v stik z oblastmi in sadjarji, podati jim za bodočnost nadaljnje derektive, podučiti jih o sortah, za katere se interesira svetovna trgovina. Sadjarstvo je. edina panoga v Sloveniji, od katere bo imel naš kmet dohodke v bodočnosti. Društvo ima na razpolago stare in izkušene trgovce, kateri imajo stare zveze in stike in sedaj hočejo iste še boM poglobiti. Društvo bo torej vsa pažnje obraCalo le na našega sadjarja in na napredek ter razvoj sadne trgovine v Sloveniji. Kdor hoče biti član društva, naj pismenim potom prijavi svoj pristop na Gremij trgovcev za Mariborokolica, Vetrinjska ulica 4/1., Maribor. Ustanovni občni zbor se pravočasno objavi v listih. R. P. VsKki gocpcdarskl kiao-prefctavl sta S8 vršili minulo nedeljo, dne 18. maja ob 10. uri in Ob pol 2. uri v Gollovi kino-dvorani v Slovenjgradcu. Predvajali so se gospodarski filmi, katere je brezplačno dal na razpolago »Agrikulturni kemiški urad v Zagrabu«. Zanimanje je bilo veliko. Saj je samo dopoldne prisostvovalo prireditvi nad 300 kinetovalcev in mladeničav, popoldne pa je bilo nad 150 ljudi iz mesta in okolice. To zanimanje je bilo tudi opravičeno. Vsa dejanja filmov so bila čisto praktičnega značaja in ni bilo vAkjer opaziti kakSne pregoreče rekalme. Na rovsš reklame bi se raoglo šteti edino podajanje, da je za gnojilni učinek potrebna uporaba vseb. vrst gno/il in ne samo enostransko gnojenje. Raklamni značaj bi mogoče ša bilo vidctl v nriporočilu, da jg kalijcvim rastlinam pesi in krompirju poleg hlsvskega gnoja dajati tudi kalijeva gnojila, ako hočemo doseči popolen uspeli in največji napredek. Vsi drugi prizori pa so bili popolnoma nepristransko go3po» darskega, silno važnega pomena za naše kmetijstvo. Škoda samo, da film ni mogoče delj časa obdržati in da se.na more predvajati v zimski dobi. — Za omogočenje prireditve gre zasluga kmetijski podružnici, ki je krila režijske stroške in naklonjenosti Rdečega križa v Guštanju ter g. Puncarju v Slovenigradcu, ki sta rade volje dala na razpolago kino-dvorano v t,a občo koristen namen. Našemu vsestransko dslavnemu in za povzdigo kmetijstva vnetemu kmetijskemu referentu pa pre za to prireditev prav posebna zahvala. Kmstski praznik. Veliki kmetski praznik, o katerera smo že pred kratkim poročali se končno veliavno vrSi dne 6. julija tega leta na Homcu. Po sveti maši gospodarski govor za odrasle. Od 12. do 1. ure kosilo, ob 5. url popoldne konjske dirke, po končanih dirkah velika prosta kmečka zabava. Prireditev se konCa ob 10. uri zvečer. Nove davcng clalKave. Nj. Vel. kralj je po-dpisal zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih dav- kih. Ta novi zakon prinaša olajSave tam, kjer je iz narodnogospodarskih ozirov najbolj potrebno. S tcm zakonom Be namreč uvaja novo znižanje dopolnilnega davka k zemljarini, ki se za prizadeta posestva giblje med 5 do 45% dosedanja višine. Tako bo najmanj6im kmetovalcem, ki so pomoči najbolj potrebni, dopolnilni davek k zemljarini znižan skoro na polovico. To znižanje velja od 1. januarja tega lcta naprej. Nadalje sc spremenijo določbe glede obdačenja kmetskih hiš, ki niso odroščene hišnega davka, to so namreč hiše kmetovalcev, ki se ne pečajo izključno s kmetijstvom. Eončno se določajo olajšave glede pridobnine, ki se plačuje za pridobitne posle okrog pitanja svinj in živali, gojenja rib, čebal itd., to je za take kmetske posle, ki se opravl.iajo kct samostojna obrt. Ti posli so bili doslej uvrščeni v 1. skupino z osnovnim pridobninskim davkom od 10^, odslej pa so uvrščeni v drugo skupino z osnovnim davkorn od 6%, kar pomenja znižanje za 40%. Olajšave se Uidi priznajo prodajalcem monopolskih predmetov, posebno trafikantom. OdplfraDf e ii§ zap^sšile frŁOYln Isi olirfnili pm§f @rov. »Službeni list kraljevske banske uprave dravska banovino« je lii. fliaja ofcjavil naredbo, ki jo je izdal ban dravske banovine na pod stavi čl. 47 ministrske uredbe o odpiranju in zap.iranju trgovinskih in obrtnib. obratovalnic in o delovnem času pomožnega osobja z dne 16. aprila 1929. Po tej novi uredbi sme.io v poedinih krajih dravske banovine biti odprte trgovinske in obrtne obratovalnice takole ob delavnikilit Trgovinsks obratovalnlco. Trgovine smejo biti odprte: v brežiškem okraju poleti in poziml od 6. do 13. (enih popoldne) in od 15. (treh popoldne) do 20. ure (do osmih zvečer); v krajih Brežice in Sevnica poleti od 7. do pol 13. in od 14. do 18. ure, pozimi od pol 8. do pol 13. in od 14. do 18. ure. V laškem okraju poleti in pozimi od 7. do pol 13. in od pol 14. do 18. ure; v trboveljski in dolski občini poleti od 7 do 12. in od pol 14. do pol 19., pozimi od 7. do 12. in od 13. do 18. ure; v občinah Laško, Sv. Krištof, Dol pri Hrastniku in Trbovlje smejo biti trgovinske obratovalnice ob plačilnih dneh Trboveljske premogokopne družbe za eno uro dalje odprte. V celjskem okraju poleti od pol 7. do pol 13. in od pol 14. do pol 20. ure, poziml od 7. do pol 13. ln od pol 14. do 18. ure; v mestu Celje ln ceijski okolici celoletno od pol 8. do 12. in od 14. do 19 ure. V gornjegrajskem okraju: poleti od pol 7. do pol 13. ln od pol 14. do pol 20. ure; pozimi od 7. do pol 13. in od pol 14. do 19. ure. V konjiškem ln ljutomerskem okraju: celoletno od 6. do 12. ure, v občinah Konjice trg, Loče, Oplotnica, Vitanje in Žlce celoletno od pol 7. do pol 13. ln od 14. do 19. ure; v občinah Gornja Radgona, Ljutomer in Veržej poleti od pol 7. do pol 13. in od pol 14. do 19. ure, pozimi pa od pol 7. do pol 13. in od pol 14. do 18. ure. V dolnjelendavskem in murskosoboškem okraju: celoletno od 6. do 12. in od 14. do 19. ure. V okrajih Maribor, desni ln Maribor, levi breg: poleti od 6. do pol 13. \n od pol 14. do 20. ure, pozimi od 7. do pol 13. !n od pol 14. do 19. ure; v mestu Maribor celoletno od pol 8. do pol 13. in od 14. do pol 19. ure. V prevaljskem okraju: poletl od pol 7. do 20. ure, pozim! od 7. do 19. ure; v obflnah Črna, Dravograd, Guštanj, Marenberg, Mežlca, Muta, Prevalje, Ribnica na Pohorju, Vuhred in Vuzenica poleti od 7. do pol 13. in od 14. do 19. ure, pozimi od pol 8. do nol 13. in od 14. do 19. ure. V ptujskem okra.fu: poleti o1 pol 7. do pol 13. m od pol 14. do 20. ure, pozimi od pol 8. do 19. ure; v mestu Ptuj celoletno od 7. do pol 13. in od pol 14. do 18. ure; v mestu Ormož poleti od pol 7. do pol 13. in od pol 14. do 19. ure, pozimi od pol 8. do 18. ure. V elovenjgraškem okraju: poleti od pol 8. do 12. in od pol 14. do 19. ure, pozimi od 8. do 12. in od 13. do 19. ure. V šmarskem okraju: poleti od pol 7. do 12. in od 13. do pol 20. ure, pozimi od 7. do 12. in od 13. do 19. ure; v zdraviliču Rogaška Slatina poleti od 6. do pol 13. in od 14. do pol 21. ure. Trgovine z mešanim, špecerijskim in kolonijalnim blagom, delikatesne >trgovine, kramarske obratovalnice in branjarije smejo biti odprte v bivši mariborski oblasti celoleVio od 7. do 12. in od 14. do 19. ure, trgovine s papirjem, pisarniškimi in šoskimi predmeti in tudi knjigarne celoletno od pol 8. do 12. in od pol 14. do pol 19. ure. Pekarske prodajalnice smejo biti odprte celoletno od 5. do 20. ure. Mesnice in prekajevalnice smejo biti odprte v bivši mariborski oblastl celoletno od 5. do 11. in od 16. do 20. ure. Okrepievalnice, vinarne in žganjarne in sploh obratovalnice v katerih se tofijo alkoholne pijače in prodajajo mrzla jedila izključno za konsum v lokalu, smejo bitf odprtfl od 7. do 21. ure. Točilnlce brezalkoholnib. pijač, javne kuhinje, mlečne okrepčevalnice smejo biti odprte poleti od 5. do 22. ure, pozimi od 6. do 21. ure. Bančni zavodi, posojilnice in zavarovalnice smejo biti odprte celoletno od 8. do 13. in od 15. do 18. ure; če pa je za poedino stroko ali posamezno podjetje uvedeno neprestano obratovanje, pa celoletno od pol 8. do 14. ure. Obrtne obiafovalnlce. Takšne obrtitovalnice smejo biti odprte v bivši mariborski oblasti v vseh mestih in trških občinah oblasti, vštevši Dolnjo Lendavo in Mursko Soboto ter predmestne občine Krčevina, Lajteršberg, Pobrežje, Studenci, Tezno iz mariborskih srezov, kraji: Breg, Gaberje, Levc in Zavodno iz celjskega in občina Breg iz ptujskega okraja celoletno od 7. do 12. in od 13. do 18. ure. Po vaseh cele banovine pa smejo biti neomejeno odprte in za nje ne veIjajo določila te uredbe. Brivske obratovalnice smejo biti odprte v bivšl mariborski oblasti: poleti od 7. do pol 13. in od 14. do 19 ure, pozimi od pol 8. do pol 13. in od 14. do 19. ure s pristavkom, da smejo obratovati: a) ob sobotah in dnevih pred sobotniml prazniki do 21. ure brez opoldanskega odmora, izvzemši obratovalnice v mariborskih predmestnih občinah Krčevina, Lajtersberg, Pobrežje. Studenci in Tezno, kjer se zapirajo ob 20.; b) ob dnevih pred ostalimi prazniki do 20. ure brez opoldanskega odmora in c) na veliki petek, petek pred Binkoštmi, predzadnji dan pred Božieem in na Silvestrovo do 21. ure. V soboto in dan pred prazniki smejo poslovati do 21. ure, a pred Božičem, Veliko nočjo in Binkoštmi do 22. Poldnevni odmor ni predpisan v sobotah in na dan pred cerkvenlmi prazniki, na katere morajo biti obratovalnice ves dan zaprte. Preko določene meje, in sicer največ za dve uri zvečer, v nobenem primeru pa preko 22. ure, smejo bifi vse trgovine in obrtne obratovalnice odprte a) na dan pred sv. Tremi kralji, pre:l Božičem, velikonočno nedeljo in ob dnevili letnih in mesečnih sejmov, b) z dovoljenjem prvostopnega občeupravnega oblastva po dnevih pred velikimi narodnimi shodi. Ob nedelSah. Vse trgovine in obrtne obratovalnlce morajo ostati ob nedeljah ves dan zaprte, le kolikor niso dovoljene s to naredbo izjeme. Kljub predpisu predhodnega člena smejo ob nedeljah biti odprte a) ves delovni čas: 1. kavamiške, restavracijske, gostilnlčarske, krčmarske in hotelske obratovalnice; 2. obratovalnice, ki se bavijo izključno s itočenjem brezalkoholnih pijač; 3. slaščičarne; 4. javne kuhinje, točilnice brezalkoholnih pijač in mlekarne; 5. prodajalnice časapisov; 6. fotograf»ka podjetja; 7. obratovalnice za pogrebno opremo. V krajih, kjer ni takih posebnih obratovalnlc, se smejo odpreti v sili izjemoma tudi druge obratovalnice, če je treba oddati potrebno pogrebno opremo; 8. barake in šo- tori pri cerkvah zaradi prodajanja nabožnih slik, knjig in drugih nabožnih predmetov, igrae, medičarskih izdelkov, sladoleda, kruha, jedi in pijače, hladilnih. brezalkoholnih pijač ob verskih proslavah, ko se ljudstvo v izrednem številu zbira iz daljne okolice. V vaseh, trgih in mestih z največ 5000 prebivalci smejo biti ob teh dneh odprte vobče vse trgovinske in obrtne obratovalnice; 9. vse trgovinske in obrtne obratovalnice: a) če je ob teb. dneh letni sejem, b) poslednjo nedeljo pred Božičem, c) če je praznik, ko morajo biti obratovalnice zaprte ves dan, na soboto ali pondeljek, d) ob višji sili, e) prevažanje stvari z vozovi, če se po krajevnih občinah stanovalci selijo in je nedelja na poslednja dva dneva ali na prve tri dni v mesecu; 10. na božji poti na Brezje je prodajanjesvetinj, odpustkov in medičarskih izdelkov dovoljeno od 7. do 17. ure; — b. do 14. ure obratovalnice, v katerih se prodajajo gostom za takojšnji konsum v lokalu izključno mrzla jedila in alkoholne pijače z omejitvijo, da je prodaja blaga za porabo zunaj obratovalnice prepovedana; c) dopoldne: 1. podjetja za tovarjenje In raztovarjenje blaga na železniških postajah in v rečnih pristaniščih in podjetja za prevažanje blaga z vozovi; 2. prodajalnice pekarskih izdelkov; 3. mesnice in prekajevalnice, mesarske stojnice in barake, in sicer od 5. do 10. ure; 4. prodajalnice, v katerih se prodajajo izključno lahko pokvarljiva živila, kakor: presna zelenjava, presno meso, presne ribe, zaklana perutnina in divjačina, in sicer od 6. do 12. ure. Brivske in frizerske obrtne obratovalnice smejo biti odprte ob nedeljah do 12. ure, kolikor ni dovoljeno daljše obratovanje. V primerih. izkazane potrebe, posebno v predpustnem času, smejo biti te obratovalnice v poedlnih krajih bivše mariborske oblasti odprte tudi ob nedeljskih popoldnevih od 17. do 19. ure, toda le na prijavo, ki jo vloži pristojna delodajalska organizacija najkasneje tri dni poprej pri pristojnem prvostopnem občeupravnem oblastvu, katero prepove tako izjemno obratovanje, če smatra, da za to ni tehtnih razlogov. Ob nedeljah je dovoljeno izdelovanje pekarskega peciva, >toda samo: 1. pekarnam za bolnice, sanatorije ter pekarnam v zdriviliščih, kopališčih in letoviščih; 2. pek. delavn. v krajih, kjer se določa tedenski odmor, ko morajo te obratovalnice biti zaprte, za čas od 12. ure v nedeljo do 24. ure v pondeljek; vsem pekarskim delavnicam zadnji dan pred Božičem. Ob nedeljah se sme v času, kadar je dovoIjeno prodajanje, raznašati pecivo, meso, slaščice in mlečni izdelki iz delavnic in proda- jalnic po hišab, dočim je ves dan dovoljeno dovažanje piva, ledu, sodavice, mineralnih vod, brezalkoholnih pijač in sličnih proizvodov. Ob prazntkih. Ob državnih praznikih mora počivati delo v trgovinskib in obrtnih obratovalnicah: a) ves dan: 1. na dan ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev (1. decembra); 2. na rojstni dan Nj. Vel. kralja (17. decembra), — b) v času med slovesno službo božjo, a največ dve uri, po odredbi prvostopnega obče-upravnega oblastva: 1. na Vidov dan (28. junija); 2. na dan vseslovangkih apostolov Cirila in Metoda. Prav tako morajo biti trgovinske in obrtne obratovalnice zaprte ob teh verskih praznikih, v kolikor niso določene izjeme s to naredbo, in sicer: a) ves dan v bivši ljubljanski in mariborski oblasti: l.na Novega leta dan (1. januarja); 2. na dan sv. Treh kraljev (6. januarja); 3. na veliki petek v srezu murskosobo.škem; 4. na dan sv. Rešnjega Telesa; 5. na dan Vseh svetnikpv (1. novembra); 6. na božični dan (25. decembra); — b) popoldne za bivšo ljubljanako in mariborsko oblast: 1. na praznik sv. Jožefa (19. marca) z omejitvijo. da to ne velja za Prekmurje; 2. na praznik Vnebohoda; 3. na dan sv. Petra in Pavla (29. junija); 4. na praznik Marijinega vnebovzetja (15. avgusta); 5. na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja (8. decembra). Določbe o nedeljah vel.jajo tudi za praznike. Mesarskim mojstrom je prepovedano ob nedeljah in navedenih praznikih. vsako klanje živali in perutnine v času, dokler so oftratovalnice odprte, razen če gre za zakol v sili. Obče odtedbe. Za poletje se smatra čas od 1. aprila do 30. septembra; za zimo pa čas od 1. oktobra do 31. marca. Predpisov te naredbe ni uporabljati: 1. na gostilne, kavarne, restavracije in hoisle, za katere urejajo otvarjanje in zatvarjanje posebni predpisi občih upravnih oblastov; 2. na samostalne male prodajalnice tobaka (trafike), če se razen tobačnih izdelkov, kadilskih potrebščin, kolkov, taksnih papirjev, poštnih znamk, dopisnic in razglednic, srcčk razrednih. loterij, časopisov ne prodaja v Tiiih nobeno drugo blago; zanje veljajo predpisi monopolske uprave, če pa se te prodajalnice bavijo tudi s prodajanjem drugih potrebščin, ne smejo prodajati teh predmetov v časn. ko so zaprte trgovinske obratovalnice v dotičnera kraju; 3. na mlekarne; 4. obratovalnice v zgradbi železniških postaj in na izletniških ladjah; 5 na podjetja za prevažanje oseb in javno postrežništvo; 6. na potniško-turistovske biroje za prodajo kart, garaže in lokale, kjer se prodajajo avtomobili; 7. na dela ob prevažanju lahko pokvarljivega blaga in živih živali; 8. na prodajo čaja, čokolade, kolačev, slaščic in sličnega blaga v bioskopib., koncertnih dvoranah, gledališčih, zabaviščih in podobnih loka<lib, kamor smejo prihajati samo osebe, ki so jplačale vstopnino; 9. na popravljanje motornih jvozil in letal ob nenadni pokvari in na njih pskrbovanje s potrebnim materijalom; 10. na čiščenje obratovalnic, nameščenje izložb in posle v višji sili; 11. na delo ob inventariziranju, to le z dovoljenjem pristojnega prvostopnega upravnega oblastva. Za prodajanje na trgih ob sejmih in ob tržnem času veljajo predpisi, izdani od pristojnih oblastev za urejanje tržnega prometa. Eazenske odnedbe. Lastniki obratovalnic, ki protivno predpiBom te naredbe obratujejo izvea časa, določenega za odpiranje in zapiranje obratovalnic, Be kaznujejo od Din 50 do 3000 sorazmemo z obsegom obratovalnice. Prekrško predpisov preiskujejo in kaznujejo pristojna prvostopna obča upravna oblastva, Zoper njihove razsodbe je dopustna pritožba v 15 dneh po priobčitVi na kraljevsko bansko upravo dravske banovine, koje odločba je izvršna, V primeru neizterljivoati se denarna globa spremeni v zaporno kazen analogno predpisom veljavnega obrtnega reda. Pravica, naznaniti prekršitev ¦predpisov te naredbe gre vsakemu državljanu, 'kakor tijdi prizadetim organizacijam in zbornicam. Denarne kazni se stekajo v sklad za obrtno In trgovinsko šolstvo pri kraljevski banskl upravi dravske banovine. S to uredbo se nadomesti uredba bivšega velikega župana v Mariboru od 31. julija 1928, odnosno velikega župana v Ljubljani z dne 21. decembra 1928. Ta uredba stopi v veljavo s 15. dnevom po objavi v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«, to je z 31. majem. Cene in $€fm§fta poroOia Marlborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 23. maja je bilo pripeljanih 426 svinj in ena koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 150 do 200 Din; 7 do 9 tednov stari 250 do 280 Din; 3 do 4 mesece stari 300 do 350 Din; 5 do 7 mesecev 450 do 550 Din; 8 do 10 mesecev stari 650 do 850 Din; eno leto stari 1000 do 1200 Din. En kg žive teže 12 do 13 Din, en kg mrtve teže 14 do 17 Din. Prodanih je bilo 293 svlnj. Mariborski trg. V soboto, dne 24. maja, so na mariborski trg pripeljali špeharji na 23 voeeh 41 komadov zaklanih svinj, kmetje pa 7 vozov krompirja, 7 vozov sena, 4 vozove slame in 5 vozov škopa. Svinjsko meso so prodajali 1 kg po 15 do 28 Din, zaklane svinje po 16 do 18.50 Din 1 kg, špeh 18 do 20 Din. — Krompir je bil po 0.50 do 1 Din, novi 6 do 8 Din, čebula 2.50 Din, pšenica 2.50 Din 1 liter, rž 2 Din, ječmen 2 Din, proso 3 Din, fižol 2 do 2.50 Din, fižol v stročju 16 Din, grah 7 do 8 Din. KokoS 30 do 55 Din, piščanci par 35 do 85 Din, raca 25 do 50 Din, morske ribe 26 do 28 Din, domači zajec 10 do 60 Din. Kozliči 60 do 150 Din, hren 12 Din, karfiola komad 5 do 25 Din, česen 14 Din 1 kg, kislo zelje 3 do 4 Din, kisla reba 2 Din, glavnata solata komad 0.50 do 2 Din, Spinača 1 Din, gobe 2.50 do 4 Din, jnbolka 10 do 16 Din, slive suhe 10 do 14 Din, mleko 2 do 2.50 Din 1 liter, smetana 12 do 14 D!n, surovo maslo 36 do 48 Din, čajno maslo 48 do 50 Din, kuhano maslo 50 do 52 Din, jajca komad 0.65 do 1 Din, sir komad 5 do 7 Dfn, med 14 do 18 Din, črešnje 10 do 20 Din; seno CO do 70 Din, slama 40 do 45 Din, Skop komad 1.50 Dfn.