Piše. dr. BORIS KUHAR
Slovenci poznamo kar tri božiče. tri praznike tega imena: praznik Kristusove-ga rojstva 25. december, praznik njegovega razgla-šenja. 6. januar (Sv. trije kralji) ali mali božič. v po-sameznih krajih pa tudi no-vemu letu pravijo božič.
Božična miza je svojevr-sten. zelo star obred. poln skrbi za novo letino. za dru-žino in tudi poln spomina na mrtve. Toje po eni stra-ni pravi domači žrtvenik, po drugi strani pa blagosta-nje na polni božični mizi pomeni tudi željo po blago-stanju v prihajočem novem ietu. Na božič opoldan mo-ra biti božična miza tako polna dobrot. da še kozarca ni kam postaviti. Skorajda v vsaki slovenski pokrajini najdemo na tej božični mizi kaj svojevrstnega. Na njej pa je prav gotovo najvaž-nejši poprtnik. obredni kruh. ki je pokrit z belim prtom, torej je pod prtom, od iod mu tudi ime. Na mi-zi mora ostati vse th božiče. torej še do Treh kraljev. Po raznih pokrajinah je poprt-nik različen, največkrat so to trije kruhki - eden je pšeničen. drugi ržen in tret-ji ajdov. Največ pa je kra-jev, kjer spečejo le en sam hlebec.
Posebno znana in svoje-vrstna je bila božična miza v Podjuni na Koroškem. Tu so na mizo pod prt polo-žili tri hlebčke kruha. Oblo-žili so jih s starimi. z roko naslikanimi podobicami. z upodobitvami treh kra-ljev. jaslic in svete družine. Na vrh so dali »božjo mar-tro". Na en mizni vogal so položili smodnik. na druge-ga posodico z blagoslovlje-no vodo, na tretjega vrbove mačice iz cvetonedeljske butare. na četrtem vogalu pa je bila skleda z vsemi vrstami žiranega zrnja. V starejših časih pa so de-vali pod mizo tudi poljsko orodje.
Bozična miza polna dobrot
y posameznih krajih na Dolenjskem so spekli kruh iz vseh žit, ki sojih pridela-li. in so ga imenovali »bo-žič«. Na štajerskem je bil cenjen božični kruh »krh-Ijak«, sadni kruh, nadeven s sadnimi krhlji, hruškami in figami. V Pesnici pa so pekli tudi »kuc kruh«, na-deven z zelišči. ki so jim Ijudje pripisovali čarobno moč.
Na božični mizi mora biti od mesa zlasti veliko perut-nine. ponekod pripravljajo tudi svinjsko žolico. Na no-voletno mizo pa nikarte ne dajte kokoši. zanje pravijo, da vse »nazaj zbrskajo«. Od perutnine smejo biti na no-voletni mizi le race ali gosi, ki po vodi plavajo in zato simbolizirajo miren tok do-godkov v prihajajočem letu in umirjenost samo. Glav-no besedo na novoletni mi-zi pa mora imeti vsekakor svinina, saj pujsek od nek-daj velja za »srečno« žival.
Okusni jedi za božično praznovanje sta prav goto-vo dolenjsko pripravljen pečen srnin hrbet in manj znana kolacija iz Roža m Koroškem.
Čeju ne znate pripraviti, si pomagajte s tetna dvema receptoma:
ir
Pečen srnin hrbet
0 1 kgsrninega hrbta. 10 dag slanine. 5 dag masti ali olja. sol, poper. muškatni orešček, 1 dl juhe. Kvaša: 4 dl vode, 4 dl belega vina,
1  čebula, 1 glavica česna.
2   peteršiljevi  korenini  in nekaj vejic peteršilja, 3 ko-renčki.   1   gomolj   zelene,
3 lovorjevi listi. nekaj listov žajblja. origana in ščepec rožmarina, po 10 zrnc po-pra. brinjevih jagod in pi-menta. 4 nageljnove žbice. Omaka:   2   žlici   vloženih brusnic, 2 žlici gorčice, 1 dl kisle smetane.
Mesu odstranimo kožico in ga popoložimo v kvašo (paco). Pripravimo jo tako, da vodi dodamo kis in vino, na drobno narezano zele-
njavo. čebulo, česen in ostale začimbe. Kuhamo 10 minut, ohladimo in prelije-mo po mesu. V takšni kvaši pustimo meso 3 dni. Vsak dan ga obračamo. najbolje pa je. da je popolnoma na-močeno. Nato meso vzame-mo iz kvaše, ga natremo s soljo, poprom in muškat-nim oreščkom in enako-merno pretaknemo z rezan-ci prekajene slanine. Damo ga v pekač, prelijemo z vseh strani s segreto mastjo, prilijemo še 1 dl kvaše in pečemo približno eno uro pri 100 stopinjah. Med peko hrbet večkrat za-lijemo z juho.Ko je meso pečeno, izluščimo meso od kosti in ga v pokriti posodi poslavimo na toplo. Za omako prekuhamo kvašo. da se vsa zelenjava zmehča. To pretlačimo, zalijemo z ostankom kvaše (največ 1 dl), dodamo 1 dl črnega vina, brusnice in gorčico, pustimo, da na kratko pre-vre, dosolimo in še popo-pramo, odstavimo z ognja in previdno primešanno ki-slo smetano. Meso namoči-mo v omako, damo nareza-no na krožnike in z omako še prelijemo, poleg pa po-strežemo kruhove cmoke, krompirjeve svaljke, žlični-ke ali kar pire kromir.
Kolacija
0 15 dag suhih sliv, 15 dag suhih hrušk. 15 dag su-hih jabolčnih krhljev, 15 dag rozin, 15 dag suhih fig. limonina lupina. sladkor po okusu. približno 3 1 vo-de, 20 dag fižola. sol.
Najprej v vodi 10 minut kuhamo hruške, nato doda-mo jabolčne krhlje, fige in limonino lupino. čez 5 mi-nut pa še rozine in slive. Ko je sadje kuhano, dodamo še fižol ki smo ga posebej sku-hali v slani vodi. Preden ponudimo kolaeijo. jo po želji še osladkamo. Kolaci-jo so v Rožu pripravljali za večerjo na božični večer ali pa so jo jedli. preden so šli k polnočnici.