' X K, 193? OBRTNI VESTNIK Strohounl list za pouzdlgo In napredek nbrtniStua Drauske bananine. .OBRTNI VESTNIK“ Nefrankirani dopisi izhaja tedensko in sicer vsak Crla^ilo Obrtništva Dravske UailOVIUe. se ne sprejemajo. Rokopisi se ne petek ter stane: vračajo. Ponatiski dovoljeni le z celoletno.......................Din 40*- navedho vira. poUetno.................Din 20-- Uredništvo in upravništvo: Ljnbljana. Borštnikov trg štev. 1, Stev> prl p0*tnl posamezna Številka . . Din 1*— podružuici v Ljubljani 10.860. XIV. letnik. V LJUBLJANI, dne 16. oktobra 1931. Štev. 41. Proglas! Žalostna resnica je, da smo vse premalo narodno in državno zavedni in nas je treba v tem pogledu neprestano opominjati. Cim bolj je narod nacionalno zaveden, gotovo je, da je napredek njegove države sigurnejši. Zato pa, da bomo zadovoljili svojemu patriotičnemu čutu in dolžnosti, je treba vselej pomagati, zagovarjati in braniti vse ono, kar je naše in se moramo enkrat za vselej otresti domišljavih predsodkov, da je dobro in najboljše le to, kar je tujega izvora. Ne pozabimo nikdar, da so naši domači izdelki dela, prepojena z znojem in krvjo domačega delavca in mojstra, skratka našega domačega človeka in nam mora biti zato vsak domač izdelek bolj čislan in svet od vsakega tujega izdelka. Težke milijone izmeče letno naše kupujoče občinstvo za tuje in luksuzno iuuzoimko blago, kakoLjk bi ne bilo na razpolago domačega blaga. Koliko našega denarja gre po nepotrebnem v tujino, kako brezvestno s tem naš človek sam sodeluje pri rušenju gospodarske varnosti države. Koliko malih obrtnikov živi v najtežjih gospodarskih prilikah, koliko njihovih družin trpi pomanjkanje samo zato, ker naš človek v pomanjkanju nacionalne zavesti kupuje rajši tuje izdelke mesto domače. Na žalost in sramoto pa je postal naš človek največji ku-povalec zlasti inozemskih čevljarskih izdelkov, ne vedoč in ne meneč se za to, da so čevlji našega domačega izdelka vsaj najmanj toliko fini in solidni kakor oni Bat’c in drugih, če niso morda naši še boljši. Izdajalec domovine in države je vsak, kdor kupuje ali zahteva po domačih trgovinah tuje blago, ker s tem podpira gospodarstvo tujih, nam in državi premnogokrat celo sovražnih podjetij. Apeliramo zato na vse pošteno kupujoče občinstvo, da po domačih trgovinah zahteva le domače blago in domače izdelke sploh. Vsi smo poklicani, da dvigamo moč našega narodnega gospo-Ldar.stva in. zaščitimo našo., domačo j delavnost in domačo proizvodnjo ! pred poplavo inozemskih, manj-! vrednih proizvodov. Zato zahtevajte od danes naprej povsod le domače izdelke! Akcijski otfbor za propagando domačih čevljarskih proizvodov pod okriljem Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Uredba bana Dravske banovine o cenah kruha v obrtni maloprodaji Na podlagi dopolnitve uredbe gosp. ministra za trgovino in industrijo o cenah kruha z dne 23. septembra 1931, Službene novine kraljevine Jugoslavi* je z dne 24. septembra 1931, št. 221* LXX*459 (Službeni list kralj, banske uprave Drav. banovine z dne 30. sep* tembra 1931, št. 59*392) v določam z veljavnostjo od danes naprej in do nadaljnega cene kruhu v obrtni malo* prodaji na teritoriju Dravske banovi* ne in je računano za 1 kg takode: za beli kruh (iz pšenične moke št. 0) Din 4.40, za polbeli kruh (iz pšenične moke št. 4 s 30% primesjo pšenične moke št. 6 ali ržene moke) Din 3.80, za črni kruh (iz pšenične moke št. 6 s 30% primesjo ržene moke) Din 3.10. Ta cenik mora biti nabit v proda* jalnih prostorih. Opozarjam še na določilo zgoraj na* vedene min. uredbe odstavek 3., sta* vek 2., ki se glasi: »Mešanje poedinih vrst pšenične moke nižje cene, kakor tudi mešanje z drugo moko manjše vrednosti (ržena, ajdova, koruzna, krompirjeva in dr.) je dovoljeno samo, če se cene takemu kruhu ustrezno znižajo.« Razume se pa, da mora biti ta* ko mešanje mok označeno v prodajal* ni tako, da more kupec tudi neopozor* jen to videti. Upravna (policijska) oblastva ter občinske uprave so dolžne, da strogo nadzirajo, da se ta uredba ne bo kršila. Kdor bi uredbo kršil, bo najstrožje po zakonu kaznovan. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. V Ljubljani, dne 8. oktobra 1931. Ban: dr. Marušič. -------- NiMainaTMMiMin — Odpoved hranilnih vlog pri poštni hranilnici Z rešitvijo gospoda ministra za pro* met z dne 28. septembra 1931., štev. 5674, je določen pri poštni hranilnici poleg dosedanjega odpovednega roka 20 dni za vloge nad 100.000 dinarjev in 30 dni za vloge nad 500.000 dinarjev odpovedni rok 10 dni za dvig hranil* nih vlog od 25.000 do 100.000 dinar* jev. Vendar sme poštna hranilnica iz* plačati hranilne vloge negledc na odpo* vedne roke, kolikor ji to dovoljuje njena razpoložljiva blagajnična goto* vina. Iz poštne hranilnice v Beogradu, dne 29. septembra 1931.; št. 5674. Občinske davščine in doklade v Ljubljani Na podstavi odobrenega proračuna bo pobirala mestna občina ljubljanska v 1. 1931. te*le davščine in doklade:’) 1. Občinsko doklado na vse državne neposredne davke, razen na one, ki so po zakonu prosti doklad, v unifici* rani izmeri 60 odstotkov. 2. Vodarino, gostaščino, kanalsko pristojbino in portalni davek v nastop* ni izmeri: a) gostaščino za stare hiše s bV< kosmate najemnine, uradno ugotovlje* ne za 1. 1930.; b) vodarino za stare hiše z 9% ko* smate najemnine, uradno ugotovljene za 1. 1930.; c) vodarino in gostaščino za nove hiše, 'nadalje kanalsko pristojbino in portalni davek v enaki izmeri kakor za leto 1930.; toda na kosmate najem* nine, uradno ugotovljene za leto 1930.; č) za one hiše, za katere se gosta* ščina ne plačuje, pa kanalsko pristoj* bino po deželnem zakonu z dne 28. ju* lija 1917. in po rešenju gospoda mini* stra za finance z dne 30. septembra 1927., D. R. br. 121.253. Za te davščine sc izdajo novi pla* čilni nalogi. 3. Cena vode, porabljene po vodo* merih, znaša pri strankah, ki ne pla* čujejo vodmerne naklade, Din 3.— za vsak kub. meter vode. 4. Občinsko trošarino po sočasno objavljeni naredbi.*) 5. Občinsko davščino na prenočišča v izmeri 20% kosmate oddajne cene oddanih prostorov. 6. občinsko davščino na vozila in si* cer: Za kočije, breke in gige kakor v 1. 1930. Za avtomobile in motocikle pa v nastopni izmeri: Za avtomobile: a) za osebne avtomobile in avtotak* sije za vsakih začetih 50 kg čiste teže Din 82.50; b) za tovorne avtomobile z zračni* mi pnevmatikami za vsakih začetih 50 kg čiste teže po Din 45.—; c) za tovorne avtomobile s polzrač* nimi pnevmatikami za vsakih začetih 50 kg čiste teže po Din 57.50; č) za tovorne avtomobile s polno gu* mo za vsakih začetih 50 kg čiste teže po Din 82.50; tl) za priklopne vozove tovornih av* tomobilov in traktorjev z zračno ga* mo za vsakih začetih 50 kg čiste teže Din 10.—, za iste z polzračno gumo za vsakih začetih 50 kg čiste teže po Din 15.—, za iste s polno gumo za vsakih začetih 50 kg čiste teže po Din 20. Za motocikle: Pričenši z letom 1929. se je razširila občinska davščina na vozila tudi na motocikle s priklopnim vozom ali brez njega in znaša tudi za leto 1931. za vsakih začetih 10 kg čiste teže po Din 20.—. Motorna vozila, ki plačujejo gore* njo davščino, so oproščena plačevanja trošarine po tar. post. 86. Vozila so zavezana davku, če ne ga* ražirajo dalje ko 20 km zunaj ljub* ljanske občinske meje. *) Deta jle iz te naredbe bomo pni občili v te-le davščine in doklade: ! 7. Sanitarno*obrtno kontrolno dav* i ščino kakor v letu 1930.; i 8. Veselični davek v izmeri kakor za { leto 1930. 9. Tehtarino v sledeči izmeri: Za tehtanje vozov in avtomobilov ter drugega blaga na javnih tehtnicah mestne občine ljubljanske: za brutto težo do 500 kg . Din 3.— za brutto težo do 1000 kg . Din 5.— za brutto težo do 2000 kg . Din 6.— za brutto težo do 3000 kg . Din 8.— za brutto težo do 4000 kg . Din 10.— za brutto težo do 5000 kg . Din 12.— za brutto težo do 6000 kg . Din 14.— za brutto težo do 7000 kg . Din 18.— Za konje in govedo za kom. Din 5.— Za drobnico......................Din 3.— Za osebne avtomobile . . Din 10.—. Vozovi in avtomobili, ki se tehtajo zaradi tariranja, so prosti plačila teh* tarine. 10. Tržnino v izmeri kakor za leto 1930. 11. Scjinarino (prej tržno pristojbi* no) v izmeri kakor za leto 1930. 12. Mostarino v izmeri kakor za leto 1930. 13. Davščino na vozne listke elek* trične cestne železnice v izmeri 5% vsakokratne cene voznega listka; za letne in mesečne vozne listke, ki jim je prištevati tudi proste vozne listke, prav tako 5% njih cene, poleg tega pa še posebno davščino 5 par od vsakega voznega listka v prid pokojninskemu zavarovanju uslužbencev električne cestne železnice. 14. Občinske takse zvišane v izmeri, kakor so bile objavljene s proračunom, 15. Opominarino v za 50% znižani izmeri. 16. Nastopne klavniške pristojbine se izpreminjajo takode: za prašiče nad 100 kg od Din 70 na Din 78.—, za prašiče pod 100 kg od Din 40.— na Din 44.—. Ostale klavniške pristojbine in oglednine se bodo pobirale v izmeri kakor za 1. 1930. 17. Takso za predelavo stanovanjskih prostorov v poslovne lokale kakor v 1. 1930. V znamenju krize! II Ker rabini nujno denar za plačilo davkov — prodani 50 komadov peči, primernih za delavnice, sobe itd., po ceni Din 100.—- za komad samo proti takojšnjemu plačilu ali povzetju. Obrtniki imajo prednost! Prekupčevalci izključeni! Garancija za vsak komad! Priporočam se St Lamut Speci jalna delavnica "za peči Vransko pri Celju Vabilo na izredni občni zbor „Obrtmške Samopomoči“ Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, ki se vrši v nedeljo, dne 15. novembra 1931 ob 9. uri zjutraj v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Beethovnova ulica št. 10, pritličje desno. i DNEVNI RED: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstvenega odbora. 5. Reorganizacija »Obrtniške Samopomoči«. 6. Dopolnitev odbora. 7. Slučajnosti. Ta izredni občni zbor je sklican glasom soglasnega sklepa seje načelstva z dne 14. oktobra 1931. Če bi izredni občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje na istem mestu, ne oziraje se na število navzočih članov. Ta izredni občni zbor je zelo važen. Zato opozarjamo vse člane, da se ga udeleže sigurno in polnoštevilno. Načelstvo. Krajcer Anton: Poročilo o mednarodnem kongresu čevljarjev na Dunaju (Konec.) SKLEP k 8. točki dnevnega reda: prodaja cev* Ijev po trgovinah z živili. Že več let se opaža, da vodijo trgo=> vine z mešanim blagom in delikatesa« mi tudi trgovino s čevlji in to v malih mestih in trgih, posebno pa še na de= želi. Strankam, ki kupujejo po teh trgo» vinah čevlje, pomaga pri preizkušnji čevljev trgovec, ki pride na ita način s strankino nogo v direktno dotiiko. Jas* no je, da vsi ljudje ne gojijo svojih nog tako, da bi pri pomerjanju kupu* jočih čevljev ne izločali smradu in zno» ja, ki na rokah trgovca obvisi. Že duh usnjatega obutja, ki se na živila pre* nese, ni zdrav za kupovalce živil, še manj higijenično pa je, če trgovec stranki pri pomerjanju čevljev parna* ga, v prihodnjem trenutku pa postre» že drugo stranko: s sirom, mesom, klo* baso, slanino ali kruhom, kar prijema v. golo roko, katero si je mogoče prej le deloma s cunjo obrisal. Ker se v se* danjern času blagor ljudstva z raznim! sanitarnimi in higijenskimi napravami in predpisi gotovo zadovoljivo izvaja, so udeleženci mednarodnega kongresa na Dunaju 1931 mnenja, da tudi to nt na mestu, da se v trgovinah z živili smejo prodajati čevlji. To bi bilo tre* ba zabraniti. Udeleženci vseh mednarodnih dežel in držav prvega mednarodnega kan* gresa čevljarjev zahtevajo od svojih Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike! oblasti in vlad, da sc izda naredba, s katero se trgovanje s čevlji kakor tuul sprejemanje in popravljanje čevljey v trgovinah z živili in špecerijo zabrani. Četrta točka dnevnega reda: »skup« na in enotna oskrba materijala za do= bro in pravilno reklamo za čevljarsko stroko«, se je v odboru kakor v ple» numu sicer razpravljala, ni pa se k tej točki napravilo nikakaga sklepa ali resolucije, ker so razmere v vsaki državi drugačne ter bi vsebina rekla* me in reklamnih letakov ne pristajala za vsako državo. K tej točki je že v drugem pododboru prezident državne* ga saveza čevljarjev iz Hannovra v Nemčiji pokazal in celo razdelil vsem udeležencem drugega odbora reklam= ne letake z raznimi napisi, s katerimi propagirajo čevljarji v Nemčiji že od leta 1926. ter so se zelo dobro obnesli. Reklama naj bi ne obstojala samo iz letakov, temveč se naj razširi tudi po časopisju, katero si države medsebojno menjavajo ter se od strani čev* ljarjev kot posameznikov in od strani čevljarskih organizacij posnemajo. Tudi k deveti točki dnevnega reda: »predlog za ustanovitev evropskega saveza čevljarjev«, se ni moglo napra=. viti nobenega sklepa in to iz razloga, ker je vzlic veliki udeležbi manjkalo na kongresu zastopnikov še mnogih držav in celo zelo pomembnih, kakor Francije, Anglije, Švedske, Poljske, Grške, Rumunije itd. ter bi se čev* Ijarskim organizacijam teh držav ne zamoglo vsiliti sklepa za ustanovi* tev evropskega saveza, enako bi se teh organizacij ne moglo siliti -k pristo* pu. Upostavil se je odbor dela (de* lovna skupina) v kateri so zastopane organizacije čevljarjev iz Belgije, Nemčije, Švice, Avstrije in Italije, ka= terih naloga je, da čevljarske organi* zacije svojih sosednih držav, ki niso na mednarodnem kongresu zastopane, o potrebi ustanovitve tega saveza pre» pričajo tako, da bo bodoči mednarod* ni kongres čevljarjev posečen z za* stopniki vseh držav, kjer se bo končno šele ta organizacija ustanovila. Kon« statiralo se je, da se je pred leti vršil v Rimu mednarodni kongres obrtni* kov vseh strok, katerega so se poedi* ne države tudi udeležile. Letos v mesecu juliju se je ta kongres nadaljeval v Parizu, kamor pa je več držav po* slalo pismene izjave, da mednarodni savez splošnih obrtnikov ne morejo odobravati prej, dokler se enaki savezl po strokah ne izvedejo. Zato je čev* ljarska stroka, katera je najbolj pri* zadeta, prva dolžna, da si ta svetovni savez uvede, ter napravi drugim stro* kam vzgled in vspodbudo. Za sedež te delovne skupine se je določil Hannover v Nemčiji, s katerim naj bi bile vse organizacije čevljarjev Evrope v stiku. Da se hitrejša rešitev raznih pi* sem, vprašanj in predlogov doseže, se zaprosi, da se pismeni promet vrši le v štirih jezikih, in sicer v nemškem, francoskem, angleškem in italijan* skem. Nadalje naj sc od vseh, v raz* nih državah izhajajočih strokovnih li* stov vpošlje po en komad brezplačno prezidiju tega delovnega odbora. Tovariši čevljarji! Upam, da sem Vam vsebino poteka tega zelo važne* ga kongresa v glavnih obrisih poro* čal, ter Vam predočil tudi vse sklepe in resolucije, ki so bile na tem kon* gresu sklenjene, prosim Vas pa, da sl te sklepe, ki so v dostih točkah zelo važni tudi za nas prisvojite, ter se po njih ravnate. Proč z dosedanjim mrtvi* lom, proč z dosedanjo zaspanostjo, dvanajsta ura prihaja in čas je že, da se tudi mi zavedamo svojih dolžnosti katere imamo napram samemu sebi in napram svojim sotrpinom. Naj bode tudi nam v svarilo poročilo predsednika saveza nemških čevljarjev v Ceho* slovaški republiki gospoda Bdhm«a, ki pravi, da je kralj čevljev »Bata« pred* ložil češkemu ministrstvu neko bro* suro, v kateri ministrstvu predlaga, naj se vsi še obstoječi nemški, češki in slovaški čevljarji v Čeh osi o vaški uporabijo za snažilce čevljev (Stiefel* putzer). Ako se svojih dolžnosti in svojih pravic ne bodemo zavedali, se tudi nam lahko to zgodi, če že ne od strani »Bate«, pa od katerekoli nepri* čakovane neprilike. Olajšave kuluka G. ban je s posebno okrožnico okr. načelstvom, občinam, davčnim upravam odredil znatne olajšave pri plačevanju odkupnine za ljudsko delo na banovinskih cestah. Odkupnina za banovinske ceste, ki zapade po zakonu 1. oktobra, se more odgoditi, ako občine to predlagajo iz utemeljenih razlogov pri pristojnem okr. načelstvu, ki predloži vlogo banski upra- vi v odločitev. Občine z mestnim načelstvom pošiljajo svoje vloge za odgoditev plačila navedene obveznosti neposredno banski upravi. Plačilni rok se more podaljšati do dne 31. decembra 1931. Glede posebnega ozira vrednih zavezancev se more na predlog občine dovoliti odplačevanje cestne obveznosti v obrokih tudi preko označenega roka. Druga važna odredba je, da se prepusti ljudsko delo za banovinske ceste na prošnjo občinam, da zgrade potrebne nove ali pa popravijo po elementarnih nezgodah porušene obstoječe občinske cestne komunikacije, s čimer bo tudi olajšana izpolnitev cestne obveznosti. Okrožnica opozarja dalje, da morejo organi uprave banovinskih cest nuditi zavezancem možnost in priliko, da odslužijo cestno obveznost bodisi v akordu ali na drug prikladen način, in sicer v jesenskem terminu do konca leta. Banska uprava je pripravila tudi načrt za izpremembo zakonitih določil o kuluku, katerega načelne smernice so sledeče: 1. fakultativnost kuluka (ako sklene ljudsko delo uprava banovinskih, odnos, občinskih cest), 2. oprostitev javnih nameščencev vob-če, zasebnih uslužbencev pa do 1500 Din mesečne plače (čl. 97. Zakona o neposrednih davkih), 3. odslužitelj cestne obveznosti po namestniku tudi za one zavezance, ki se morajo odkupiti (ženske davkoplačevalke, moški pod 18 in nad 60 let starosti ter za delo nesposobni), 4. gospodarsko racionalen sistem za odmero cestne obveznosti v nasprotju s sedanjim degresivnim sistemom. Vprašanje kuluka je stopilo v nov stadij, ki se približuje pojmovanju cestne obveznosti v dravski banovini. Zamenjava pokvarjenih in raztrganih bankovcev Finančno ministrstvo je izdalo pravilnik za 'zamenjavo poškodovanih ali raztrganih bankovcev, po katerem se ibodo pri Narodni banki in njenih filija-lah zamenjali takoj brez vsake odškod-inrjne razitrgani bankovci, iz katerih se lahko sestavi cel bankovec, dalje bankovci, ki sestojijo iz dveh enakih polovic različnih bankovcev, kakor tudi tisti bankovci, ki so se pomazali vsled obtoka. Za cele bankovce se smatrajo ban-kovoi ipo 1000 Din in 100 Din, če jim ne manjka več kot etria dvaintridesetinka ter bankovci po izpod 100 Din, če jim ne manjka več kot ena šestdesetinka. Za ostale raztrgane in poškodovane bankovce izplačuje Narodna banka odškodnino po obsegu delov, ki se ji predlože, če so ti večji kot ena osmki-ka celega bankovca. Za manjše dele se -ne izplača nolbene odškodnine. Zgorjeni ali kako drugače uničeni bankovci prejmejo odškodnino le tedaj, 62 je i z njihovih (več kot eno osmin k o obsegajočih delov) mogoče ugotoviti, da izvirajo res od pristnega bankovca. iRavno tako se ne .izplačuje nikaka odškodnina za bankovce, iz katerih so izrezani deli ali za bankovce, ki so se sestavljali iz takih delov, če se more upravičeno sumiti, da 'jih je razrezal sam predloižitelj ali vsaj sodeloval pri rezanju. Ob priliki, ko se predlože taki bankovci v 'izplačilo, je predloižitelje zaslišati z zapisnikom rin zapisnik predložiti pristojnemu oblastvu, da izvede preiskavo. Tudi sestavljanje bankovcev iz delov različnih tipov je prepovedano in kaznivo. Fabrikacijska odškodnina, ki se utrga pri bankovcih, kakor gori omenjeno, znaša ipo 2 Din od komada 1000 i:n 100 dinarskih novčanic iter po 50 par z.a vse ostale bankovce. Haj je novega ? Borze NTa ljubljanski borz) so danes cstali sko-ro vsi devizni tečaji nespremenjeni, edino dt-vizi Trst in Bruselj sta se za malenkost okrepili. Med efekti je prišlo do zaključkov v Ljubljanski kreditni po 115 in v Vevčah po 115. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2272.09 — 2279.52, Biuseij 786 49 788.85. O uri h 1098.45 — 1101.75. London 214.Uri - 22156 NewyoW; 5591.01 — 5608.01. Pariz 220.68 — 221.31. Praga 165.86 — 166.36. Trst 2SB.87--292.S7 Sejmi. 19. oktobra: Vojnik, Guštanj, Mozirje, Lukovica, Sorica, Krško, Trbovlje, Radohova vas, Bohinjska Bistrica, Podsreda. 20. oktobra: Crensovci, Dobrovnik. 21. oktobra: Celje, Črna pri Prevaljah, Cerklje, Jagnjenica (občina Št. Jurij pod Kumom), Izlake-Aržiše, Žubina, Dovsko, Mala Nedelja, Žiri, Lesce, Sv. Peter pod Svetimi gorami. 23. oktobra: Marija Gradec pri Laškem. 24. oktobra: Dolenji Logatec, Velenje. Cene tujemu denarju. Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za okrog 55.50 Din; v devizah: 100 italijanskih lir za 285.77 do 286.67 Din; 1 dolar za 55.89 do 56.06 Din; 100 francoskih frankov za 220.57 do 221.23 Din; 100 češkoslovaških kron za 165.86 do 166.36 Din. Vojna škoda se je trgovala po 290 do 297 Din, investicijsko posojilo pa po 64 do 68 Din. Ponarejeni lOOdinarski in 1000dinar-ski bankovci. V zadnjem času so se pojavili v Mariboru in okolici ponarejeni tisočaki in stotaki. Mariborska podružnica Narodne banke je prejela že več ponarejenih bankovcev. Obvestila je o tem vse ostale denarne zavode. lOOdinarski bankovci so ponarejeni precej spretno, 1000 dinarski pa bolj nerodno. Opozarjamo javnost, naj bo pri sprejemanju bankovcev previdna. Kontrola izvoza cvetličnih gomolik na Holandskem. Zaradi živahnega povpraševanja po holandskih cvetličnih gomo-likah je na Holandskem poleg velikega števila starih, znanih in povsem zanesljivih trgovin nastala v zadnjem času cela vrsta holandskih paketnih trgovcev, čijih poslovanje daje povod za pogoste in upravičene pritožbe. Ti paketni trgovci oglašujejo v inozemskih listih po naravnost neverjetno nizkih cenah. Nekateri izmed njih sploh ne izvršijo naroč-be, čeprav so prejeli denar že vnaprej, drugi pa pošljejo tako malo vredno blago, da nima naročnik prav ničesar od takih rastlin. Te trgovine nimajo nika-kih vzgojevališč za gomolike, njihove ponudbe pa krasijo slike razsežnih cvetličnih njiv, za čijih lastnike se izdajajo. Poslužujejo se pisemskega papirja z glavami raznih bank, ki so povsem neznane in z naslovi, ki jih nihče ne pozna. Svoje trgovanje vršijo stalno pod spremenjenimi imeni in vznemirjajo zdaj - o zdaj ono državo s svojimi zakotnimi kupčijami. Čeprav si prizadevajo znane holandske tvrdke onemogočiti ta način trgovanja, ki jim silno škoduje in kvari svetovni sloves holandskih uspehov. Sedaj pa je vzelo to zadevo v roke holandsko kmetijsko ministrstvo, ki bo napravilo red s posebnim izvoznim zakonom za kmetijske proizvode. Zavod za preizkuševanje poklicnih sposobnosti v Zagrebu. iPrvi poskus uporabe psi ho tehnik e v praktičnem življenju pri nas. Na pobudo zagrebške Zbornice za trgovino, obrt in industrija bodo v Zagrebu otvorili prvega novembra zavod za preizkuševanje poklicnih sposobnosti. Za ustanovitev tega zavoda se je mnogo prizadeval zlasti zagrebški vseučiliški profesor znani psiholog dr. Ramiiro iBujas. Ta je izjavil zagrebškim novinarjem glede tega zavoda med drugim takole: Zavod za oreizkuševanje sposobnosti bo otvor-;en v poislopju obrtne šole. Vse potrebne aparate bo dal na razpolago za začetek psihotehnični zavod zagrebške univerze. Učence bodo preizkušali glede njih duševnih in telesnih sposobno-s‘i. Na ta način bo onemogočen vstop v poklice onim, ki za te poklice nimajo sposobnosti. Telesno sposobnost za poklic bo ugotovil zdravnik. Psihološko preizkušnjo b.o pa izvršil izkušen psiholog. Pri posvetovalnici za izbiro poklica bodo tako 'sodelovali zdravnik, psiholog, pa tudi mladina in šole. Nekaj mesecev pred koncem šol bodo šol- ZANA1JKA BANKA KRALJEVIM JUGOSLAVIJE Danajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih Telefon štev. 30—20. Centrala: B£OGKAD Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom in lombardira državne vrednostne papirje. Glavna podružnica: ZAGBEB Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Otvorja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in garancijska pisma. a. d. podružnico Ljubljano dedičev) Račun poštne hranilnice štev. 14.003. Podružnica: SARAJEVO Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne posle. trajno ondulacijo in novo brezhibno bar- ske uprave, šolski zdravniki in učenci sami izpolnili posebne pole, katere jim bo poslala posvetovalnica. Psiholog 'bo Preizkušal duševne sposobnosti po znanstveno dokazanih metodah. Za vsak poklic so potrebne posebne sposobnosti. Te se bodo ugotavljale s posebnimi aparati, ki dajo zanesljive in praktične rezultate. Pokažejo sposobnost za koncentracijo, vzdržljivost, jakost mišljenja itd. Po preizkušnji bo kandidat dobil nasvet, v katerem poklicu se more s svojimi sposobnostmi .najbolj uveljaviti. Učence, ki si bodo po teh nasvetih izbrali neki poklic, bo imela posvetovalnica še vedno v evidenci, med tem ko bodo v delavnicah, da bo ;na ta način kontrolirala pravilnost svojih nasvetov in njih uspehov v praksi. Uporaba psihologije v praksi je imela doslej že velike uspehe v raznih področjih. Preizkuševanje inteligence pri šolski mladini je dalo mnogih pobud ,za vzgojo duševno .zaostale dece ali za izbiro sposobnejših otrok. Pre-izkuševanje inteligence mnogo uporablja tudi medicina. Psihijatrija razločuje več stopenj inteligence. Psihi.iatri z njeno pomočjo pregledajo splošno živčno stanje bolnika itd. Tudi kriminalistiki je praktična uporaba psihologije mnogokrat dobrodošla. Z njo razrešijo mnogokrat zamotane probleme o krivdi zločincev. Največjo praktično uporabo pa ima dandanes v gospodarstvu, t. j. v industriji, prometu, obrti in trgovini. Najbolj se je razvila psihoiehnika med svetovno vojno. PreizikušeVali so vojake 'glede sposobnosti in uporabnosti pri volanu, pri pilotiranju, v radio-telegrafiji itd. iNa ta načiiii so izbrali najsposobnejše za določene službe in tako prihranili mnogo materijala in ljudi. iti koncu je profesor iBujas izrazil svoje veselje, da so v Zagrebu ustanovili tak zavod, katerega bosta po njegovem mnenju in želji z uspehom vodila ravnatelj obrtne šole Forenbaher in profesor na učiteljišču Pregrad. Stanje Narodne banke. V svojem stanju od 8. oktobra izkazuje Narodna banka le neznatne spremembe glede podlage v zlatu in devizah, ki se je povečala za 4.9 dinarjev. Devize, ki se ne vštejejo v podlago, pa so nazadovale za 18.3 milijona Din. Znatnejše povečanje zlatega zaklada, ki je bilo izkazano 30. septembra, pa je Narodni banki omogočilo, da je nadalje razširila kreditiranje gospodarstva. Menični portfelj se je povečal za 113.9 milijona Din (v zadnji četrtini septembra za 86.7). Od 22. septembra je Narodna banka povečala izdana posojila na menice za točno 200 milijonov Din, posojila na lombard pa za skoro 35 milijonov, da na ta način pomaga olajšati denarno krizo. Navzlic temu pa se razmerje kritja ni skoro nič poslabšalo. Obtok se je sicer povečal za 110 na 5307 milijonov Din, vendar pa so obveznosti po vidu, za katere je potrebno enako kritje kakor za bankovce, nazadovale za 34 milijonov. Skupno kritje v zlatu in devizah znaša 37.4 odst. (v zadnjem izkazu 37.8 odst), kritje v samem zlatu pa 29.5 odst. (v zadnjem izkazu 29.9 odst.). — Stanje od 8. t. m. je bilo naslednje (v milijonih Din: v oklepajih razlike nasproti stanju od 30. septembra): Aktiva: podlaga 2098.1 (4 4.9), od tega v zlatu 1656.7 (+0.1), v valutah 3.0 ( + 0.3), v devizah 438.2 ( + 4.5); posojila na menice 1633.8 ( +113.9'» na lombard 299.9 (+0.8); začasni avans glavne državne blagajne 490.0 ( + 20.0); pasiva: obtok bankovcev 5306.9 (-'• 110.2); obveznosti po vidu 307.8 (—34.0) od tega nasproti državi 12.4 (+5.7), po žirovnih računih 213.5 (—73.6) in po raznih računih 81.9 ( + 33.9); obveznosti z rokom 830.2 (+45.7). Ali ste že poravnali naročnino? Obrtniško zborovanje v Konjicah V nedeljo 11. t. m. se je vršilo v Konjicah v tamkašnjem Narodnem domu veliko obrtniško zborovanje, ki so se ga udeležili številni zastopniki obrtništva iz vsega konjiškega sreza. Zborovanju je predsedoval predsednik Zveze obrtnih društev za dravsko banovino v Celju g. Jernej Golčer, ki je v uvodu pozdravil zbrane zborovalce, v prvi vrsti pa častne goste: zastopnika politične oblasti svetnika g. Trstenjaka, zastopnika zbornice za TOI g. Brudermana, tajnika Zbornice za TOI dr. Pretnarja, zastopnika in člana upravnega odbora Zanatske banke g. Holobarja ter zastopnikov celjskega Obrtnega društva g. Kranjca in gosp. Strelca. V imenu prijateljev obrtništva je govoril konjiški odvetnik in znani na- j cijonalni delavec g. dr. Ervin Mejak, ki j je obljubil obrtništvu vso podporo v bo- j dočem društvenem delovanju. G. Bru- I derman je z iskrenimi besedami želel zborovanju največji uspeh. Sledilo je daljše predavanje strokovnega tajnika Zveze obrtnih društev g. Draga Žabkarja iz Celja, ki je v poljudnih besedah obrazložil pomen in namen obrtniških organizacij in program obrtnih društev. Tajnik zbornice za TOI g. dr. Pretnar je poročal o delovanju Zbornice za obrtniške koristi ih obrtniški prospeh ter o tozadevnem delovanju zborničnega zavoda za pospeševanje obrti. Kot zadnji govornik je nastopil g. Stojan Holobar iz Celja, ki je poročal o današnjem mate-rijalnem položaju našega obrtništva in o ostalih kreditnih vprašanjih. Pozval je obrtnike, naj se poslužujejo v slučaju potrebe predvsem zanatske banke in naj osnujejo za Konjice in ves srez poseben cenzurni odbor. Nato so bila prečitana pravila ustanavljajočega se obrtnega društva v Konjicah. Pravila so bila sprejeta in bodo predložena v potrditev upravni oblasti. Glede ustanovitve cenzurnega odbora Zanatske banke za Konjice in konjiški srez je bilo sklenjeno, da bo odbor ustanovljen, kadar se bo za to pokazala potreba. Predsednik Golčer je ob pol 13. po 2 in polurnem trajanju zaključil lepo uspelo prvo obrtniško zborovanje v Slovenskih Konjicah. Internacijonalni kongres frizerjev v Parizu Od 25. sept. do 5. okt. t. 1. se je vršil v Parizu internacijonalni kongres frizerjev- dn s tem v zvezi desetdnevna mednarodna tekma za najlepše frizure sveta. Da je taka prireditev velikega pomena za bodoči razvoj brivskega obrta in da imajo tovrstne prireditve izredni vpliv, o tem govoriti bi bilo odveč. Da si vsak vsaj predoči, kako velikega obsega je bila prireditev, bodi omenjeno, da so stale priprave za to tekmo preko 4,000.000 Din in da se je udeležilo tekme mnogo nad 1200 konkurentov iz celega sveta. Prireditev sama pa se je vršila v razstavni palači (Port Versaille), ki ima 5 ogromnih dvoran in ki so bile vse dni kongresa in tekem polno nabite najbolj kritične publike. S to prireditvijo je pokazal Pariz zopet odlično sposobnost organizacije. Zastopanih je bilo 25 narodov iz širom sveta in tudi Jugoslovenov ni manjkalo, saj so se prireditve udeležili gg. R. Grobelnik iz Celja, iz Ljubljane V. Franchetti, M. Podkrajšek in Habicht od tvrdke Navinšek. . ; Tekma je pokazala najmodernejše !i- ' ni je frizur (čez 1.000 po številu), tako z ; ;Vi<—tra.ino in vodno ondulacijo; ' • t dalje negovanje lepote, vse vrste masa- i že, šminkanje, najpopolnejše aparate za I vanje živih las. Čez dan in zvečer prevladujejo sedaj kratki lasje naznačeno malo na bubi tako, da gornji lasje pokrivajo fazono, dokler še ni sfrizirana, nato pa se lepo napravi fazona in oblika glave. Fazona na vratu je, kot bi rastla, toda je le rahel prehod na moško fazono — zelo malo koničasto označeno (Spitze). V kratkem: valovi so poševni, kar pride bolj intenzivno do šika; ušesa so več ali manj prosta, oblika glave majhna, vsa frizura pa prikladna. Na razstavi so priredile svoje aranžmaje najodličnejše pariške svetovno znane tovarne parfumerij in so vodstva teh tovaren povabila udeležence teh internacionalnih tekem tudi v svoje tovarne, kjer so jim ljubeznivo razkazali notranjo ureditev in potankosti fabrikacije le-potil itd. (Iz prijaznosti nam je poslal te podatke g. gledališki frizer R. Grobelnik iz Celja.) Skupni davek na poslovni promet i. Na katerem kraju se pobira skupni davek? Ministrstvo za finance je z razpi* som z dne 2. oktobra 1931 o vprašanju, , pri kateri davčni upravi se plačuje j skupni davek v primeru, da ima pod* • jetje centralo in podružnice, izdalo 1 sledeče pojasnilo: Pri plačevanju skupnega davka na poslovni promet velja princip, da ga plačajo vsi obvezanci, bodisi delniške družbe ali druga podjetja, ki so zave* zana javni računodaji, ali industrijska ■ podjetja ali fizične osebe, brez izjeme | neglede na to ali ga plačujejo pavšalno ! ali po knjigi opravljenega prometa ’ tam, kjer opravljajo promet, t Potemtakem so dolžni oni, ki . imajo \ poleg glavnega obratovališča — cen* ; trale tudi podružnic.e na področju dru* | ge davčne uprave, plačati davek na po* . slovni promet posebej v vsakem kra-ju in sicer za promeet, katerega oprav* lja centrala v centrali in za promet po* družnicc v kraju, odnosno pri davčni upravi, na koje področju se nahaja po* družnica. Vendar pa se s tem še ne zahtevN da vsaka podružnica, tovarna, žaga, skladišče, delavnica, agentura itd. vo* di v vsakem slučaju tudi posebej za sebe knjigo opravljenega prometa. To | ni treba niti takrat, kadar se nahaja knjigovodstvo ali vodstvo podjetja v drugem kraju, iz katerega se vrši pro* daja ali kjer se vodi evidenca celega prometa. Dovoljeno je, da vodi knjigo oprav* ljenega prometa centrala za vse edini* ce podjetja in da centralno vodstvo vlaga davčne prijave za celoten pro* met. Brezpogojno pa se zahteva, da vloži centrala za vsako poslovno edi* nico, koja prodaja skupnemu davku zavezano blago, posebno prijavo in to pri oni davčni upravi, na koje področ* ju se nahaja dotična poslovna edinica. Pri tej davčni upravi se mora hkratu plačati ustrezna vsota skupnega dav* ka. S tem je dana možnost kontrole o tem, jeli prijavljen ves promet dotične podružnice. Davčne oblasti, na kojih področju se nahajajo posamezne po* slovnc edinice, morejo v slučaju dvo* ma vpogledati skladiščne knjige in druge zapiske, katere podružnice vodijo, ter na ta način ugotoviti promet, to je količino blaga, katero je oddala v promet vsaka posamezna poslovna edinica. Na ta način bo mogoče ugotoviti, ali je davek na poslovni promet v res* nici plačan od vsega prometa vsake poslovne edinice. Tako ugotovljene podatke morajo davčne uprave poslati oni davčni upravi, na koje področju sc nahaja centrala, ki je vložila prijave, da kon* trolira knjige centrale, na podlagi ka* terih je centrala sestavila prijave. Jlevi$ija tfanovanfa&ift najemnin Poslanica bana dr. Marušiča zvezi hišnih posestnikov 'Glede ma iniciijativo, katera j^ prevzela Pokra®,nsika zveza hišnih posestnikov za Slovenijo, in z namenom, da tudi s svoje strani podkrepi upravičeno zahtevo po znižanju stanovanjskih najemnin, je ban Dravske banovine naslovil na imenovano Zvezo sledeči dopis: 'Pokrajinski zvezi hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani. Z' velikim zadovoljstvom sem preči-tal Vaš polzi v: »iVsem hišnim posestnikom, zlasti ljubljanskim«, ki ste 'ga objavili v svojem glasilu »iMoj dom« im ki oje ib 11 nato ponatisnjen tudi v dnevnem časopisju. Pravilno pojmujoči sooijalne potrebe sedanje dobe ste naslovili resen in temeljito motiviran apel na vse svoje člane, .naj ne odklanjajo brez vzroka oddaje stanovanj najemnik o m z otroki in pri določanju višine najemnin uvaižujejo splošne gospodarske in dra-ginjske prilike v zemlji. S tem ste po-krenili pravilen način rešitve dveh perečih vprašanj stanovanjskega problema in sicer ravno onih, ki sta v zadnjem času povzročala zlasti socijalno in gospodarsko šibkim slojem 'obilo gorja in nesreče. Pridružujem se v celem obsegu razlogom 'in zaključkom, ki jih navajate v j svojem pozivu. Izven vsakega dvoma je, da so najemnine v večjih mestih in predvsem v Ljubljani mnogo previsoke, ker daleko presegajo predvojno zlato pariteto. iV dobi, ko so znatno padle cene življenskih potrebščin, ko se pod pritiskom obče gospodarske krize znižuje;:) prejemki državnih in zasebnih uslužbencev in delavcev, je zahteva po restrinkciji stanovanjskih najemnin upravičena in zasluži, da jo prizadeti uvaižujejo. V Interesu hišnih posestnikov pa je, da sami po lastni volji in preudarnosti pristopijo k reviziji stanovanjskih najemnin in jih spravijo' v sklad z načeli sooijalne pravičnosti in obstoječim 'dejanskim položajem. Jasno je, da bo, ako ostane sedanje nemogoče stanje, država primorana vzeti svoje državljane v zaščito in zakonskim potom rešiti to vprašanje v smislu načel, ki ste jih izrazili in utemeljili v svojem pozivu. Zahvaljujoč ,se 'Vam za pravilno pojmovanje in dobro voljo, ki ste jo pokazali s tem svojim apelom, Vas prosim, da delujete pri včlanjenih hišnih posestnikih z vso energijo na to, da se najemninske cene stanovanj čimprej primerno znižajo. S svoje strani hočem budno slediti nadaljnjemu razvoju od Vas započete akcije ter poživljeni tem potom vse hišne posestnike, da po pravilni oceni v Vašem apelu vsebovanih razlogov doprinesejo prostovoljno svojo žrtev k omiljen.iu sedanje gospodarske in soci-jalne krize. Ker je njihova odločitev nujna to ne trpi odlaganja, zato naj hišni posestniki svoje tozadevne ukrepe do 31. t. m. sporoče pristojnim sraskim načelnikom, odnosno mestnim načelstvom v Ljubljani, 'Mariboru in Celju ter naj navedejo poleg najnujnejših krajevnih podatkov o svojih hišah ime in poklic strank, katerim se je najemnina znižala, število stanovanjskih prostorov ter višino dosedanje iin znižane najemnine. Prednji dopis je istočasno priobčen vsem v prednjem odstavku omenjenim oblastvom in bo objavljen tudi v dnevnem časopisju. Ban: dr. Marušič 1. r. AC ETI LE N |.4 k m CC.HtMH' up.,r..ha,... 3van mMihetctc elektr. konces. podjetje LJUBLJANA, Borštnikov trg 1 ima na zalogi vsakovrstni električni ma-terijal, žarnice in svetila. Prevzema v izvršitev električne instalacije. Jamči za solidnost in zmerne cene. Že v 24L urah kemično snažl, plisira in barva obledele obleke, plaSče, klobuke itd. — škrobi in svetlo-lika srajce, ovratnike in zapestnice. Pere, suši, monga in Uka domače perilo Tvornica ZA DUŠIK D. D tovarna JOS. REICH. ndrnCene (ufgonlov. tvoruice acetilena Ln oksigena d. d. Pristopajte k Obrtniški samopomoči! DNEVNO 3VEZE PKAŽ.SLNA ' ' \ KAVA aadovoljujem m «T®liral prvovrstnimi prois vodi t KARBIDOM-DISSOUS PLINOM in KISIKOM ■ir oni v*e Jugoslavije na stotino L.3\jfiBL.r3 AN A -VODNIKOV TR& aviogenskih varilcev ta andita tinoteria mira«, I in sotnftnobelo Vsem naročnikom! Da bo mogoče list redno izdajati, prosimo vse cenj naročnike, da takoj poravnajo zaostalo naročnino. acetilensko luč €)fcus lakorii starejšega člana naše zadruge knjigo* veza g. Andreja Bajca, za katerega je plačevala prispevke za Obrtniško Sa> mopomoč obrtna zadruga sama. Cim smo poslali načelstvu Samopo» moči potrebne dokumente o njegovi smrti, nam je Obrtniška Samopomoč nakazala takoj za slučaj smrti dolo> ceni znesek. Za to kulantnost in hi* tro rešitev se načelstvo Obrtniške Sa= mopomooi najtopleje zahvaljujemo s pozivom na vse obrtnike: Združite se v svoji lastni organiza* ciji; Kdor samega sebe ne spoštuje, ga tudi drugi ne uvažujejo. Obrtna zadruga v Logatcu, 11. X. 1931. Anton Petkovšek, t. č. tajnik. (fiobave. 'Dne 24. 'Oktobra t. 1. se bo vršila -pri Primorski 'Direkciji pošte in telegrafa v Splitu Mentalna licitacija glede doibave tiskovin; dne 26. oktobra t. 1. pa glede dobave oblek. Prodaja starih avtomobilov se bo vršila potom ustne licitacije dne 26. okt. t. 1. pri Auto-IKomandi lil. ArmijSke oblasti v Sarajevu. i(|Gglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOiI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi. tDiirekcija državnega rudnika Velenje sprejema do 117. oktobra t. L ponudbe glede dobave 400 kg železa; do 19. oktobra t. J. glede dobave električnega materijala in 100 kg snalžilne volne; do 26. oktobra t. 1. pa glede dobave 5000 kg ovsa. Direkcija državne železarne : Variš sprejema do '21. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 15.000 ke sena, 10.000 kg ovsa, G50 zavitkov žionikov in 2000 kg pocinkane -železne pločevine. Direkcija državnega rudnika 'Kreka sprejema do 22. oktobra t. 1. ponudbe glede doibave 6000 kg bencina; do 29. oktobra it. 1. pa glede dobave 800 komadov spojk. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 29. oktobra t. 1. (ponudbe glede dobave dežnih plaščev. ISecafi in predavanja* Čevljarski tečaj v Hrastniku. V nedeljo dne 18. t. m. se zaključi v Hrastniku z razstavo izdelkov v dvorani »pri Dolinšku« čevljarski tečaj, ki ga z velikim strokovnim .znanjem vodi že od 9. septembra g. učitelj iSteknann. Tečaj je poseičalo 10 mojstrov in 3 pomočniki in borno podrobno poročilo o tečaju priobčili po zaključku. Strojno podjetje R. VVillmann LJUBLJANA Slomškova ul. 3* Telef. 2055 Beneški jaremniki, cirkularke, nihalne žage najnovejše konstrukcije, brusilni stroji. Železni deli k pogonu mlinskih kamnov, za-tvornice. * Transmisijski deli kakor osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti. Rebraste cevi iz kov. železa z ugodnim grelnim učinkom. Elektro-tovoma in jamska dvigala, vitli in dvigalne ter transportne naprave. Projektiranje in oprema žag in mlinov ter drugih industrijskih naprav. Vsakovrstna popravila strojev. Ponudbe brezplačno, na željo strokovnjaški obisk. KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam