Uredništvo in upMštvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“ '
•zbaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
. Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 19. februarja 1909.
Naročnina listu:
Celo leto...................i2	K
Pol leta . . . „ . .	6	K
Četrt leta.................. 3	K
Mesečno.................... 1	k
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo ieto 17 K.
inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Letnik I.
Volitve.
(Dopis iz Beljaka).
Za Koroško je nastopil velevažen moment: drugič je nam voliti po novem volilnem redu. Prvič smo •popolnoma podlegli, dobili smo samo en mandat, ki nam takorekoč uiti ni mogel. Upajmo da bo tokrat kaj bolje.
Red, po katerem je vlada razpisala volitve dne V. svečana je sledeči:
A.	Splošna (četrta) skupina:
Volilo se bo dne 24. marca leta 1909; po par. 9
volilnega reda bo vsaka občina tudi volilni kraj.
Ta volilna skupina ima 4 volilne okraje:
1.	mesto Celovec s sodnimi okraji: Celovec, Veliko-
vec, Dobrlja ves, Plibrk in 'Zel. Kapla;
2.	sodni okraji: St. Vid, Svinec, Staridvor, Sv. He-
ma, Breze, Volšperk, St. Pavel in St. Lenart;
3.	sodni okraji:	Beljak, St. Patrnjan, Podklošter,
Trviž, Rožek in Borovlje.
4.	sodni okraji: Spital, Sovodje, Milštat, Zgornja
Bela, Grajienpurg, Vogljiče, St. Mohor, Kotiče in Trg.
Vsak izmed teh volilnih okrajev voli po enega poslanca; če bodejo potrebne ožje volitve, nastavile «e bodejo na dan 27. marca.
B.	Kmečka (tretja) skupina:
Volilo se bo dne 29. marca leta 1909; po par.
7 volilnega reda bo tudi v t§j skupini vsaka občina volilni kraj.
Ta volilna skupina ima 12 volilnih okrajev:
1.	sodnijska okraja: Celovec in Borovlje;
2.	sodni okraj: Trg;
3.	sodnijska okraja:' St. Vid in Svinec;
4.	sodni okraji: Breže, Staridvor in Sv. Hema (na
Krki);	*
9.	sodnijska okraja: Velikovec in Dobrlja ves;
6.	sodnijska okraja: Plibrk in Žel. Kapla;
7. sodni okraji: Volšperk, St. Lenart in St. Pavel;
8. sodni okraji: Beljak, St. Patrnjan in Rožek;
9.	sodnijska okraja: Trviž in Podklošter;
10.	sodnijska okraja: St. Mohor in Kotiče;
11.	sodni okraji: Spital, Grajfenpurg in Vogljiče;
12.	sodni okraji:	Sovodje, Zgornja Bela in Milštat.
Volilci iz mest, trgov in industrijalnih krajev, ki volijo v skupini C (mesta, trgi in ind. kraji), nimajo volilne pravice v skupini B.
Okraji 1, 7, 8 volijo po 2 poslanca, ostalih 9 okrajev po 1 poslanca.
Ce bo prišlo do pžjih volitev, vršile se bodo te v sredo dne 31. marca'.
C.	Druga skupina (mest in trgovske zbornice).
Ta volilna skupina ima 9 volilnih okrajev:
1.	mesto Celovec;
2.	mesto Beljak; tl
3.	kraja: St. Vid in Trg;
4.	kraji: Straspurg, Staridvor in Hitenperg;
5.	kraji: Volšperg, St. Lenart, St. Andraž, St. Pa-
vel in Spodnji Dravograd;
7.	Spital, Sovodje, Grajfenpurg, Zg. Bela in Zg.
Dravograd;
8.	kraji: St. Mohor, Trviž, Nabrjet, Plajprg, Plaj-
prške Rute;
9.	ta volilni okraj tvorijo pravi udje trg. in obrtne
zbornice koroške.
Okraja 1 in, 9 volita po 3 poslance, drugi okraji po enega.
V	tej skupini je vsak naveden kraj tudi volilni kraj; za okraj 9 je volilni kraj Celovec.
Volilo se bo dne 1. aprila leta 1909; če bo treba ožje volitve, je ta nastavljena na dan 3. aprila.
D.	Veleposestvo (prva skupina).
V	tej skupini volijo zastopniki veleposestev, ki so vpisana v deželno desko.
Volilo se bo dne 5. aprila 1909. Volilni kraj je Celovec. Vsa Koroška tvori 1 sam volilni okraj, ki voli 10 poslancev.
Za ta volilni okraj termina ožje volitve vlada ni nastavila; ko bi bila potrebna, vrši se bržkone takoj po prvem skrutiniju.
Že z razglasitvijo volitve nam je vlada zadala hud vdarec. Pustila je za ožje volitve v 4. skupini 3 dni, v 3. samo 1 dan časa obvestiti volilce, to v prilog nemškutarjem, ki stanujejo navadno skupno v večjih selih, kjer se lahko obvestijo, med tem ko se našinci, raztreseni daleč okoli in vstran od občnega prometa, težko morejo pravočasno obvestiti.
Ce naša stranka sama ne bo skrbela za pravočasno obvestitev volilcev na vse strani, županstva, nam večinoma nasprotna, tega gotovo ne bodo storila.
Samoobsebi je umevno, da v 1. skupini (v veleposestvu) nimamo nobenega upanja, če imamo tudi par glasov cerkvenih dostojanstvenikov; te glasove je najbolje oddati nemškim kršč.-socialcem, ako bodo postavili, kar je upati, kandidate.
Ne mnogo boljše stojimo v II. kuriji. V devetem okraju (trg.-ob. zbornica) je seveda škoda kaj govoriti. Nemški kršč. socialm bi pač tu lahko postavili svojega kandidata, vsaj toliko, da bi enkrat prešteli svoje glasove. Ce oni to storijo, je umestno, da damo
svoje glasove njim, ali pa vsaj postavimo svojega kandidata. Pravzaprav bi mi morali, to storiti v vsar kem slučaju, da bi vendar Nemci videli, da nas je trgovcev in obrtnikov tudi kaj Slovencev.
Se potrebnejše bi bilo to tudi v ostalih 8 okrar jih mest in trgov ter industrijalnih krajev, ppsebno pa tam, kjer nas je precejšnje število, namreč v 1., 2., 5. in v 8. okraju. Kako bi vendar bilo enkrat dobro pregledati, koliko imamo v teh okrajih našincev, in pokazati nasprotnikom naše število. (V 5. okraju (Velikovec, Pliberk, Kapla) je pa sploh upati, Četudi še le morda v 20 ali 30 letih, da po pridnem zbuje-vanju in agitaciji m organizovanju kdaj tudi prodremo.
Abotno je, da se mi Slovenci mestom in trgom a priori odpovedujemo; s tem se sami označujemo kot neko inferijorno in indolentno maso. Glejmo vendar na naše nemške somišljenike, ki so na Koroškem prvotno tudi Kmečka stranka, a vendar na vso moč skušajo pridobiti tal in opore v mestih.
Veliko na boljšem stojimo v 3. in 4. skupini. V
4.	skupini tvorimo večino v 1. in 3. okraju, v 1. okrar ju celo velikansko večino, če že nočemo reči, da je ta okraj popolnoma slovenski. V 3. skupini pa so popolnoma slovenski okraji 1., 5. in 6., večino imamo (po prebivalstvu seveda) v 8. in 9. okraju, v znatni manjšini smo v 10. in y 7. okraju, v neznatni v (3. okraju. Tudi drugod po Koroškem je raztresenih dosti slovenskih delavcev, ki pa niso še čisto nič združeni, radi tega ž njimi ne smemo nikakor računiti, Dotkler je Še tako, podpirajo naši slovenski delavci v nemških krajih, kakor je to tudi na Gornjem Štajerskem, vedno socialne demokrate, če bi jih pa imeli organizirane, bi z njihovimi glasovi podpirali lab ko inemške kršč. socialce, kar bi nam pomagalo zna no zopet v takih krajih, kjer mi potrebujemo njihove glasove. Pa dotlej bo pač še nekaj Časa minulo. Že sedaj moramo biti veseli, če se na domačih tleh povoljno izobrazimo, zbudimo in združimo,
Pri zadnjih deželnozborskih volitvah, prvih po novem volilnem redu. smo pač dobili samo 1 po Tanča, namreč v 6, okraju, ki nam uiti ne more; radi tega smo v trenotku v dež. zboru na slabšem nego prej, ko smo po starem volilnem redu imeli vsaj d a poslanca. Kriva je seveda več nego prefrigana volilna geometrija naših nemškonacmnalnih podeželanov.
Po ti "volilni geometriji volijo Borovlje, ki so izključno industrijeien kraj in imajo 2000 prebivalcev v 1. kmečkem okraju, da bi š svojimi socialnimi in nemškutarskimi glasovi potlačile naše slovenske kme-
PODLI^TEK,
Pred poroko.
Spisal P L ml
Legel je k pokoju izmučeni dan, da se odpočije vsaj malo. Mirna, zimska noč je priplula sem izza sneženih gor ter razgrnila svoje mehko krilo črez vso pokrajino. Ob mesečini so se lesketale iskre po snežni skorji tako čarobno in vabeče kakor biseri.
Tih mir je legel na zemljo. Niti najmanjši šum ga ni motil.
Vsa vas je snivala v sladkih sanjah, morda o bodočih, veselja polnih dneh. Le v sobici premožne hiše sredi vasi je še gorela luč ter obsevala dragoceno poročno obleko, ki je že komaj čakala, da jo jutri obleče mlada deva ter pojde ž njo pred oltar. V čarobnem blesku so se lesketali zlati uhani in druge dragocenosti, ki še bodo jutri šopirile na glavi mlade neveste.
Pazljivo je zložila deva obleko na odločeno mesto nazaj, popravila še to in ono ter legla k počitku. tTema je bila v sobici, le v kotu je brlela lučka Brezmadežni na čast. Pred velikimi prazniki samo jo je nžigala. Nocoj pa je tudi gorela, — saj je jutri dan, največji in najusodnejši v njenem celem življenju!
Sama je ležala v sobi. A nocoj pa ni zaspala. ■Zakaj ne? Morda od prevelikega veselja, ki jo čaka jutri, ko bo v sladkem objemu šla s zaročencem pred oltar ?
Oh ne, žalost, neizrekljiva bol ji krčevito stiska mehko, nežno srce, ker ga bo morala jutri dati onemu, ki ga ne ljubi z vso sladkostjo, s pravo ljubeznijo, „vse oživljajočo in zmagujočo.-
Pa storiti je morala to — zaradi očetove volje je morala storiti. Radi tega je zaplakala, zaihtela in si obrisala solze. Na glas ni upala ihteti, ker so v sosedni sobi spali vsi domači, ljubljeni od nje iz dna duše.
Opomini iz preteklosti so ji delali srčno bol še bolj strašno. Prihiteli so k njej vsi lepi, radostni in smehljajoči. . Kramljali so ž njo o lepi, rajsko-zlati mladosti, o oni mladosti, ko je bila še prosta, ko je hitela z ljubo mamico v božji hram, ko se je še poigravala s svojimi sestricami in bratci.
In kako jo je ljubila dobra, zlata mamica. Po-ljubkalä jo je, gladila^ji svetločrne laske in jo pritiskala na svoje ljubeče srce tako nežno in rahlo, da tega niti čutila ni.
In kako so jo ljubile sestrice in bratci. V sladkosti jih je objemala ter delila ž njimi veselje svoje mehke duše.
In-kako bo pa na novem domu?----------------------
Nikdar jo ne bo objel žarek mamične ljubezni, nikdar pogladila njena mehka roka belega čela. Med same tuje ljudi bo prišla!-----------
Težko ji je bilo pri srcu,, ker bo morala jutri zapustiti svoj rojstni kraj. Ljubila ga je vroče, ljubila ga je najbolj na svetu, ker ji je bil dober in pa usmilien. Veselil se je, kadar ie njena duša kipela radosti, žalostil se ž njo v trenotkih, ko je pretakala dragocene bisere svojega srca.
Nova luša pa bo morda gledala na njo prezirljivo in zaničljivo, da, smejala se ji bo mogoče--------
Zopet je zaplakala trneča duša mlade deve skoro na glas. Iztegnila je vitke roke po rutici, da si obriše solze, ki so se ji potočile po bledem licu. Z milim pogledom se je ozrla na Bogorodnico, pred ka-
tero je še tako svetlo brlela lučka. Saj se je bo usmilila gotovo ona, ki najbolj ve, kaj je bridkosti in grenkosti polno srce, kaj pekoče gorje ter dušne bolečine — ona, tolažnica žalostnih. *
Pa že so prihajale k njej druge misli, hujše in strašnejše od prvih, misli na temne in težke dni v njenem bodočem stanu.
Ji bo mož prijazen, jo bo ljubil s tako ljubeznijo, kakor je ona ljubila svoje domače? Morda jo bo ljubil in božal samo par dni, mogoče tudi nekaj let. In potem?
Vsaka beseda njegova ji bo ranila srce, jo udar rila naravnost v lice, neusmiljeno in kruto.
Zaječala je--------
Kaj, če ji Bog da otroke? Ali jih bo vzgojila v pravem duhu? Ljubila jih bo z vso neizmernostjo maternega srca, to dobro ve. A, če jo bodo oni tudi ljubili z otroško ljubeznijo, tega pa ne ve in to ji seka skelečo rano v srce.
Pa saj jih bo imela ona rada. Vcepila jim bo že v rani mladosti drage bisere krščanskega živlienia globoko v srce in dušo, tako globoko, da ne izbriše teh naukov nihče na svetu.
Učila jih bo in jim pravila o otroški ljubezni, katera vse oživlja, vse zmaguje. Ce i:m usadi to ljubezen že v mlada srca, potem jo bodo gotovo ljubili,
a, ljubili goreče in neizmerno.
Ah, pa ji bo stal mož na strani in jo podpiral bodrečo besedo? Bo ljubil svoje, kakor ■■jih_bo iju-ila ona, z vso sladkobo in neizmernostjo? Tega ne e. Mogoče jih bo podpihoval in jim j
"^Stresla se fe pri teh strašnih ihišlih, polnih dvomov. Zaskelelo jo je nekaj v srcu. Plaho
te. Pravica bi bila, da bi imele degradirane Borovlje, M so sploh prvi industrijelni kraj na Koroškem, z Podljubeljem, Bistrico in Rožekom, ter z odličnima letoviščema Vrbo in Porečanci svojega poslanca, pa to b! bil zopet nov slovenski mestni okraj; raditega morajo boroveljski „veLkomestni nemškutarji“ na tihem preklinjajo in razžaljeni, voliti med toli zaničevanimi kmečkimi kmetovci.
Pa navzlic tej geometriji bi mi marsikaj dosegli, ko bi bila naša agitacija boljša.
Intenzivna je dosti, to se mora našim vodilnim slojem priznati, samo neokorna je grozno. V agitaciji mi še ne poznamo prave tehnike, ne poznamo še glasne reklame.
Tiha agitacija je sicer jako „dostojna“, ampak neumna je vendarle, ker nič ne zda. Kdor je pri politični agitaciji skromen, jta si koplje sam svoj grob.
Mi smo pa vedno preveč „dostojni“ in skromni. Glavna napaka je, da ne imenujemo o pravem času svojih kandidatov. Napaka je že sploh, da se kandi-datje kar nominirajo in diktirajo iz Celovca, to se pravi od političnega društva. Na videz vsaj, bi jih morala imenovati nalašč za to sklicana volivska zborovanja, katerim bi jih odbor političnega društva pro-poniral. Na ta način bi ljudstvo ostalo s političnim društvom v dotiki. Tako pa, posebno ker odbor političnega društva svoje kandidate imenuje vedno še le 2 ali 3 dneve pred volitvami, nima splošna fraza in bojni klic: „Volite dobre slovenske, katoliško in nar rodno misleče poslance 1“ nobene privlačne sile, ker je presplošna. N a1-ob e: nerodno skrivovanje (pred nasprotniki ali pred kom?) rodi med našimi lastnimi najboljšimi in najagilnejšimi privrženci negotovost in nezadovoljnost, in kar je Še mnogo hujše, nekako nezaupanje v vodeče kroge v Celovcu.
To mora biti tokrat drugače! Poglejmo vendar Nemce! Pri nemških nacionaicih in kršč. socialcih se že davno ve, več ali manj oficijelno, kdo da je kandidat za vsak okraj; nacion[alci pustijo govoriti na zborih v vođinih okrajih navadno le svoje kandidate za poslanstvo in so njih imena objavili žo davno pred izpisom volitev; po ravno isti taktiki, kakor
n.	pr. tudi na Štajerskem, kjer že sedaj, ko o izpisu deželnozborskih volitev ni niti duha ne sluha, proglašajo svoje kandidate. Delajmo tudi mi tako! /Politično društvo naj objavi čim hitreje ko mogoče ime-na kandidatov; skrivanje kandidatov pred nasprotniki, je tudi skrivanje pred svojimi lastnimi pripadniki. Nasprotno je prav: v vsakem kraju naj agitira s svojo lastno osebo in veljavo vsaft kandidat sam, naj zastavi vse svoje močv in vso svojo osebo, da. bode voljen. Oseba je več vredna, nego prazna, splošna, vzbujevalna fraza. Nacionalni govori presedajo narodu, ki ne vidi kandidatov, na katere že ne-ino čaka. Zadnji 8 dnevi so pa za tak oseben vpliv nožni.
Za oseben vpliv so velikega pomena podobe kandidatov (prim. IValcherjevo taktiko!); zatorej naj „Mir“ čim hitreje z imeni kandidatov prinese tudi njihove slike!
Nazadnje je tudi velika napaka, ako ne postavljamo kandidatov v vseh krajih, kjer imamo kaj upanja, in če je ta up še tako majhen; pred vsem tedaj tam, kjer imamo večino, to sta v 4. skupini okraja
1.	in 3., v 3. skupini pa oldraji 1., 5., 6., 8., 9. Posebno je neumestno metati puško v koruzo v 4. skupini, češ, ljudstvo ne pride rado dvak|rat na volišča. To ni res! Narobe, Zanimanje za volitve raste, če je več volilnih terminov zaporedoma, samo dobre agitacije je treba. Letos bode zima dolga, tedaj bo koncem marca še snega dovolj in kmetje bodo imeli dosti časa, ker s setvijo še ne bode nič.
Pri skrajni, neumorni in praktični agitaciji bi mi lahko prodrli v sledečih okrajih: V 4. skupini v prvem m tretjem okraju, v 3. skupini v prvemu petem, šestem, osmem in devetem okraju
Agitacija bi pač morala biti najmanj tako živahna, ko pri zadnjih državnozborskih volitvah. Se-
se jo ozrla po sobici, in oči so iskale duše, polne usmiljenja in ljubezni, da bi ji potožila težko bol. K mamici bi šla. A ona spi morda, ne bi jo budila rar da. K očetu pa si ne upa. Saj se ga je bala vedno, zelo se ga je bala, Čeprav ga je tudi ljubila prisrčno.
K sestricam bo šla in tu iskala tolažbe. Z njo bodo plakale ter ji obrisale solze raz vročega čela. Prijetna ji je bila ta misel, ki se je nenadoma porodila V duši.
Ne hodi, iie hodi budit sestric. Pusti jih, naj SaiVajo o lepih, zlatih dneh, polnih veselja in sladkosti. Ne krati jim tega kratkega veselja.
Ni šla------
Zaječala je na pOl glasno ter se ozrla na Brezmadežno. Vstala je, šla z opotekajočimi koraki k podobici in pokleknila. Molila je tako zaupljivo in vneto kakor Še nikdar poprej. Spomnila se je vseh bridkosti, ki jih je pretrpela ona, gotovo še bolj bridkejših in mnogo hujših. Zdaj so se ji izlile vse solze iz srca ter privrele na dan, solze, ki so jo pekle, kakor strüjj v rani.
Vstala je. Legla je nazaj y posteljo^ Postala je mirnejša.
Nalahno je odprl vrata angelj miru in jih hitro zaprl za seboj. Pristopil je hitro k postelji iii zatisnil nevestici rahlo trudne oči, da si vsaj še malo odpočije izmučena duša; predno bo morala iti k ■— prisiljeni poroki.
veda bi mnogo stala truda in denarja, žrtve bi se pa
gotovo splačale,
V 3, 7. in 10. okraju je pa najbolje naše glasove oddati kar od začetka kršč-.socialnim kandidatom s tem pogojem, da dobimo njih glasove y 1. in 8, okraju.
Ker pri nas primanjkuje navadno odličnejših govornikov za obilna potrebna zborovanja, naj naše politično društvo naprosi govornikov iz Kranjskega in Štajerskega, saj imajo poslanci sedaj počitnice in lahko pridejo nam na pomoč.
Torej na dan s kandidati, na dan z njihovimi slikami, da jih vsakdo spozna in se za nje zavzame! Ih na delo, na neutrudno delo!
Observator.
Jugoslovanski minister.
Dunaj, 18. febr.
Jugoslovanska državnozborska politika se sedaj giblje v odločno opozicioiielnem tiru. IniciiraJa se je ta politika že, ko se je sestavi.! kabinet Bie-nerth I. ter je dobila še uoij izrazne oblike, ko se je rodil kabinet Bienerth II Saj jc ravno iz Slovanskega centruma, v katerem imajo Jugoslovani večino, izšla misel, naj se organizma opozicija vseh slovanskih klubov, ki so s sedanjo vlado nezadovoljni. Ta misel je padla na rodovitna tla in zadnjo sredo dne 17. febr. se je ustanovila opozicionelna organizacija „Slovanska Jednota“, ki šteje 125 poslancev in v kateri so združeni vsi Cehi, vsi Slovenci, Hrvati in Starorusini. Ni pa izključeno, da se bodo že v najbližjem času pridružili Slovanski Jednoti tudi Mlado-rusini in poljska ljudska stranka pod vodstvom poslanca Stapinskega.
Vsaka opozicija mora imeti namen, strmoglaviti na krmilu se nahajajočo vlado ter- zasesti potem njeno mesto in sama vzeti vajeti državnega voz-a v roke. Ce je opozicija sama dovolj močna za vlado, dobro; če ne, pa mora po dovršenem opozicionelnem delu iskati zaveznikov za prevzetje vlade? Tako dela opozicija, ki zahteva, da se jo smatra za resno.
Med jugoslovanskimi poslanci pa imamo tudi može, ki v sedanjem času nastopajo naravnost tako, kakor da bi bili najeti od vlade. Sedaj ko se kuje opozicionelno železo, vzdihujejo po ministrskih sedežih. Za to se ni čuditi, da so Cehi in Rusini postali nezaupni nasproti opozicionelnemu razpoloženju Jugoslovanov, in v čeških krogih se našim poslancem odkrito očita, da le markirajo opozicijo, sicer pa so za hrbtom pogajajo z vlado za ministrski sedež.
Našim poslancem se torej očita, da bi za 40.000 kron prodali tudi svojo opozicijo in šli s Stiirgkhom m Hochenburgerjem. Moramo reči, da je to očitanje popolnoma opravičeno, toda nanaša se le na one jugoslovanske poslance, ki v sedanjem času spravljajo vprašanje jugoslovanskega ministra v ospredje in želijo njegovo realizacijo. Kompromitirajo pa ti čudni možje, o kojih se ne ve, ali so najemniki vlade ali pa Z manijo intrigiranja od rojstva sem obteženi individui, celo jugoslovansko delegacijo ter ji jemljejo pri slovanskih strankah in sploh v javnosti dobro ime.
V	katerem taboru se nahajajo ti jugoslovanski poslanci, razvidi se iz tega, da odlagajo svoje intri-gantske izrodke v „Narodnem Dnevniku“, „Slovenskem Narodu" in v dunajskih židovskih listih. Slovenski liberalni časniki pa si s sprejemanjem takih vesti Zaslužijo tudi sami očitanje* da bi za 40;000 K sklenili prijateljstvo tudi s bStiirgkhom in Hochen-burgerjem.
Pravilno stališče je zavzel načelnik Slovenskega kluba dr. Šušteršič, ki se je izjavil v dunajjskih časnikih o tej zadevi tako-le:
„Dr. Šušteršič je dejal, da ie ta prepir (zaradi jugoslovanskega ministra) sedaj nepotreben, ker to vprašanje ni aktuelno. Ce pa enkrat postane aktuel-no, tedaj se bo o njem razpravljalo pred kompetentnim forumom, to je v jugoslovanski Narodni zvezi. Dr. Šušteršič je izjavil, d’a je osebno proti narodnostnim ministrom-rojakom ter da je to tudi dokazal s tem, da je podpiral dr. Benkovičev predlog. Upa, da so njegovi argumenti taki, da bodo večino Nar. zveze prepričali, če bi se pa zgodilo nasprotno, tedaj se bo ravno tako uklonil, kakor se bodo. upa, uklonili oni, ki so drugega mnenja, ako prodre njegov nazor. 'To ni nikakor principielno vprašanje in povdarja, nikakor ne aktuelno.“
V	sedanjem času, ko je zavzela jugoslovanska delegacija odločno opozicijo preli vladi, pomeni vsako namigavanje, kakor da bi Jugoslovani za en ministrski sedež prodali opozicijo in se sprijaznili s Ho-chenburgom ter Stiirgkhom, le kršenje potrebne discipline, jemlje jugoslovanskim poslancem zaupanje v njih lojalno opozicionalno stališče ter pomaga edino le — sedanji vladi.
Politični • pregled.
Avstrija.
Slovanska opozicija.
Dalekovidnemu prizadevanju dr. Šušteršiča se je posrečilo, dati slovanski opoziciji nasproti sedanjemu Bienerthovoiiiu kabinetu tudi organizacijo in ime. V seji dne 17. t. m. se je sprejel organizacijski Statut, ki ga je predložil dr. Šušteršič združenim Cehom, Jugoslovanom in Starorusinom. Nova skupina
se imenuje Slovanska Jednota in obstoji iz eköeku-tivnega kluba in parlamentarne komisije. Eksekutiv-i ni odbor obstoji iz načelnikov v Jednoti zastopanih strank, eksekutivni odbor zastopa Jednoto na zunaj, ne sme pa sklepati obveznih sklepov. Parlamentarna, komisija obstoji iz predsednikov klubov in imajo:. Slovenski klub 2, Jugoslovanski klub 2, češki katoliški narodnjaki 2, Rusini 1, češki agrarci 3, Mlado-čehi 2, radikalci 2, moravska ljudska stranka 1, in Masarykovci 1 člana. Ce ima kak sklep dvotretjinsko večino in je proglašeno vprašanje solidaritete, je ta sklep za vsak klub obvezen in stranko, ki nastopa, proti, se smatra, da je izstopila iz Slovanske Jedno-te. V Jugoslovanski Jednoti je 125 poslancev.
Dr. Korošec o ministrskem vprašanja.
Poslanec dr. Korošec je objavil v „Dipl. Korr.“ članek,v katerem izjavlja, da so Jugoslovani odločno proti temu, da bi vstopili v Bienerthov kabinet z mi-nistrom-krajanom. Jugoslovanski minister-krajan bi bil, ako ne bi imel zaslombe na konnacionalnem re-sortnem ministru, čisto brez vrednosti in upliva. In sploh pa je absolutno nemogoče, da bi Jugoslovani poslali svojega zastopnika v Bienerthov kabinet, ka-koršen je sedaj. Kako se bo imenovala prihodnja vlada, kakšna bo in ako bo smela računati na sodelovanje Jugoslovanov, o tem se sedaj'še ne more govoriti. Samo če bi prihodnja vlada bila Jugoslovanom naklonjena in, se jim .prepusti kak resort, bi lahko vstopili v prihodnjo viado. Jugoslovani nikakor niso pri volji, da bi se pustili izrabiti na iiemožhih pozicijah. Jugoslovanski volile* zaupajo svoje interese rajši enemu izvrstnemu poslancu, kakor pa ka-*-kemu „odveč-ministru,“
Parlament in zunanji položaj.
„Diplom. Korr.“ poroča: Ministrski predsednik Bienerth, ki je dobro poučen, da lahko nastopijo v treh do šestih tednih na jugovshodni meji naše monarhije že davno pričakovani dogodki, se silno trudi, dä bi prej kot mogoče uspela pogajanju s poslanci, da bi se državni Zbor lahko sklical še koncem februarja. S tem odpadejo vse vesti o razpustu parlamenta. Državni zbor mora obstati, ker bo neposredno po sklicanju nujno potrebno delegaeijsko zasedanje. Tako zunanji minister baron Aehrenthal kakor tudi vojni minister baron Schönaich želita postopati parlamentarno. Prvi bo natanko razjasnil sedanji položaj, Schönaich bo pa utemeljeval potrebo 270 miL kron izvunrednega kredita za vojno upravo.
Vojna nevarnost?
V dobro poučenih dunajskih krogih se govori, da je zunanji položaj z ozirom na dogodke v Srbiji skrajno kritičen. Izredni ministrski svet v sredo se je bavil izključno s položajem, ki je nastal vsled dogodkov v Srbiji.
Srbija.
Srbsko-črnogorska zveza poka.
Veliko razburjenje je povzročila v vladnih krogih vest, da se krha zveza s Crhogorö. Zunanji minister dr. MilanoVič je obvestil kralja in člane vlade, da se je knez Nikita, kakor mu je sporočil angleški poslanik, obrnil v London z izjavo, da Ornogora ne more zdržati trajne mobilizacije in je zato pripravljena pogajati se z Avstro-0 grško. Resničnost te vesti se potrjuje tudi od strani Gruiča, srbskega agenta v Londonu. Kralj Peter je vsled tega zelo potrt, posebno ker sluti, da tiči za tem komplot, ki namerava odstaviti dinastijo Karagjorgjevičev in oklicati princa Mirka za srbskega kralja. Srbska vlada bo napela vse moči, da zopet pridobi Crnogoro za svoje interese. Najprej se bo ministrski svet posvetoval o predlogu, da se dovoli dva milijona frankov, katere je knez Nikita pred nekaj časom zahteval za vojne priprave. Nadalje bo odposlan V Cetinje'poseben odposlanec, ki bo zastopal srbske interese pri knezu Nikita.
Ministrska križa.
Velimirovičev kabinet je postal nevzdržljiv. Pa-Šič, v čegar rokah je vsa moč, namerava novo vlädö sestaviti iz samih staroradikalcev. Pri pogajanjih med staro- in mladoradikalci so nastala taka nasprotja, da se bo najbrže razbil kompromis. Ce sš to zgodi, potem. je padec sedanjega ministrstva neizogiben.
Premestitev rezidence.
Prestolonaslednik Jurij že več mesecev z vsemi močmi dela na to, da še premesti srbska rezidenca v Niš. Opetovano je povdarjal, da strategičhi oziri nujno Zahtevajo premestitev rezidence, ker bi.se Belgrad v slučaju vojske z Avstro-0 grško nikakor ne mogel vzdržati. Ukrenilo se je že marsikaj, kdr meri na to, da bo premestitev rezidence iz Belgrada postala dejstvo. Zakladnica narodne banke se nahaja že več časa v Nišu.	;
Torčija.
Avstrijsko-turški sporazum.
Angleška vlada je zopet nujno nasvetovale porti, näj hitro sklene sporazhm ž Avstro-Ogrsko. Hil-; mi-paša se je izrazil napram nekemu poročevalcu lista „Jeni Gäzetta“, da bodo pogajanja o spreatombaht v avštrijsko-turškem protokolu kar najhitreje ton-f čana.	N
Revolucija na Turškem?
.,	- Angleški poslanik v Carigradu Lowther je do-
bil iz Londona uradni poziv, naj upliva na mladp-iurški komite in mu resno odsvetuje od akcije proti sultanu Abdul-Habmidu^ V Londonu smatrajo možnost revolucije na Turškem za resno. Posebno agitacija v turški; armadi vzbuja resne pomisleke. Na raznih krajih prirejajo vojaki shode, na katerih ostro kritizirajo. vlado.. V Štirih maeedonskih polkih ni nikake discipline več.
Drobne politične vesti.
Ruski veliki knez Vladimir je v sredo umrl po (dvadnevni bolezni. — Angleški kralj Edvard namerava to poletje, predno se bo podal v Marijine vare, potovati v Ischl, — Ruska duma je v prvem branju sprejela agrarno postavo. — Ruski zunanji minister je vprašal zgodovinski oddelek peterburške1 akademije za znanost, ako ima bolgarski vladar tradicionalno pravico, da nosi naslov car. — Perzijski veliki vezir je zahteval svoj dopust, katerega pa še ni dobil.— Poluradno se poroča, da obisk angleškega kralja v Berolinu ni imel nikakega uspeha. — Bolgarski car se je na povratku iz Koburga ustavil na Dunaju.
Raznoterosti.
„S1 (SOMIŠLJENIKI, agitirajte za „Stražo“, jfobite* da dobite s I. marcem kar največ naročnikov. „Straža“ stane do konca leta 10 i Zahtevajte odločno po vseh gostilnah „Stražo“. Posnemajte v tem oziru rase nasprotnike. Vsi na delo za razširjanje „Stiaže“. Ge eden ne zmore cele naročnine, naj stopita dva ali trije skupaj.
„Svobodna Sola“ v pravi luči. Tajnik „Svobodne šole“ Berhard je prišel dne 16. t. m. na zborovanje Pijevega društva v Währingu. Krščansko-socialni govornik Berger se je bavil v svojem govoru s „Svobodno šolo“ ter dokazal dvojni obraz: enkrat pravi, da hoče strogo izpolnjevanje sedajnega državnega šolskega zakona, drugokrat pa, da hoče odstraniti verouk iz Šole. Vpraša torej navzočega tajnika, kateri je pravi namen. (Tajnik Berhard izjavi, da je Berger zmerno govoril in da mu vsled tega odgovarja. Naloga „Svobodne šole“ je, propovedcvati sovraštvo in zaničevanje nasproti cerkvi. Svoj strupen govor je sklenil: Fiat muradus, pereat ecclesia. (Naj se ustanovi svet, a ugonobi cerkev!) S tem je celo jasno povedano, kam merijo težnje različnih naprednih ali svobodomiselnih strank pri vseh narodih. Boj ni naperjen proti takoz\ an emu klerikalizmu, ampak naravnost proti vsaki pozitivni religiji. Samo, da vsi bojevniki za ta cilj niso tako odkriti kakor Berhard. lanova glava je njemu sveta. Ljudstvu nočejo povedati resnice in se mu hlinijo. Tako je tudi z našo Narodno stranko. Preveč strahopetna je, da bi povedala- ljudem svoje končne namene, za to se zavija v hinavsko obleko in pridiga boj proti klerikalcem, misli pa cerkev in vero.
Blagoslovljenje orgelj. Včerajšnji cerkveni koncert je nad vse krasno uspel. Najprej se je pre-VSEVišani. gospod knezoškof zahvalil v iskrenih besedah vsem onim, ki so pripomogli do novih orgelj. Potem je pa Še posebno izrazil zahvalo vsem sodelujo-čijn pri cerkvenem koncertu, kakor gg. ravnatelju cerkvenega petja na mestni župnijski cerkvi v Gradcu, Kollerju, ravn. godbe Klietmannu, godbenemu učitelju H. Druzoviču in pa še posebno gospodu korne-mu; vikarju Tropu za njegovo požrtvovalnost in trud v prid cerkvenega petja. Po zahvalnih besedah je prevzvišeni blagoslovil orgije. Po blagoslovu se je pričel koncert. Ljudstva se je kar trlo, da so morale biti, vrata odprta, ker je bilo prenapolnjeno ljudi. "Vse je bilo očarano nad lepim, srebrnozvonkim glasom orgelj, ki se je razlegal veličastno po cerkvi. Reči se mora, da delo hvali mojstra.
Minister Stttrghk. Pred šestimi leti sem se peljal iz Radinec v Maribor. V Obrajni (Halbenrain) stopi v kupe eleganten gospod in več dam. (Opazili so, da berem v svojem kotičku slovenski časnik. Naenkrat se začne tisti gospodič izzivalno razgovarjati z pfemenitnimi damami; slišati so bile vedno besede: windisch, windisehes Volk! Vmes pa glasen, nedostojen krohot. Sedel sem mirno in pomilovalno poslušal. V Gmureku izstopijo, kjer jih je čakala cela truma (elegantne gospode. Tam vprašam železniškega sprevodnika, kdo je bil ta. gospod, ki se je peljal z menoj v istem kupeju. „Ali ga ne poznate? To je poslanec Stiirgkh iz Obrajhe.“ Radoveden sem, ali je bil to isti Stiirgkh, ki je sedaj — rrpnifster za nauk in bogOčn'slje?
Šolske vesti. Razpisana so sledeča učiteljska mesta: ha petrazrednici v Velenju, drugi plačilni razred, mesto stalne učiteljice, ,na trirazrednici v Skalah, drugi plačilni razred, mesto; stalnega učitelja, v Kaplji pri Trvežu, drugi plačilni razred, me-.stp učitelja in učiteljice. V-Velenju in Skalah prošnje do 10., v Kaplji do 9. marca.
Krščansko mislečemu ženstvti' v premislek! Deželnozborske volitve se bližajo! Ali naj se za to Žudi zanima ženstvo? Je-li priporočljivo, da me tudi
sodelujemo —- v gotovih mejah — na političnem polju? Gotovo! Oziraje se na gornji vprašanji navajam sledeče točke: 1. žena z volilno pravico mora — če noče biti kriva velikega narodnega greha — se te pravice poslužiti in skrbeti za to, da njen glas ne bo izgubljen katoliško-narocfni stranki. 2. Vse ženstvo katoliško-narodnega mišljenja brez izjeme pa ima ne samo pravico, temveč tudi dolžnost, da po svojih močeh deluje za našo stranko, da pridno agitira v to svrho in, tako dobri stvari pripomore do sijajnega uspeha. — Volilka.
Himen. Dne 17. febr. se je poročila v Ljutomeru gdč. Mimica Stanjko z g. Ljud. Kuharič, trgovcem v Ormožu. Bilo srečno!
^itnjersko.
Mariborske novice.
Nemškošolski obroč okoli Maribora. Mariborski Nemci so za ohran tev nemštva v Maribora prav dobro poskrbeli s tem, da pr dno germaniz rajo okolico. Najboljše sredstvo zato so jim nemške štle, s katerimi so okužili kraje okoli mesta. Da bi g* rmanizacija mladine še bolj napredovala, je nemški Schnberein Um Šolam poslal lepo število nemških mladin kih knjig, katerim je prvi namen ne odreja v krščanskem in avstrijskem duha, temveč odgojiti ponajveč slovensko mladino za „nemško mišljenje in čutenje.“ Take nemške ml ninske knjižnice so se že ustanovile Da šolah v Pobrežju. Studei cih, Š . liju in v Pekrah; obljubljena je taka knjižnica za šolo v Leiterspergu. Ali bi ne bila naša narodna dolžnost proti temu vedno rapredu-j čemu pom mčevanju storiti vsaj to, da bi debr m šolarjem, ki znajo vsaj še slovensko brati — v zadnjem času se to število vedno bolj krči, — (skrbeli dobre slovenske mladinske knjige in knpžce? Rodoljubi, rešimo, kar se v teh razmerah še rešiti da!
Pogumna deklica. 24 letni Jožef Fras je prišel te dni v Vurnikovo gostilno v Poberžn. Ko se je gostilničarka za hip odstranila iz sobe, je Fras vlomil v denarno miznico, okradel 30 K in jo odkurd Gostilničarka je tatvino takoj zapazila in je poslala za tatom svojo 13 letno hčerko. Deklica je Frasa na Pobtrški cesti dohitela, ga prijela za havelok in se ni dala odpraviti to ko časa, da je prišel redar, kateri je spravil Frasa na varno.
Prijatelj klobas. Gostilničarm in mesarjn Jožefu Šerah je neznan tat otr del «koli sto suhih mesenih kloras. Šerah ima škode 40 kron. Upati je, da se bo kmalu posrečilo zasačili tatu in ga posaditi za omrežje.
Nesreča pri sankanju. U^etca Oton Jan in Franc Klasinc sra se na Kalvariji sankala. Pri tem sta zavozila v neko drevo s tako s lo, da se je Jan na desnem stegnu zelo nevarno poškodoval. Klasmc je nato na srakah peljal težko r*n enega Jana do kamniške ceste, odkoder ga je rešilni oddelek prepeljal v bolnišnico.
Splašeni konji. Hlapec pri mesarju Petra Wressi ig, Henrik B rgbr je pri klavnici pustil v voz vprežene kon-e brez nadzorstva. Vsled neznanega vzroka so se konji splašili in divjali po ulicah. Podrli so na tla ključavničarji Alojza Polaček, ki je bil pri tem k sreči samo lahko ranjen. Konji so se ustavili še-le, ko jim je pričel nasproti voz ser a, ki jim je zaprl pot.
Iz pred sodišča. V noči na 29. septembra t. I. sta se vn čaia Franc Grobelček iz sv. Ane pri Makolah in njegov brat Ja&cb d rnov in vpila „auf bi- s“ Ti ki ci so privabili Antona Plavčaka in Jurija Hajčeha. Med fanti je pr šlo kmalu do tepeža, pri katerem co bili vsi več ali manj ranjeni. Najbolj sta se izkazala Franc Grobelček in Anton P avček in sta zato bila obsojena radi težke telesne p škod-be vsak na št ri mesece težke ječe. — Dne 8. decembra t. 1. stap išla zakonska Gril iz Vrhoveij precej pozno domov. Doma jih je oče oziroma tast, ki b va pri njih ko preTitkar sur» jel z oč tanjem, da ste ga cel d«n pustila brez hrane. To je privedlo Franca Gri a tako deleč, da je pretepel svojega očeta in ga ranil. Za to junaštvo je dobil štiri tedne ječe.
Goljuf. Te dni je nek neznanec v treh tukajš-nih trgovinah goljufal na ta način, da je kupil malenkosti in povsodi plačal z bankovcem za 20 kron. Pri plačevanju se je spustil z blagajničarko v pogovor in pri tem spretno vzel bankovec in po vrhu še drobiž, katerega se mu je naštelo.
Celjske novice.
Umrla je dne 16.. t. m. na Bregu gospa Marija Radej. Pred kratkim je porodila dvojčke in je umrla na otroški postelji. Zapušča šest otrok. Naj v miru počiva!
Izvrše valni odbor liberalne stranke bo imel jutri dne 20. t. m. v Narodnem domu zopet sejo. Generali pridno delajo načrte za samostojni nastop pri deželnozborskih volitvah, zraven pa govorijo o kompromisu. Neodkrita politika liberalne stranke se bo najbolj na njej sami kaznovala. Kako hudo se n. pr. kaznuje na stranki' njeno ravnanje ob kandidaturi Roblekovi. Stranka si ga ni upala zaradi svojega slabega imena proglasiti za svojega kandidata, ampak figuriral je kot kandidat neodvisnih kmetov. Danes ve vsak volilec; da so ga liberalci z neodvisnostjo vodili za nos. Drugo je bilo, da so Robleka proglasili za rešitelja hmeljarjev. A nikdar niso imeli hmeljarji tako slabih let, kakor sedaj, :odkar je Roblek njihov zastopnik, ki misli, da je storil svojo poslansko dolžnost, ako vloži tuintam interpelacijo, ka-fero mu napišejo celjski konoipienti-. Značilno za neodkritost fzvrSevalnega odbora je tudi, da si ni upal v slovenskih listih razglasiti sklepov od zadnje nedelje, pač pa jih je razglasil v dunajskih židovskih
listih. >‘t H	L' V	f ..
Celjski narodnjaki napredne bažč kaj radi po-zabavljajo nasproti obmejnim rodoljubom, če kupi
Siidmarka ob meji kako posestvo. Sedaj pa sam ,N.
D.“ oznanja celo hladnokrvno, žalostno vest, da” je Virantov hotel v Žalcu kupila neka nemška hmeljarska tvrdka.
Celjski Nemci zopet resno milijo na stavbo nemške šole v Gaberju, posebno, ker je nemški „Schnlverein“ znova dovolil i&.OOO K 2a to šolo. Todi celjski občinski svet so zelo zanima za to šolo, vendar bi bolje storil, ko bi se pečal z mislijo, kako plačati ogromne dolgove in povzdigniti mestno gospodarstvo, kakor pa ponemčevati celjsko okolico. Narodna stranka pa bi imela v Gaberju lepo polje za narodno delo. Toda to ji ne diši, ampak za svoj poklic smatra, da spravi spodnještajersko ljudstvo s huskanjem in lažjo pod svoje liberalno komando. Slovensko celjsko ljudskošolsko vprašanje ni storilo koraka naprej, odkar se čntt liberalna stranka poklicana, da v tem vprašanju odločuje.
Pasji kontumac imamo, kakor je „Straža“ že poročal*, o! ob in okoli Celja, samo v Celju ne. Morda pa ima mesto Celje to prednost, da notri nikdar ne zaide kak stekel pes. Najbrže mn preveč smrdijo celjski posilinemci.
Ptujske novice.
Davkoplačevalci, pozen! Mesto mora imeti veliko denarja, ker hoče mestno gledališče nanovo popraviti in urediti. Kaj pa bodo rekli davkoplačevalci k takemu uporabljanju njihovega denarja? Tudi posebnega ravnatelja hočejo nastaviti v osebi mariborskega igralca Fleischerja. Siidmarki se je dovolila podpora.
Nemški kandidat. Dočim so Nemci že v vseh mestnih volilnih okrajih na Spodnjem Štajerskem postavili svoje kandidate,, se še v Pljuju niso zganili. Ornig je nevoljen, ker ga trgovska komora ni volila več v svojo sredino. S tem je šel tudi njegov dežel-nozborski mandat žvižgat, ki ga je doslej imel od te komore. Ornig sedaj čaka, da bi prišli Ptujčani k njemu in ga lepo prosili, naj blagovoli zastopati mesto v deželnem zboru. Toda nihče se ne gane, kajti mnogo jih sanja z Ornigom vred o deželnozborskem mandatu. G. pl. Plachky bi tudi ne odklonil, ako bi ga prišli Ptujčani prosit, naj jih zastopa. Tudi gosp. podžupan bi baje sprejeli kandidaturo. Moral bo pač poseči Linhartov Karlek vmes, da se stvar ugodno reši.
Slovenski znaki. V nemških listih se pritožujejo Ptujčani, da si upajo slovenski fantje prihajati v mesto s slovenskimi znaki. To baje vznemirja njih nemško kri in za to kličejo merodajne činitelje na pomoč. Svetujemo Ptujčanom, naj bodo mirni in naj ne dražijo ljudi, ki jim dajejo kruh!
Prijatelji kmetov. Podžupan Steudte je stavil v zadnji občinski seji predlog, naj se store potrebni koraki, da se zabrani sankcija deželnozborskega sklepa, po katerem se smejo podpore za drenaže dovoljevati le kmečkim posestnikom. Ali bi še te majhne dobrote meščani radi pojedli kmetom?
„Stajerčevi“ članki se vedno odlikujejo po obilni duševni revščini. Zadnjič se mu je nekaj bledlo o veleizdajalci timed Slovenci. Raje bi povedal o Vse-nemci'h, ki škilijo pod Pruse Jer obožavajo „Hohen-zollernze“. Da bi vladi, ki ima 8 nemških in le 4 slovanske minifctre slavo peli, zastonj pričakujete od nas. Skrajni čas je, da se avstrijskim Nemcem pokaže, da smo odrasli dn nam oni ne bodo kruha več rezali. To pa velja tudi za deželo in okraje. V ptujskem okraju se nemški odbor z lažnjivim podpisom ^.Hvaležni Haložani“ sam zopet priporoča v izvolitev; Nemcem pač diši polna skleda, pa Haložani menda ne bodo tako bedasti, da bi Slovence za nesposobne smatrali vladati v okraju. Naučimo Nemce ponižnosti s tem, da jih ne volimo več, sicer nas bodo njih pristaši zopet y Ptuju s kamenjem napadli v svoji narodni nadutosti. Ne bo jim pomagalo, če še toliko gno a spravijo v „Štajerca“. Vsak duhovnik, ki le malo moti „StajerČevo“ pogubno delovanje, mora biti pripravljen na najgrše napade in Čast mu, ako radi njih vrže puško v koruzo! Iz „Štajerca“ se le učimo, kje so naši strupeni sovražniki. Zelo poučni v tem oziru so „Stajerčevi“ inserati. Sirimo „Stražo“, „Gosi odarin“. „Nuš Dom“, koristnim društvom nabirajmo udov, in sovragi bodo onemogli v svojem srdu, ker ničesar se bolj ne boje ko naših listov in društev! Ce v „Siejerca“ celo odborniki že ne upajo več zavijati svojega blaga, boječ se zavednih kupov alk Slovenk, še manj si bodo polagoma upali tam inserirati. Tudi g. Heller v Ptuju baje ne bi rad, da bi se zvedelo, da je v upravn'štvu te Bmr^okavre, ker bi mu to škodovalo v trgovini. Verjamemo! Sčasoma bodo še ostali štajercijanci ozdravljeni!
Drugi kraji.
Podravska* podružnica Slovenskega planinskega društva vabi svoje člane na občni Zbor v nedeljo dne 28. svečana v gostilni gospoda 'Jožefa Muleja v Rušah ob 3., oziroma 4. uri popoldne. - Nar
Čelstvo. ■ i ■	.
.Ribnica. Dne 14. t. Tn. sreoimdt prunes „Jfegernall
pri Petrejn Zbmn* so bile v se struje in obe nan dnosti. V«e ie Slo, v I reni tira Mi n smo*?a nje, oni pa brigali: Ko p» >o naStaošM je*ski zbor rale PjjVJ. J.1*
tro naSa rr*t«riea ran!« duri, ’da .**.■	Nfeijfci!
slišalo v drago sobo. A pošle mo «, M««*	°
Non oče ie bil Lah, mati Slovenka, h ere ra zsgrznierie Nemke Pozni-ic s*- Slovence .«mah »T eil klico Nauk a* teg» : Žai ed i »fc X uci naj ne hodijo na nemške m nem-Skntarske prireditve!
Freiwillige Feuerwehr in Wöllan. Poreča se nam, đa ni na zadajem popravka podpisan gospod učitelj Frane Skaza, kakor se je nam reklo, temveč Franc Skaza p. d. Pavline. Potem je umevno, da se izvajaoja o fajerberu tičejo tega ne pa g. učitelja, kar nasproti javnosti radi popravimo.
Trimesečni dopust je dobil g. Kud. Menzire, učitelj pri Sv. Petru niže Maribora, zaradi živčne bolezni.
Poročila se je v sredo, dne 17. februarja, pridna in vzorna kmečka hči Julijana Bračko iz Nebove z vernim in narodnim kmečkim famom J uže fon Ormgom iz zgornjega Št. Jakobskega dola. Št. Peterčani smejo vesJi bni, da so ž njim dobili v župnijo značajnega in katoliškega moža. Bog daj svoj blagoslov!
Sv. Križ pri Mariboru. V nedeljo dne 14. svečana je v tukajšnjem bralnem društvu govoril g. dr. Turšič iz Maribora o prvi pomoči v raznih nezgodah in boleznih. Mnogoštevilno zbrani poslušalci so z velikim zanimanjem sledili vrlo zanimivemu in nad vse podučnemu govoru. Ob sklepu je bila splošno čuti le ena želja: Kaj takega bi pa še večkrat radi slišali! Zato tudi prosimo gospoda doktorja, da bi se še zopet drugikrat potrudil k nam. — Teden poprej je pa imelo bralno društvo svoj letošnji občni zbor, ki je bil tudi prav' dobro obiskan. Društvo šteje sedaj 66 udov, ima zelo obsežno knjižnico in si je lansko leto oskrbelo, tudi svoj gledališčni oder. Ker društvena knjižnica obstoji že od leta 1887, so seveda knjige že večidel močno obrabljene in »raztrgane ter potrebne nove vezave. Manjka pa žalibog k temu potrebnih denarnih sredstev. Članarina se je namreč zato, da bi jo zmogli tudi najrevnejši in najubožnejši, določila tako nizko, — znaša samo 60 v za osebo — da se z njo. komaj poravnajo tekoči stroški za razne časopise in liste, Zato ste društveni odbor tem potom obrača do radodarnih in požrtvovalnih rodoljubov po širni slovenski domovini z iskreno prošnjo, da bi nam s prostovoljnimi prispevki priskočili na. pomoč, s katerimi bi si toliko potrebno društveno knjižnico vsaj deloma prenovili. Ni še pač treba posebej pov-darjati, kolikega pomena in kako izredne važnosti je ravno v našem izpostavljenem kraju ob skrajni jezikovni meji dobro urejena knjižnica. Vsak najmanjši dar se bo hvaležno sprejel. Tozadevni prispevki naj se blagovolijo naslavljati na društvenega blagajnika Filipa Galunder, kmeta pri Sv. Križu, pošta Gornja Sv. Kungota, ali na č. gospoda Antona Kocbek, župnika istotam.
Sv. Lovrenc na Drav. polju. Tekoči teden se je v naši primeroma mali župniji obhajalo šest gostij. To je bilo veselja, godbe in plesa! Vsem novoporo-Čencem, zlasti odbornikoma bralnega društva, gospodoma Martinu Napast in Martinu Mohorko, iskreno čestitamo. — Crez 14 dni pa nas čaka drug ples, namreč volilni ples za občinski odbor. Da bi le dobro izpadel!
Sv. Lovrenc na Drav. polju. Na ženitovanju blagajnika našega bralnega društva gospoda Mart. Napast sta se po dražbi prodali dve smodki v prid bralnemu društvu za 12 K 30 v. Na gost1.ji gospoda Franca Pernat pa so se izlicitirale tri smodke v narodne namene za 13 K 50 v. Od te svote dobijo: domače bralno društvo 4 K 50 v, obmejni Slovenci 4 K 50 v in družba sv. Cirila 4 K 50 v. Dobrotljive svate naj Bog živi!
Sv. Lenart v Slov. gor. Veselica, katera je priredilo tukajšnje katoliško bralno in gospodarsko društvo v nedeljo dne 14. t. m., je nad vse pričakovanje dobro izpadla. Dasi to društvo obstoji še le 8 mesecev, vendar si je priborilo simpatije kmečkega ljudstva kakor tudi inteligence. Saj to je prva veselica jasno dokazala, ko ni bila samo velika dvorana, ampak vsi gostilniški prostori tesno natlačeni z odličnim občinstvom. Prišli so gostje od vseh sosednjih far,/posebno v velikem številu od Sv. Jurija v Slov. gor., od Sv. Benedikta, Sy. Ane, Sv. Ruperta in iz Biša. Častno je bila zastopana č. duhovščina in pa učiteljstvo. Prvokrat je nastopil pevski zbor bralnega društva in že tokrat je žel vsestransko pohvalo in vse se je čudilo, kako se je zamogel v tako kratkem času tako dobro izvežbati. Dve pesmi: „Slovan na dan“ in „Nazaj v planinski raj“ sta skupno zapela šentlenarski in jurjevški pevski zbor. Vse pevske točke je jako spretno vodil g. Franjo Žaler. Jako dobro sO rpa rešile dekleta svoje uloge v igri „Zakleta soba pri zlati goski,“ Vsaka se je popolnoma oglobila: v svojo ulogo. Mislili smo si, da imamo prave igralke iz . gledališča, a lie sama priprosta kmetska dekleta. Tudi prosta zabava se je prav živahno razvila, _ Veseli gostje, posebno mladina, se je obsipavala s kon-fetijem, tako da jo nastala prava; papirnata vojska. Na daleč znani pevski zbor od Sv. Jurija v Slov. g. pa je neprenehoma prepeval pesmico za pesmico, in mnogokateri je ostal še dalje časa v dvorani, da se navžije krasnih akordov, ki so odmevali po celi dvorani. Obilo smeha je izvabil g. Sakšaverakšakoni-mini -s Svojimi pripovedovanjem o Amerikancih. Vsakomur se je cel$ prireditev d’opadla, vse je. bilo neprisiljeno veselo.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Dne 11. februarja t: I. je stal tudi g. Janez Slavič, doma iz Vučje vaši pri Ljutomeru, jpred preiskovalno komisijo v zadevi javne nemške liudske šole. On pošilja v Solo otro-ktf, o katerem trdi, da mu je oče. Komisar ga vpra-Sa: Ali ste Vi Nemec? Da! Ali zahtevate nemško Šolo? Da! Potem vpraša komisar: Kdo je pa posta-ni varuh tega nezakonskega otroka? Jurij Lešnik iz Radehove! N^to Vpraša komisar g. Lešn ka: Ali ste Vi Nemec? Sem Slovenec! Ali je otrok Nemec? Je
Slovenec! Ali zahtevate za tega otroka nemško šolo? Ne! Talcih predpustnih prizorov smo videli več tisti dan. Guten Appetit, Herr Siawitsch! NajDolj se je opekel župan Semninek s svojim trškim nočnim čuvajem. Ta je namreč pred komisijo rekel, da je „deutsch gesinnt“ in da je proti nemški šoti. Iz tega se vidi, aa se županski stoieo že precej maje, ker niti občinski pluga ne rešpektira več očeta Sedmine-ka. Prihodnje občinske volitve bodo pokazale, da so se tržani naveličali Sedminekove in Zirngastove politike,
Petrovče. Gospodu Ernestu Slane, nadučitelju v Petrovčah! Pri občnem zboru Kmetijske podružnice Žalec, kateri se je vršil na dan treh kraljev v /Žalcu, ste Vi kot tajn/k navedene podružnice vpričo vseh navzočih izrečno izjavili, da ste radevolje pripravljeni odložiti tajništvo p n se umakniti od Kmeti jske podružnice, če zaradi Vas eden ali drugi naših domačinov ne bi hotel ostati ud naše Kmetijske podružnice, oziroma Če eden ali drugi zaradi /Vas ne bi hotel pristopiti navedeni Kmetijski podružnici. Podpisani izjavimo, da bi radi postali in ostali udje za našo okolico ustanovljene Kmetijske (podružnice in da bi v isti z veseljem sodelovali jia naših rodnih tleh za napredek domačega kmetijstva, da pa tega tako dolgo ne moremo storiti, dokler ste Vi njen (tajnik in ud njenega odbora. Opominjamo Vas torej javno na Vašo, dne 6. prosinca t. 1. na občnem zboru v Žalcu storjeno izjavo ter Vas poživljamo, da izpolnite Vašo tozadevno obljubo, i— Več posestnikov občine Petrovče.
Bralne društvo pri Sv: Benediktu v Slov. gor, priredi na pustno nedeljo dne 21. t. m, po večernicah svojo veselico. Dekleta predstavljajo šaljivo igro: „Zakleta soba v gostilni pri zlati goski.“ Veselico konča srečolov, ki bo mnoge razveselil z lepimi in vrednostnimi dobitki. Sosednja društva, prijatelji poštene zabave, domačini in ki ste Si veselic želeli, v obilnem številu na svidenje.
Sv. Barbara v Halozah. Naš narodni general je pustil kolo ter zdaj v zimi zajahal političnega vranca, saj volitve v naših občinah vrše se zapored in on se boji, da bi v krajni šolski svet prišli kaki pametni ljudje presojevat Rakuš-Ogorelčevo gospodarstvo. Proti tema možema bi nič ne imeli, ko bi ne bil eden liberalec in eden Stajerčijanec. Teli pa mi ne rabimo v barbarski fari, naj gredo v Naraplje omiko sejat, pri nas smo je do grla siti.
Sv. Barbara V Halozah. Liberalci sta zadnjič izrazili v svojem „N. listu“ bojazen, da bi mogoče udje K. S. izo-braž. društva utegnili vplivati na obč. volitve. No veste kaj? Kadar pride v krajnem šolskem svetu na dnevni red „ponemčenje“ fak. sedemrazrednice takrat morajo vselej naši „klerk.u odbori reševati narodno čast šole Svoiih udov vi niste tako daleč izobrazili;' da bi se otresli sramotnega nem-škutarstva. Bili ste zadovoljni, da so le udrihali po cerkvi. Vse se pač enkrat britko maščuje nad vami, žal da pri tem trpi narod.	f
Sv. Barbara pri Vurbergü. Dne 17. t. m. je ponesrečila 2 i letna Katarina Kokt l, dekla pri posestniku Ferdo Hra8tnik-n v Koreni pri rezanju slame pri rezilnemu stroju. Stroj ji je odrezal 3 srednje prste desne roke.
Sirotinsko društvo v Ormožu. Kakor smo zadnjič poročali je naSemn sir.-tinskemu društvu pristopila kot usta-novnica s 100 K ormoška po-ojilnica. Njej je sled la naša okrajna posojilnica, ki je naklonila gor imenovanemu društvu velikodušen dar po 5p K.
Nemški hotel V Žalcu. Virantov hotel v Žalcu je kupil nemški hmeljarski zid! Nekaj terjatev pri dražbi Virantovega posestva ni krit h. Trpeli še bodo torej poroki.
Za nemškega otroka. V odbor nemškega drnštva za varst* o in preskroovanje otrok za celjski sodnijski okraj so voljeni; Đ* ž sod. svetnik dr. Schäftlein protestanski žnpmk May. Ranscher, Mörtl, Schmidi, učitelj Horvath, učitelj Neubate r, namestnikom učitelj Wendler in Gradt. To je prvo občno društvo, v čegar odbora je pastor. S tem je obenem označena st uga, v katero bo napeljana voda.
Trbovlje. Pri občnem zbora posojilnice dne 11. svečana so se sedajna pravila malo izpremenila. Kot ud načelstva je bil na novo izvoljen g. Gustav Vodušek, župan in ravnatelj, Dragi udi načelstvo so: G. Peter Erjavec župnik, kot načelnik; kot odborniki pa: F ane Kalan, Jož. Goro-pevšek posestnika, Jož. Moll, trgovec, Jož, Šribar, L kapelan, Ant. Kuhar, učitelj. 1
Trbovlje. Zadnji četrtek dne 18. svečana je bila tukaj krščena 6% let stara deklica, katero so našli drvarji v gozdu dne 15. avgusta 1902. Zadeva se jo sicer naznanila kompetentni oblasti, a mati otroka se ni mogla izslediti. Otroka je zredila Cecilija Singer; ker je ta radi dela romala od kraja do kraja — bivala je v Petrovacu, v Blevju, Uvacu, Sarajevi in Pali — je ostal otrok brez krsta. Meseca septembra lanskega leta je prišla Gecilija Singer z imenovanim otrokom iz Reke radi dela v Trbovlje, kamor je priromalo v zadnjem času radi razširjenja tukajšnjega industrijelnega podjetja na stotine delavčevi raznih jezikov. Dekliča, ki je-dobilo ime Marija, je pri krstu sama odgovarjala in molila vero in očenaš v hrvaškem teziku. Botra ji je trgovčeva soproga gospa J. Dvoršak. \:
Trbovlje, Dne 21. t. m. ima Pazniško strokovno društvo svojo mesečno zborovanje v Trbovljah v gostilni „pri Jagru“,1 po domače Parašuh, Začetek ob 3. uri popoldan, po zborovanju bo prosta zabava in /veselica,, Vabi se Vse pazniško osobje, kateri imajo veselje do pustne veselice.
J9
“I
Koroško.
Volilno gibanje. Dne 14. t. m. je sv Spitalu imel volilno zunovauje poslanec dr, Steinwender; poročal je o razpustu drž. zbora in o svojem delovanju v dez. zboru. — istega dne je pri Enjanu na Majzli-ci govoril pred svojimi pristaši dr. Lenuš; bile so Jo samo stare obraijene fraze o „škodljivosti“ krSČ.-so-ciaKev in o njih vladohlepnosti. — Nemška kršč.-so-cialna stranka je radnjo nedeljo priredila zborovanji v St. Štefanu pri Volšpergu in v Labodu. Govoril je na obeh zuoiovianjin poslanec Wal eher, oia prvem tudi poslanec Krampi m sicer o svojem delovanju v dež, zboru in o potrebi združitve kmetov; Walcher pa je podajal račun o svojem delovanju y drž. -zboru. — V nedeljo so napravili zborovanje v Beljaku. Govoril je posl. Riesl o drž, zboru in je izjavil, da bodo pri volitvah v (dež. zbor soe.-demokratje pomagali nam-škonacionalcem. Slovenci pozor!
Celovec. V seji od dne 16. svečana je dovolil občinski odbor Siidmarki podpore 100 K, ravno toliko Zvezi koroških smučarjev, gasilnemu društvu pa 1000 K. V zadevi prezidanja švicarije na Gorici se je sklenilo, da se bode naročilo načrtov pri domačih tvrdkah. — Urednik „Mira“ je bil obsojen ;na 100 K-kazni, ker ga je tožil veli kovčki učitelj Hornboguer radi žaljenja Časti. Trdil je namreč, da Hornbogner zlorablja svojo uredno oblast v (politično agitacijo* Ta kazen je seveda „Prostim glasovom“ premajhna; ta časnik bi „Mirovega“ urednika najrajše pohrustal in ž njim vred vse „slovenske hujskaške duhovnike“* Stara pesem, drage „štimee“! Ne boste nas Sloven-cev pohrustale ne, obležali bi vam v želodcu! — Umrla je usmiljena sestra Herkulana Simianer, prednica sester iv marijanišču. Pokopana je bila dne 19. L
m.	dopoldne na pokopališču v Zakamnu. t— Dne UL svečana je umrla hišna posestnica Ana Vran v Ko-pelskih ulicah.
Celovec. Dvorni svetnik Jožef Palla, bivši deželni šolski nadzornik koroški, je umrl zadnjo soboto v 69. letu. Bolehal je že dalj časa, racfi tega je šel lani v pokoj in na njegovo mesto je prišel Benda. Rojen je bil v R.orjcah pri Tešinu na Slezkem. Gimnazijo je izvršil [v Tešinu, vseučilišče J na Dunaju. Potem je prišel leta 1868 kot suplent v Celje, nadalje na I. gimnazijo in na deželno realko v Gradeč, pozneje na deželno realko v Ušpicah. Leta 1871 imenovali so ga glavnim učiteljem na celovškem učiteljišču, kjer je deloval do leta 1890, ko je postal ravnatelj učiteljišča v Opavi. Pa že leta 1896 je prišel na Koroško nazaj kot deželni šolski nadzornik. „De mor-tuis nil, niši bene!“ — je že res, ampak o Palii je nam Korošcem težko spregovoriti brez pikrih spominov. Rojen kot Slovan na češko-poljski meji pri tako*-zvanih vodenih Poljakih, zatajil je že zgodaj svojo narodnost. Kar pa nam je škodoval kot krut zatiralec slovenskih šol in slovenskega učiteljstva na Koroškem, tega ne bomo pozabili nikdar. To so bile tudi njegove zasluge,, za katere je bil imenovan 1.1907 dvornim svetnikom. Pa vendar je njegov neznosen pritisk rodil tudi dobre sadove za nas. Med tem, ko je bil prej rajni Elar na Zilji edini slovenski narodni učitelj, smo jih ravno pod Pallino grozoviađo pridobili že skoraj 20. Upamo pa, da jih bo kmalu Še več.
V tem oziru naša bodočnost ni baš brezupna. Leto za letom stopa več učiteljev v naše vrste. Pallin pogreb je bil v pondeljek popoldne. Zapustil je dva sinova in hčer, ki je omožena z gimnazijskim! profesorjem dr. Giannonijem v Celovcu.	■
Krivavrba. V torek, dne 16. svečana so naši žandarji prijeli dezerterja Franca Pustoha iz Vrhnike. Pobegnil je od 17. polka.
Beljak. Zadnji petek so hoteli naši beljaški gospodje napraviti dirko na smučeh (ali krajnikih in koleštrah, kakor naše ljudstvo imenuje* to novo športno orodje) raz Dobrača do Beljaka. Nastalo je pa na večer slabo vreme s hudo burjo. Tisti, ki so bili od Sv. Duha odrinili zjutraj, dospeli so srečno do planinske koče vrh Dobrača, oni pa, ki so se bili odpravili na pot še-le opoldne, so prišli na beljaškp planino še-le ob kakih sedmih zvečer. Ko je nato j>pl-pihala burja s snegom, zgrešili šo ravno na ožini med plajprškim in nečajnskim jarkom pot ter so deloma popadali v globine, eden baje celo 250 m globoko. Nekaj pa jih je zlezlo pod rušje in tako prenočilo. Ozebli so strašno, vendar pa so se zjutraj ob dnevu . vsi zopet srečno zbrali in prišli so do koče. Tisti, katerim so bile noge in roke zmrznile, so morali ostati V koči, čfčugi so pa šli v dolino. Ijz Plajprga je še isti dan šla jih iskat ekspedicija, ki je tudi imela nesrečo. Trije častniki, udeleženci ekspedicije, -so morali ostati z ozeblimi nogami ftrez noč v koči, ođ-' koder jih je rešila Še-le v 'nedeljo druga ekspedicija. Tako je seveda vsa dirka bila popačena in se je morala preložiti na poznejši ugodnejši čas. Vsa sreča, da je ta abotna drznost še tako dobro. iztekla. "
Zrele. .Umrl je v 79. letu. Mat.. Dobrnik, toH-nar na grajskem mlinu. Pokopan je bil v soboto popoldne. Pokojnik je bil strič slavno^nanega posili-nemškega državnega poslanca Dobrnika.
Strajavas. Zelo čudne razmere vladajo v naši okolici. Vsi naši posilraemci so imenitni možje, tembolj šj», ker’jihr pri njih podvzetjih tudi vladni organi podpjrajo, Naj šo li njih poduzetja postavna ali nepostavna, ter je vse eno. .Z drago mera, se pa meri ljndem, ki ne. trobijo v rog takih brezznačajnežev. Zelo čudno se- nam zdi, de e. k. orožaiš-tvo in naše občinsko preda'ojništvo še niso opazili da je r Strajevesi 7 let stari bik, ki pa ni licenciran, a ae g»
vendar rabi za pleme. Tak slučaj je tudi v Migvarju. Drugače je pa v DraSčah. Tam je imel kmet mladega bika (tele) na paši, ki zaradi mladosti še ni bil za pleme. Tega smeta jo okrajno glavarst o v Beljaku na ovadbo c. k. orožniške postaje v Pod kloštru občinstvo kaznovalo, Toraj eden ne snio tele s svojo govedo pasti — drogi pa smejo ne licenciranega bika za pleme rabiti. O tem se še oglasimo.
Spitfcl na. Xor- Dfle H t m. je imela glavno zboro-vanje tukajšnja podružnica, šnlferajnova. Udov ima 149; dohodkov,je bilo 1. 1908. 1696 K. — Tukajšnja podruž niča südmarke je v najkrajšem časa (v 8 dneh!) pridobila 70 novih članov. _
Otroške bolezni razgrajajo v gornjem Pokrčjn posebno okoli Knezove. Tudi v solčavski občini je že nekaj vasi okuženih. Šoli v Ukvah in v Selah sta radi otroških bolezni zaprti.
St. Mohor. Pri zadnjem semnja je nek tujec okradel urarja Karbasherja iz Tirolskega za srebrno remontarko in za zlat prstani
Blatnigrad. Sodnija je prijela delavce Martinarja, Karpfa in Ranarja, ker so menda ukradli najemniku Albererju bakren kotel in nekaj suhega mesa.
Št. Vid: Oženil seje dne 15. t. m. finančni komisar dr. Pellegrini z gdč. Gortonovo iz Štraspnrga. — Dnč 9. sušca dopoldne ob »/*10 nri pride na javno dražbo pri maši sodniji (oddel. 2.) Prešavarjevo posestvo v Št. Petru (pri Št. Vidu) Vredno je posestvo 16000 K, pripadki 1000 K, najmanjša ponudba je 11.500 K. — Dež predsednik je potrdi drž. posl. Kirchmayeria, posestnika pri Dveh cerkvah in župana* Moserja v Hcftu kot uda okr. šolsk. sveta šentvidskega.
Trviž. Poinčitolj M. Troinacher je premeščen iz Trvižs v Štraspurg.
Lipoljaves. Protesta proti obč. volitvam, ki so se vršile mes; grudna, 1. 1908. deželna vlada ni ugodila. Vkazala je novoizvoljenemu odborn voliti si žnpana.
Rabelj,:. Dne 16. t. m. je nas zapustil obče priljubljeni naš .župnik Mat. Grm, da, nastopi svojo novo slnžbo v Žel. Kapli. Slišimo, da se merodajni krogi pri nas potegujejo za to, da bi se iz naše ekspositure napravila župnija. , - . .
Kranjsko,
Iz državno železnične službe. Prestavljena sta •asistent na ppstaji P..daart-Kropa Fra c Breceljnik k direk-cijskem oddelku št. 7 in stavbni adjunkt btanislav Brouzil v Novem mesta k železničnem stavbenem vodstvu v Fried-bergu. Na novo vstopi kot volonter v Novem mesta Miro-f-slav Warner.
Vrnil S6 je Franc Jerin zopet v svojo priljubljeno prisilno delavnico. Pred dvemi leti jo je popihal iz pr silne delavnice v Ljubljani. Toda svet in njegova prostost mn nista dopada a, zato se je pa raje povrnil nazaj.
Telovadni odsek izobraževalnega društva v Vipavi je priredil veselico pri kateri so člani odseka nastopili v dveh igrah:, „Kazen ne izr stane“ in „Piskrovezec“. Akoravno so igralci prviič nastopili na odru, so vendar dobro izvršili «voje uloge.
Ljubljana — Reka. S 1. majem t. 1 dobi Ljubljana novo zvezo z Reko. Viak ki bode odhajal okoli 9»/, zjutraj iz Ljubljane, bo imel direktno zvezo z vlakom iz St. Petra na Reko, Enako bo imel tudi vlak, ki odhaja okoli ene ure popoldne iz Reke, direktno zvezo v Ljubljano in bode nekaj okoli 5 pom Idne dospel v Ljubljano.
Peričnik. Znani slap „Periönik“ ima letos krasen leden, stožec ki meri v visočini nad 20 metrov. Ob svitu soleča se odbijajo barve na njem v nepopisnem sjaja in bleska Dostop k slapu je neoviran, ker je p t izvožena.
Prodajo občeznanega likerja „Triglav“ je prevzela narodna trdsa Janko Popovič Prejšnji imejitelj „Triglava“ je bil nemškega mišljenja in delovanja.
Shod poštarjev. Deželna skupina za Kranjsko — Primor-ko osrednjega društva c. kr. poštarjev in poštnih odpravnikov , obojega spola ima dne 21. februarja ob 3 uri ^popoldne v ptliriji“ v Ljubljani svoj občni zbor.
Občinska hranilnica na Vrhniki. Kakor poročajo, riobe nai, Vrhniki občinsko hranilnico, ki bo v veliko korist vsem prebivalcem Vrhnike in okoli re.
Pod vlak seje hotel vreči z namenom si končati življenj- 36 letni Anton Merkel na Vipavskem. Strojevodja je samomorilca k sreči še pravočasno zapazil na tira in nstavil .vkk. Mekeria, kojemu se je omračil um, so prepeljali v Gorico v tamošnjo bolnico.
Shod „Kmečke zveže“ ža ljubljansko okolico so imeR .y nedeljo pri Aužiču v Štopanji vasi. Na sh> du je bilo zbranih lepo število domačinov kmt-tov. Govoril je dejani odbsrnik g, profesor Jarc in tajnik S. L. S. dr. RO««-:	:	,	.
jPr,itMor,je.
. Trst. Prav veliki neredi morajo biti pri tukajšnjem anagr.fičnem uradu. Ponovno se dogaja, da morajo starši, prisiljeni po okrajnem glavarstvu, plačati kazen, ker njih %eea ni zapisana v nobeni šoli. Pri tem so pa dotični otroci že zdavnaj pomrli!
Gorica jo «no najbolj prašnih mest v Avstriji. Sedaj pa še posebno, ko bo električna železnica dirjala po ulicah, «e bo dvigal prah kar v oblakih po ulici. Zato je sedaj mestna uprava naroč lc posebne motorje, ki bodo vozli po tirih, tjestrie železnice in pometali prah s ceste, V letnem času do ti mot rji tudi škropili ces e.,
: :	Razpis ustanove. Cerkljansko županstvo razpisuje
štipendij letnih 100 K iz obresti ustanovne glavnice pok. Jera q Jod ja iz Cerkna. Prosilci morajo dokazati, ds so v bližnjem sorodstvu polt. ustanovniku n da z dobrim uspehom obisk mejo kako srednjo ali visoko šolo v tej državni .polovici. Ako bi ne bilo prosilcev y sorodstvu, p- deli se Štipendij pridnim dijakom iz cerkljanske dekani c. Prošnje je »lužiti v 14 dneh z vsemi dokazi vred pri cerkljanskem
V	Dornbergu priredi „Slovensko kmot izobraževalno društvo“ v nedeljo'21. t. ni. V občinski dvorani ob 3. popoldne predavanje ö izobrazbi in higieni (dr. R je), potem pa zabavo s kratkim, zan mivim sporedom. Vstop prost za ude in neede.
, -DIu,štvo za varstvo zanemarjenih otrok za sodni Okraj Tolmin nainanja svojim elanom m vsem drugim, ki se zanimajo za društvene namene, da se vrši° redni društveni občni zbor v sodni dvorani št 7 v Tolminu, dae 28. februarja 1909. ob 2-h pop.
V	Desklah-Plaveh so se vršile v soboto občinske volitve, pri katerih so bili izvoljeni prejšnji starešine.
Narodno-obrambno delo.
Slovenska obramba, pozor! Že zadnjič smo poudarjali ta opomin, ko smo izvedeli, da sta štajerska Nemca Stürgkh in Hochenburger sprejeta v Bie-nerthovo ministrstvo. Da naš opomin ni bil brez stvarne podlage, kaže že dosedanji razvoj in nastop teli dveli, mož, osobito Hocbenburgerja. Dočim Stürgkh nekako bolj razumeva svoje končne, cilje zakrivati v svojem srcu, Hochenburger te diplomatične (previdnosti in prevejanosti nima. Začel je že kazati svoje rožičke in takoj smo zapazili, da so pobarvani z bojami vsenemške trobojnice. Kmalu, po svojem vstopu v ministrstvo se je požuril povedati politični javnosti, da ga ozke vezi vežejo z voditelji nemškonacio-nalne politike ter bo tudi na ministrskem stolcu ostal štrankar, to je nemški nacionalec. Torej radikalno nemškonacionalni pravosodni minister) v Avstriji! Bienerth je storil usodno napako, ko je temu možu poveril pravosodni portfelj; s item je kozla napravil za,vrtnarja. Da je prenagleno poudarjanje tesnih vezij z nemškonacionalno politiko v vsenemških krogih našla vesel odmev, se je že pokazalo na Koroškem. Tamkaj je namreč zveza nemških odvetnikov na pravosodnega ministra poslala prošnjo, naj vse uloge in vse tozadevne rešitve v slovenskem jeziku pri koroških sodiščih kratkomalo odpove, češ, da to ni nič drugega nego provokacija in plod hujskanje. Hochenburger že torej razširja svoje vezi in jih bo najbrž kmalu začel spletati tudi na Štajerskem, Torej le pozor!
* Siidmarka, pomagaj! Vsenemška trobila — pred vsem „Grazer Tagblatt“ — so zatrobila v svet vsakega Vsenemca do kosti in. mozga pretresujočo vest, da v radgonskem okraju vedno bolj gineva nemška posest, in če bo šlo tako naprej, ni več daleč tisti čas, ko v tem okraju nemškega kmeta ne bo več. Nas je tudi pretresla ta vest, kajpada radostno. Toda velika ne more biti ta naša radost, ker dobro vemo, da so taka naznanila, ki jih od časa do časa vsenemško časopisje pošilja v svet, ravno tako pretirana, kakor nemške tožbe o. zatiranju Nemcev v Avstriji. Vsekako. pa je to zanimiv pojav, ki gotovo zasluži, da si ga malo natančneje ogledamo.
Kaj je torej vsenemškemu Mihelnu oči napolnilo s solzami in dušo z grenkobo, da je bridko zar stokal? Priseljenci z Ogrskega, z velike večine prekmurski Slovenci — od ljudstva krovoti imenovani — ki se v zadnjem času v precejšnjem številu naseljujejo v okolici Radgone. Ta priseljenski obroč je od leta do leta ožji ter pritiska vednet bolj na mesto Radgona. Sicer še ni neposredne nevarnosti za Nemštvo, ker se priseljenci še ne zavedajo prav svoje naprednosti in ker so uradniki vseskozi nemški. Toda kaj bo, če se te razmere spremenijo? Naseljevanje namreč vedno napreduje. Kraji, ki so, nedavno bili še čisto nemški, že imajo 2, 3, 4, celo 8 in še več naseljencev deloma madžarskega, večinoma pa slovenskega pokoljenja. Ti priseljenci si kupijo posestva, kjer se nastanijo. Tako je v zadnjih letih 89 nemških posestev prešlo v ogrsko-slovenske roke.
K temu še . pride, da so v radgonskem mestu samem uslužbenci, hlapci in dekle večinoma slovenskega rodu, da je velik del posestnikov in trgovcev, ki so po rodu Slovenci, pa se še prištevajo Nemcem, in da so obrtniki prisiljeni ponajveč delati s slovenskimi pomagači in vzeti v nauk slovenske vajence, ker ti znajo tuđi nemški jezik, dočim nemški vajenci vsled mržnje, ki med Nemci vlada do učenja slovenskega jezika, slovenščine nišo zmožni.
Te razmere so graškemu Mihelnu segle do živcev, in v svöji obupnosti se je zatekel k svoji petični hčeri Siidiriarki, ki ima dobre kavalirje, ter jo milo zaprosil: Pomagaj! Odpri na stežaj Svoj mošnjiček, sicer nam ti preklicani ogrski Slovenci navsezadnje še preplavijo čel radgonski okraj ter tamkaj izpodrinejo nemški živelj!
Cmilreški dopisnik „Marburger Zeitung“ pripominja k temu predmetu : Ni mogoče ustaviti slovanskega naseljevanja v radgonskem okraju. Tudi Siidmarka ga ne more zajeziti, ker ima drugod preveč dela in se od vseh strani razlegajo klici in kriki po pomoči. Predolgo sfe je že slovhnska reka zaganjala v nemško posest, gruda, za grudo še je izgubila, in sedaj jč že prepozno klicati na pomoč.; Storila se je tudi ta glavna napaka, da se je zamudilo priseljence in sploh nižje delavske sloje Nemštvu asimilirati in
jih pridobiti za nemškonacionalni ideale.
v Narodna dolžnost do ogrskih naseljencev v radgonskem okraju. Nemški listi z obžalovanjem poročajo, da se Še hi posrečilo ogrskih Slovenčev, ki to se naselili okoli Radgone, nemštvu asimilirati, po domače rečeno, germanizirati; hkrati pa se tolažijo, dati priseljenci še nimajo pravega stika s tamošnjimi Slo-
venci. Opozarjamo rodoljube v radgonskem okraja, naj ne prezrejo teh razmer. Bratje z Ogrskega so si na slovenski, ponekod že ponemčeni zemlji poiskali novo domovino; Naj ee počutijo med nami kot bratje med brati. Ne pustimo, da bi ti naši bratje po rodu in krvi izginili v žrelu germanizma! Stopimo Ž riji-mi v družabno zvezo! Dajmo Jim v roke slovenske knjige in slovenski Časnik! Zanetimo in ohranimo y njih narodno zavest!
Za obmejne Slovence se je nabralo na gostiji
Julijane Bračko in Jožefa Orniga pri Sv. Petru niže Maribora na poziv Ö. gospoda župnika M. Strakeljna 38 kron.
„Schulverein-u“ so darovali kakor čitamo v zadajem izkazu, med drug mi sledeči:	Mannergesangverein v Ptuju
nstanovnino 50 K; Koroški občini Svinec 10 K, Žrelec 20 K, stalno omizje pri Gasserju v bmohorju 50 K, omizje v Hodišah 11 K, podružnica v St. Pokrčjn 68 K. Slovenci, posnemajte naše narodae nasprotnike in darujte obilo za obmejne Slovence!
Razgled po svetu.
Ljudska vseučilišča. Na Danskem so ustanovili preko 71 ljudskih vseučilišč. Namen teh ljudskih univerz je, prepojiti slušatelje z vročo ljubeznijo do domovine in krščanstva na demokratični r>odlagi. Te univerze obiskujejo mladi možje iz bolj premožnega kmečkega stanu, deloma tudi iz delavskega in obrtnega stanu in tudi dekleta iz istih stanov. Obiskovalo je ta vseučilišča v letih 1905 in 1906 ,3500 moških in 3200 ženskih. Država ne zahteva nobenega dokazila o sposobnosti voditeljev in učiteljev teh zavodov. Ako šola dokaže zadostno število obiskovalcev, dobi od države do 3000 K letne subvencije. In Glavni namen teh šol je, da se vzbudi v slušateljih duševni interes, da se jih napeljuje in usposobi k samostojni nadaljni izobrazbi. Zato pa kupujejo na Danskem poljudna znanstvena dela ponajveč kmetje in delavci, ki so bili nekdaj slušatelji teli vseučilišč. Podučuje se pa na teh ljudskih univerzah še telovadba, petje jn risanje.
Šolstvo na Ruskem. Na Ruskem je strašno veliko število analfabetov. Izmed' vsegai prebivalstva zna približne le 29% moških in 13% ženskih brati in pisati. Da. bi se to popravilo in šolstvo povzdignilo, bi se stroški in izdatki za sedemkrat višjo svoto povišali. Naučni minister je to naznanil dumi in predlagal, naj duma dovoli v proračunu ta znesek, ki bo v korist ljudstvu.
Stoto šolsko poslopje. Na Dunaju so otvorili pred nedavnim časom velikansko, moderno šolo, ki ima 43 učnih sob, pet dvoran in tri obednice s kuhinjo za mladino, deset shramb za mladino itd. Stavba je stala nekako okroglo 800.000 K. Sedaj je na Dunaju ravno sto šolskih poslopji. Glavno zaslugo za to moderno šolo so si stekli vladarji dunajskega mesta krščanski soeialci pod vodstvom župana Lueger-ja. Vidi se'toreji'da imajo tudi krščanski soeialci nekaj smisla za blagor ljudstva, za napredek šolstva in izobrazbe.
V mrtvašnici oživela. V Domažlicah je nenadoma umrla neka 401etna žena, mati štirih otrok, dozdevno zadeta od kapi. Prenesli , so jo v mrtvašnico na pokopališče, . kjer se je drugi dan imela ■ vršiti komisija. Toda žena je bila le navidezno mrtva in se ji je v mrtvašnici ponoči vrnila zavest. Skočila je kvišku in hotela domov, a ker je bilo pokopališče zaklenjeno, ni mogla nikamor. Sele proti jutri je prišel mimo neki mož, ki ga je žena klicala na pomoč; šel je obvestit grobarja in nato so ženo spravili nazaj domov.	.	.
Nemci zopet tarnajo, ker so Poljaki na velikem shodu zbrani izjavili, da pretrgajo vse zveze z nemškimi trgovci.	...
Aretacija grofa Witteja. Iz Petrograda javljajo, da je državno pravdništvo dognalo, da je bil bivši ministrski predsednik grof Witte v zvezi z revolucionarnimi in terorističnimi strankami in da' je zapleten tudi v afero Lopuhin-Azef. Govori se, da ga bo-sodišče dalo zapreti.
Eksplozija dinamita. Skladišče dinamita v Tucr-quegnieuxu na Francoskem je zletelo v zrak. V skladišču je bilo 1700 kg dinamita. Od 40 m dolgega in 20 m širokega poslopja ni ostal niti kamenček na svc>-jem mestu. Izpod razvalin so. poteghilLO mrtvecev.
Stroški Sven Hedinove ekspedicije. Vsi potni stroški Sven Hedinove ekspedicije znašajo okrOglo 150.000 kron. Od teh so darovali razni prijatelji znanosti med njimi švedski kralj Oskar II. in znani Emanuel Nobel 90.000 kron. Ostalo sreto je pridodal Sven Hedin sam od dohodka svojih književnih del. Svoje de'o o razkritja vsega Tibeta misli Sven Hedin dovršiti še to leto, ali popolna^ delo z vsemi kartami 'in plani bo izšlo šele v teku tre» let. To delo se bo izdato v vseh evropskih jezikih ter tud* v kineškem in japonskem jeziku.	...	.
Oksfordsko vseučilišče in delavstvo. Kuratonj universe v Oksfordn je sklenil, da pri deli navadnemu kolepim še delavski odbor, kateri bo imel to «“f1'«?» profesorskemu zboru, kako bi se čim več nau
”u	iiiifr
v Srbiji, pri kateri 6o poneagčile 4 osebe.	^ ij.
■ .......'; &
Stran 63
TT
Gnverner obsojen. Guverner v N žjem Novgorodu jpq{ Ejedtnks je bu odpuščen iz službe m obsojen na poravnanje škode v znesku lu.000 ruiljev, ker se u»u je dokazalo, da je zlorabljal svojo oblast v svoje namene in se ^4; podkupiti. V slučaju pa, ako ne poplača škode, se mu odsedi eno leto težke ječe.	. . ..	.
Nova sknpna država v Južni Afriki. Vse angleške kolonije v Južni Afriki so se spoji e v eno ve iko republiko, ki bo pa imela pet glavnin me t, ker nobena o kolonij ni hotela ounehati od 8vO,ih piavic v pnlug je -nega glavnega mesta. Ia tako bode Kapt-ko mesto zakonodajno glavno mesto, Pretoria upravno, Bloemfontein sodno, Patschefatroon vojno in naposled Durban kot carinsko glavno mesto. Vsa ta mesta razen Dar bana so zvezana med seboj z železnico, vendar so tako jedno od drugega oddaljena, da bo adomi.strativni posei zelo otežkočen.
Povratek francoske tibetanske ekspedicije. V skoraj istem basu ko znameniti Sven Hedin je tudi francoski polkovnik d’Ollone vodil posebno ekspedicijo preko zapadnega Kitaja in vzhodni Tibet. Minuli teden se je d’Ollone vrnil v Paria in prinesel seboj đo 30 zabojev raznih dokumentov, vec kot 3ÜUU fotografij, skic in načrtov. Polkovnik d’Ollone je bil sprejet tudi od velikega Lama v Ou-Tai-Tšanu. D Ollone se je ž njim sporazumil le s pomočjo treh tolmačev. Polkovnik bo priredil v Parizu posebno predavanje o svojih dogodkih in doživljajih na tem po-
tov^Katoličani na Angleškem. „Catolic Directory“ prinaša jako interesantne številke o števiiu angleških katoličanov. Prošlo leto so naš>e!i vsega skupaj nad 12,053 < 00 ang eških katolikov. To število se razdeli na kraljevstvo samo in na kol nije in sicer šteje: Velka Britanska 2190 000, Irska 3,310 000, Afrika *10000, Avstralija in Nova Zelandija 1093.000, Amerika 2,810 OOO, Azija 2,085 000, Malta in Gibra tar 215 000 katolika mv. Temu lepemu števila katoličanov načeluje 30 nadškofov, 180 škofov, 46 apostolskih vikarjev in refe tov. Zares lepo število, če pomislimo, da je veiina Angležev pripadnikov anglikanske ah pa protestantske vtre.
Dolar za vsako dete. Senat države Jowa v Ameriki je sklenil, da se resi vprašanje o pomanjkanju roj-tev na ta način, da se sprejme zakon, po kat.rem se izplača vsaki ženi/ katera rodi v državi sami kako dete, po
en dolar.
Revolucija v Perziji. V Reštu so vdrli revolucijo-. narji v vrt guvernerja in vrgli bombo. Gnverner in mnogo dingih je biio ub t h Nato so z granatami raznjali guvernerjevo poslopje, pošto in bizojav. Revolucionarji so obljubili varovan živtj. nje in imetje ruskih podanikov in tudi o&talib m rnih me-canov.
Nov vulkan. Vulkan Pico de Colima v Mehiki je pričel zopet bi ahati. M d grozovitim bobnenjem se je vsula vro.a lava iz žrela; vsa okolica je požgana in opustošena kamor je dosegla lava.
Narodno gospodarstvo.
Kmetijstvo, industrija in trg.
„Hudo je Dilo, ko je padla! po kmečkem hrbtu neusmiljen bič grajščinske gospode, a povem vam“, pripoveduje osiveli slarček, „v resnici se nam pa tudi sedaj ne godi mnogo bolje. In jaz poznam Še nekaj onih, ki si telo žele onih Časov nazaj.“
Tako modruje starček, in ni goto.o, če bi mu marsikdo ne pritrdil, ako bi primerjal nekdanjo in sedanjo dobo kmečkega stanu.
In oni činitelj, ki je za kmečki stan ena največjih nesreč v sedanjem Času, je odvisnost od trga,
t.	j., da je kmet navezan na trg.
Seveda, ta odvisnost ni od začetka poljedelstva sploh, ampak se je rod.la z razvijajočo se in lus ri o.
Le zamislimo se v one čase, ko se še s. et ni mogel ponašati s tako visoko omiko kot danes, v one čase, ko je bila sedajna civilizacija, predvsem pa se-dajna industrija takorekoč v povojih.
Kmet je živel nekako ločen od celega sveta in njegova družina je bila družba, ki je sama sebi popolnoma zadostovala, t. j. družba, kateri ni bilo treba ničesar kupovati in seveda tudi ne prodajati. Vse, kar sedaj kupujemo, je tedaj gospodar ali doma proizvajal, ali zamenjal pri sosedu oz. znancu, ali pa sploh rabil ni.
J' Poljedelec in obrtnik sta bila združena v eni osebi. Vse kmeti sko orodje, da, celo obleko je izdelovala vsaka kmečka, hiša sama, zlasti po zimi, h rar OjB pa sploh druge poznala ni, kakor domače. Tako j§ nudite domača ob.-t kmečki družini tudi pri i’o, da b? izrabda. v svoj prid ne sanjo poletni Pas, ambajc tudi zimski, a na drugi strani ji je ohranjevala popolno neodvisnost od trga.
trn Kaj. je bilo tedaj kmetu mar, če je cena na tr-gp .še »ako padla, saj ni bil pris ljen ničesar predajati. Ge je kaj prod .1, ni prodal, ker je bil v stiski, ampak ker mu je tim dotična stvar odveč, ker je ni rabil, za se. Denarja sploh rabil n&. Ka?ü drlgov v taki obliki, kakor so ž njimi obremenjena kmečka posestva danda'es, sp’oh, tedaj kmet poznal ni, k večjemu, da se je kmet zavezal, da bode na leto upniku — če ga smemo tako imenovati — odrajtal določen del»čistega remi jščn ega dogodka. Davke je. sice" mora? plačevati fe tedaj, a brli so prvič manjši, dra-fdi pa prijetueji kakor dandanes, ker jih ni b!o treba plačevati z natančno, že naprej določeno svoto de-narm. amnak rtona-vrost s pridelki, ozteoma z robo-to. Med tem, ko se sedaj država ne ozira na to, ali fe dobra lali slaba letina, oziroma na to, so-li razme-
re na trgu ugodne ali ne, ampak določuje že naprej ne glede na \se to, davek v jienai ju, je teuaj oaraj-tal le doiocen del piineiaov, Gun manjši so bin pn-ueiki, tem manjši; so. čili davki. Doletela ga je sicer lanKO tudi takrat kaka nesreča, vendar je to lažje preooiel, kakor seuaj. Kajti pstaia mu je še zemlja, ki mu je še .vendar obetala v prihodnje to povrniti, kar je to pot šlo rakovo pot; obresti spioh bi.o ni, in davka pa v tem stučaju tudi ni biio, aii pa vsaj v manjši meri, kakor sicer. Vrhu tega je morala graj-ščinska gospoda podložnemu kmetu priskočiti v hudi nesreči na pomoč, bddisi z živili ali s čimurkoli, tako, da je v tem slučaju bil kmet vendar kolikor toliko zavarovan. Vsaj to si je bil svest, da bo eventu-elno nesrečo trpel le eno leto, med tem ko skeli taka rana v seuöinjih razmerah dolgo vrsto let, ker se mora kmet navadno zadolžiti, kar prej ni bilo mogoče. Ce hoče biti gospodar sedaj zavarovan proti eventualnim nezgbuam, mora to ugodnost drago plačevati pri različnih zavarovalnicah, a tedajni gospodar je bil takorekoč zavarovan pri grajščaku, ne da bi mu bilo treba, zato denarja.
Kamorkoli se ozremo, nikjer v oni dobi ne najdemo pri kmetijstvu'pobebe denarja in odtod popolna neodvisnost kmečkega stanu od trga.
A časi se spreminjajo. Obrtništvo po mestih se je bujno razvijalo in prekosilo v marsičem domačo kmečko obrt. Ne le orodje, ampak tudi novo obleko, da, celo novo hrano je ta razvijajoča se mestna obrt širila med kmečko ljudstvo.
Izdelki, katere je nudila mestna .obrt, so bili mnogo popolnejši, kakor izdelki domače obrti, in zra* ven Be pogosto tako po ceni, da se jih kmetu ni več izplačalo doma izdelovati, ampak jih je raje kupil v mestu. Domača kmečka obrt je čimdalje bolj propadala, v isti meri pa je tudi rastla potreba denarja.
Orodje in obleko je imeti moral, doma je to izdelovati nehal, torej mu ni drugega preostajalo, kakor kupiti te stvari v mestu za v,ečji, .a)ii manjši denar.
Denarja torej je bilo treba in to tem bolj potem, ko so grajščaki, oz. vladarji, .polagoma dokaj davkov zahtevali v denarju, katere so poprej kmetje plačevali s pridelki ali „in natura“. In če je kmet bil že poprej prisiljen prodajati svoje pridelke, kolikor bolj je moral to storiti sedaj, ko je moral zraven davkov „,in natura“ plačevati Še vedno večje davke v denarju. Ejdina pot do denarja pa je bilia ta, da je nesel svoje blago na trg in ga prodal dražje ali ceneje, kakor so slučajno bile razmere na trgu. Seveda ni prodajal delo domače obrti, katero je bilo mnogo slabše nego mestno, ampak prodajal je stvari, katere je sicer rabilo meščanstvo, katere pa mestna obrt ni proizvajala. Žito in živina je rogalo na trg in postala navadnq tržno blago.
In čimbolj je propadate, domača obrt, tembolj je izginevalo staro zadovoljno življenje, tembolj se je majala samostojnost* obenem pa tudi blagostanje kmečkega stanu.
Krščansko življenje je med grajščinsko gospodo čimdalje bolj pešalo, zajedno pa je pojemala krščansko, ljubezen, katera bi jo bila morala vezati z njenimi podložniki. .Graščinski jarem je postajal od dne do dne neznosneji in vedno glasneje je udarjal na ušesa glas po osvoboditvi kmečkega stanu.
In po letu 1848. je vlada to pereče vprašanje rešila. Rešila sicer, a tako, da ,že današnje razmere niso mnogo bolje od tedanjih.
Uredilo se je sicer ugodno razmerje med grajščaki in kmeti, a premalo se je pazilo na razmerje zemljišča do .lastnika. Država in dežela je sicer mnogo žrtvovala, a žrtvovala je le za trenutek, mesto da bi bila s primernimi postavami kmetu trajno pomagala. Kmet je dobil prostost! Prosto prodaš svoje posestvo, prosto ga razdeliš, prosto zadolžuješ, kakor ti drago, samo, da lo plačaš določeno svoto denarja kot davek. Prostost je pa dobil tudi v toliko, da se mora sam braniti proti drugim stanovom, ko ga morebiti hočejo izkoriščati, kakor si more in zna. Prosto zadolževanje ne smemo tukaj pozabiti, zlasti zaradi tega ne, ker ravno ta pravica je veliko pripomogla do večje odvisnosti od trga. Kajti, čim več dolga, tem večje obresti, tem večja potreba denarja in tem hujši udarec, ako so cene na trgu slabe.
Nič manjšega pomena ni zadnja prostost, ki omogočuje raznim stanom izkoriščevanje kmeta. Potreba denarja je rastla in v isti meri odvisnost od trga. In to je bilo in je še zdaj za kmeta usodepol-no. Kajti proti nesrečam se je Še vendar kolikor toliko lažje zavaroval, a proti nizkim cenam žita in živine se mu ni bilo mogoče braniti.
A priti je moralo še slabše. Trgi, za katere je kmet prideloval, niso bili tako blizu, da bi zamogel zadnji sam prodati svoje blago naravnost odjemalcu konsumentu, ampak prodajal je mešetarjem in pre-kupcem. Odkar pa so se vrinile med kmeta in odje-malca-konsumente te pijavke, se je pričelo ono izrabljanje kmeta, ki je doseglo v sedanjih .časih skoraj vrhunec.
Meščan, ki je rabil žita ali mesa, ga ni kupoval več od kmeta, ampak,,od,pyekupca, ki jetezkoriš-
čpl pba. Pryeg% s tem, đ&jereysemi dovpijeuiipi in
nedovoljenimi §r$dstvicen|B priviral, drugega, pa s tem, da<je,Dgi$?fca} n^ i$nj|anjgrt^y M * u i Yendar 50 še, sprya: to izkoriščanje ni vršjlpta-taka^ se^ ^akji^cuggc JftefeuSaJ-izkoriščati sam za se in se omejil pri tem na to, da
je dobro porabil svojo premetenost in zvedenost, zla-sti glede poznavanja trgov. A to mu ,ni zadostovalo,; Videi je, da tu ali tam delajo prekupci samim sebi nepotrebno konkurenco, ker so bili ločeni. Začeli so se torej zbirati prekupci iste vrste v zveze, ki so doseglo fvišek v kartelih. Te zveze pravzaprav same delajo ceno na trgu.. In v to svrho ni tem ljudem nobeno sredstvo preslabo, naj si bo še tako podlo. Z vsemi mogoč.mi laži-članki in laži-brzojavi slepijo javnost in pprivirajo ali pa znižujejo cene, kakor jim drago.
Pa ;ne samo to, tudi pri vladi mnogo premorejo, bodisi z lažjo, bodisi z denarjem ter vplivajo na carino v škodo kmečkega stanu.
Iv .vse to „čedno“ početje imenujejo „svetovno trgovino“, kar pa ni v resnici nič drugega nego svetovna goljufija. Lep zgled za to „čedno“ trgovino nam nudi zadnja suša. Med tem, ko je kmet molil in prosil Boga pomoči, so si nenasitni mesarji polnili zadovoljno svoje žepe s kmečkimi žulji. In naj je cena živini še tako padla, meščani so morali kupovati meso vedno po stari ceni. In ravno to je najbolj žalostno, da tedaj delaje te brezvestne pijavke najlepše dobičke, kadar je kmet najbolj iv stiski.
Tej vrsti oderuštva se je pridružila še druga vrsta, namreč oderuštvo v prajvem pomenu besede. Ob slabih letinah kmet ni toliko pridelal, kolikor bi bil moral. ,Davtke in obresti je plačati moral, a unovčiti ni imel kaj. Moral si je’ torej hočešr nočeš posoditi denar in eventuelno zato celo zastaviti svoje posestvo.
Tako je prišel navadno v roke oderuha, ki ga je s peklensko zvitostjo zapletal vedno v hujše zanj-ke in ga tiral v vedno večjo .odvisnost od sebe in od trga.
Tako nekako se je razvijalo kmetijstvo pod vplivom industrije, tako je rastla odvisnost od trga. Se le v zadnjem desetletju se je začelo mogočno gibanje proti tem izkoriščevalcem kmečkega stanu, namreč zadružno. In še le tedaj, ko bo kmet svoje denarne zadeve urejeval po rajfajznovkah, najpotrebnejše kmetijske stvari kupoval po nakupovalnih zadrugah in svoje pridelke prodajal po prodajalnih in proizvajalnih zadrugah, bo tudi sam gospodar trga.
Anton Ogrizek.
Žitne cene v Maribora. Pšenca K il-uu'; »ž K 10’—; ječmen K 9’—; oves K 9 50; koruza K 9 25; proso K 9"—; ajda K 8 50; bob ID—; seno K 6'—; ržena slama-K 3 50 za 50 kilogramov.
žitne cene v Budimpešti. Terminska borza 1909. Pšenica za apr,l K 1 *15, ok ober K 1116; rž za apr! K 10 44; kornza majnih K 7 42; oves za april K 8‘78 za 50 kilogramov. Efektiv 10 vinarjev višje.
Književnost in umetnost.
„Odme i naših gajev“. Priredil Marko Bajuk,
I.	zvetev. Znani «občni harmonizator slovenskih narodnih pesmi g. Mar* o Bajuk, bi je znan po svojih delih, katere -sta založila „Glasbena Matica“ in L. Sel wentner, je izdal novo zb.rko krasnih narodmh pesmi z ges om „Lepše kot je naša pesem, še nikoder slišal nisem“. Te „Odmeve naših gajev“ je založilo s ovensko glasbeno društvo „Ljubljana“. — Prvi, ravnokar idšii zvezek, obsega 10 biserov slovenske narodne pesmi:	„Njega m“ (moški zbor), „Je p$ davi
slanca pala“ (m ški z »or), „Meglica“ (mešani zbor), .Gez tri gore“ (mešani bor). „Odpiraj dekle kamrico“ (mešani zbor). „Moj očka imajo k» njča dva“ (mešani zbor), „Ntcijj pa, oh noc j“ (mešani zbor/, „V nedeljo jutro vstala bom* (ženski zbor), „R» žmann“ (ženski zbor), „Travniki so že zeleni“ (ženski zbor). C na zvezku 70 vinarjev. Naročila sprejema slovensko glasbeno društvo „Ljubljana* v Ljubljani. Naši pevski zbori naj hitro posežejo po prvem zvezku, da kmalu izide drugi zvezek!
„Določanje tolščohe v mleku“ je naslov drobni knjižnici, ki jo je ravnoicar izdala opremljeno z 18 podobami c. kr. kmetijska družba kranjska kot IX. zvezek svoje „Kmetijske knjižnice.“ - Spis je priredil potovalni učitelj za kmetijstva na Kranjskem Gustav Pirc. — Važen dohodek govedoreje je mleko*, čigar vrednost je odvisna od njegove tolščobe. Umna--reja govedi in umno mlekarstvo nista mogoča brez določanja tolščobe v mleku. Pri vsaki pravi živinorejski zadrugi ni dovolj vedeti samo to, koliko mleka,-daje v čredno knjigo vpisana krava na ‘leto, temyeö-tudi to, koliko daje dragocene mlečne tolščobe. Ža-družna mlekarna more le tedaj resnično doseči svoj trgovski smoter in vzgojevalni cilj, če plačuje mleku po vrednosti, ki je v trgovini odvisna edinole od mnp-žine mlečne tolščobe. Ta spis je torej namenjen živinorejskim zadrugam ter njihovim udom, ki morajo poznati važnost mlečne tolščobe in okoliščine, kako je preiskovati mleko na tolščobo. Preiskava mleka n» tolščobo po dr. Gerberjevem načinu, ki je dandanes» najprimernejši, je v tem spisu popolno pojasnjen ip popisan, da v kakem slučaju tudi kak radostno nu-obražen nestrokovnjak more po njem zanesljivo preiskovati mleko. Zanesljivo preiskovanje mleka pa ni lahko, in prireditelj tega spisa odkritosrčno priznava, da. mu je bil namen pri spisovanju te knjižipe., prizadete kroge prepričat', (ja najbplje: store, če pošiljajo mleko preiskovat izvežbanim kemikom, in sicer na Kranjskem kmetijsko-kemijskemu preskušali-šču v Ljubljano, kjer se to delo ne le ceneje, temveč* kar je poglavitno, tudi resnično zanesljiveje izvršuj^ kakor pri zadrugah. Cena knjigi je za družbene udo s poštnino vred 25 v, za neude in v knjigotrštvu 3(k vin. brez poštnine.
j8S“ Cerkveni slikat*
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v mseriatnem delu, naj prtdene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače 6e ne odgovori.
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
55 se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov.
55 občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, jr y posebno altarnih in bandernih slik, križevih po-jr tov itd- vse na posebno trpežno platno in v ja-♦♦ ko stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem * ♦♦ času doma v svojem atelijeju in izdelujem manj- 55 ^ ša dela, popravljam tudi umetniško stare umetne 55 55 slike; za poletni čas se pa priporočam že zdaj jr jr za večja dela: za slikanje čerkva v različnih
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, hizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne,
Po leta udobno keglijšče. Vrtni ^paviljoni. Sobe za tajce.
Za obilni obisk se priporoča	3^i
Lojzika Leon.
, |§5e Be za vejje posestvo na Do Proda se lep s, lično opremlens, Jenskem vešč gozdar (»pravnik),	enonadstropna hiša v Maribora s
ki pa tudi razume drugo gospo-	ptsestvom in vinograd m za Hi.fct 0
darstvo. Ožer jeni z malo družino	kron. Natančnejša pojasnila daje
imajo pr*dnost. Nastop službe s	J. Moser, anonsni urad Britten,
prvim sprilom. Ponudbe sprejme	Weissenturangasse št. 6, Tirolsko.
gospa Antoinette pl. Fichtenau v ________________________________ 64
«wioifoTem, Krajnsko.__________60	Uradnik, izobražen, z najpriporoč-
Služba organista in cerkovnika je	lj'vin i spiičevaii, zanesljiv, želi ee
razpisana do 10. snšca. Ceciljanci	preseliti takoj na deželo v večjo
od duhovnikov priporočeni imajo	občino kot občinski tajnik Po-
prednošt. Cerkveno predstojništvo:	nu0^e .P0** Sl*r0 deželo“ na
Ribnica nad Mariborom. 62	upravmštvo.	6B
Edina napodita steklarska trgovina
Strupi, Celfe
Učenca kakor tudi učenko z dotiro šolsko izobrazbo iz boljše hiše sprejme v trgovino mešanega blaga Adrlf Eičhberger, trgovec Slivnica pri Sv. Juriju ob juž. žel. 52
Kapci se vabijo na dražbo < 7. februarja 1.1. pri okrajni sodniji v Celju, posestva Viranta v Žalcu. Hotel s kavarno, Itdmica, skladišča hmelja, vsake vrste veliki hlevi, mnogo hmeljovih in drugih •njiv in vrtov.	61
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih Sip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Vila ali lepa hiša z vinogradom, sadonoanikom se išče blizu Maribora tudi v mestu. Cena do 24X00 K. Dopisi na npra ništvo.
Urar, očalar in zlatar
Gospodinja ta kmetijo poštena in pobožna, katera bi tudi otroke krščansko vzgoji la, kakor tudi močen in zanesljiv hlapec se sprejmeta takoj pri Ant oii a Reicher, trg0’6C in gostilničar Sv. Barbara r Halozah.	60
Vsiilnifco (za umetno valenje piš-Četov) in druge perotninarske potrebščine izdeluje po reni in pri-poroča Podružnica os-ednje perutninarske zadrugevMengšu Kranjsko Ceniki na zahtevo vsakemu zastonj.
Posestvo z lepim sadonoscikom, 3 orale zemljišča, 10 minut od državae ceste se -proda jako ceno za 2400 K. Več se izve Poste restante „G. O. št. 100“ Frankolovo Vojnik.	31
Ufa debelo
Ha drobno
g	Maribor, Tegethofova cesta 33
pred kolodvorom,	1(
38£ priporoča svojo bogato zalogo, zlatnino, srebrnine, ^	ur itd. po najnižji ceni.
& Popravila se točno in hitro izvršujejo
Si Pohištvo 31
Velika zaloga pohištva od najpriprostejšega do najfinejšega v vseh slojih se dobi po znižanih cenah pri	34
,Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov1
V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri črnem orlu.
Učenec, sin poštenih starišev, se sprejme, po doveršenju ljudske šole takoj v trgovino z mešanim blagom pri Ivanu Traun-u, Ptujska gora pri Ptuja.	60
Učenec, ki ima veselje do trgovine se tak- j sprejme. Več pove trgovina v Mariboru Tržaška cesta št. 7.
Posestvo se takoj proda, arendi-nno, 106 oralov gozda, 48 oralov njiv in travnikov, 5 gospodarskih poslopij, 2 hči. Cena nizka. Ponudbena upravništvo „Straže* pod Mfiro: Lepo posestvo,	58
Trgovina mešanega blaga, gostilna, žganj etoč s prodajo t< baka, vinograd v amerikansko trto zasajen; prostorna hiša, krita z opeko, v prodajaln potrebna op a»a, nadalje vrt za zelenjavo, se proda radi družinskih ra>m*r. pod . zelo ugodnimi pLčilnimi pogoji. Keüo, pove npravništvo.	43
8MF~ Prostor (lokal)
tik mesta Celje, kjer je do zdaj dobro obiskana trgov na mešane stroke, se da takoj zopet v najem alt ’pa 'proda s h šo. Natančneje pogoje pove uprav. „Straže“. 5
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
franjo Horvat
mARIBOR, Kasinogasse Štev. 2,
Se priporoča veleč, duhovščini in Slavnemu ob-. čin8tvu za slikanje cerkev, dvoran, šob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! :: :: : : Čenč nizke!
tj lntca ir Brežicah“
Marija Vezjak, Maribor
Šolske ulice št 4.
Izdelovanje pletenin na stroja in sicer: nogavice, blaze, jopiče itd.
Vsa v svojo stroko spadajoča dela po 36	nizkih cenah.
m vrši v nedeljo dne 28. svečana 1909 ob 2. uri popoldne v lastni pisarni.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Citarje reviz jakega poročila Zveze, ter nkrepi vsled istega. S. Potijenje letnega računa.
d- Razdelitev čistega dobička.
5.	Izvolitev načelstva.
6.	Izvolitev računskh preglednikov.
7.	Bprememba pravil.
8.	SloČajnosti.
Ako bk-obč-ii zbor ob 2. nri ne bil sk'epčen, vrši se isti dan in v istih prostorih ob Š. nri «frhgi občni zbor, ki sklfeple takrat pri vsakem Števila zadružnikov.
J58	Načelstvo.
Hotel
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanj as hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
Slikar in pleskar
° Franc Divjak
ir iffARiiidiUI, župnijska ulica št. 7
prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slaviti duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najnižjih cenah.
A Župnijska ulica št 3. A
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštrane, kelihov, e borijev, les-tenoev, svečnikov, križov, itd. Sta» o cerkveno orodje popravljam poz atim in posrebrim v ognja. Mnogo priznalmh pisem na razpolago.
Svoji k svojim!	Svoji k svojim!
s se priporoča za obilni obisk, s
Vplačani deleži zadružnikov: 18530 K
Dosedajni promet čez 4 milijone
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CEL JUJ Graška cesta
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Slovenski brivec!
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico.
:: Postrežba čista, točna in solidna. :t Izdelujem tndi lasulje in kupujem lase.
IVAM BERGLEZ, brivec
Maribor, Šolska ulica 2.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4»/2% brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brez-
Posojila na zemljišča po 57, do &7*7o brez in z amortizacijo.
Posoli a na zastavo vrednostnih listin.
Ossbni k rodit na menice in v tekočem računu pod najusodnejšimi pogoji.	_	. .
Konvortaoija vknjišenih dolgov z najmanjšimi Stroški.
Brzojavi: „Kamnoseška dustrijska zadruga Celje
£ Prva južne štajerska kamnoseška industrijska đružka
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
0
Stavbena in umetna kamnoseška
:: : obrt s Btrojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz ra zli č-::: nih kamenov in cementa. :
Specialna delavnica in podobarski atelje za nmelna cerkvena dela kakor: aitarjev, obhajilu h miz, prižnic, krepilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, poliranje in struganje
:::	kamena s stfOji. :: :
tie! CELJU.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoniranih ::: rodbinskih grobišč (rakev).:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samoto im ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje poh Zvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::
islame sv. Cirila v Maribora, Korošla cesta štev. 5
Zastonj
se ne trži, ampak po zmerni ceni s tiskovinami za posojilnice, ki so pri ljubljanski ali celjski zvezi, za občinske urade, za krajne šolske svete in šolska vodstva, za odvetnike, notarje, trgovce obrtnike in zasebnike in vsa društva. Krasne diplome za častne ude, zavitke in pisma s tvrdko, vizitke, vabila za društvene veselice, lepake in letake izdeluje tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Zastonj
se ne trži, pač pa po nizki ceni s trgovskimi knjigami, odjemalnimi knjižicami, papirnatimi vrečami, kredo, svinčniki, črnilom, peresi, tablicami, kartami za tombolo, lampijoni, papirnatimi krožniki in servieti, pismenim papirjem v mapicah in kasetah, albumi za fotografije in razglednice, spominskimi knjigami za gospodične, vsakovrstnimi : : :	razglednicami.	: : :
Zastonj
se ne trži, pa ugodno kupite podobice za molitvenike, slike v spomin na prvo sv. obhajilo, podobe sv. družine za steno z milo' godbo po 15 K in 20 K, stenske slike papeža, cesarja, škofa, raznih svetnikov, rožne vence iz ribje kosti, lesa in kokosa, svetinje iz aluminija, ki nikdar ne rjavijo, škapulirje vsake vrste, križce stoječe, ki se rabijo pri :: bolnikih in križe viseče za steno. : :
JC Za nakup priporočamo tvrdko "K
M, E. Ncpec, Maribor
Grajski trg štev« 2
iatera prodaja po r ajnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in dri ge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino snkno za talarje in salensle obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nigavice, dežnike, obiisače, mizne prti, odeje, preproge, zastore, razni cvilit, perje za blazine itd.	7
*	~ Slovenci! *
Vašg nsredna ddžnost je da kninpte ise m; nut:kturno bl< go v trgovini, kjer je d bro in najceneje in t ks je trgovska kua na drot no in debel)
R. Stermecti,
ÖC* Vzorci proti vrnitvi zastonj, blago proti povzetju in čez K 20 — franko p0	—.
av str o-o grških deželah.	i rB.
Spodnještajerska ljndsk

ojilnica v Mar
IEV8Z0
Grajski trg	št. 2v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarzen-Adler).
Ik en a ini pioluet je tek« m < »mu »m e^eči i ej»;a p«i»lovanJa čez en milijon ltr*oii.
hranilne vioge
se sprejemajo od vsakega m se obrestujejo: navadne po 4°/p, prot) 3 mmčni odpoveoi po 4*/s. Obresti se pripisujejo h k spitali. 1 januarja in 1. julija vsakega leta Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-etovanje kaj prekinilo. Zn nalaganje po pošti so pošti o hranilne položnice r « razpolago (šek konto 97 078). Rentrn davek ^iača pon ninics sama
posojila m dfijtgjo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4*/4°/0, na vknjižbo sploh po 5°/„, na vknjižbo in poroštvo po &*/*% *n Ea osebni kredit po 6% Nadalje izposojuje na zastavo vrednostni papirjev Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilmca v svojo lästeret) povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolek e
Uradne urn
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzem Si praznike. — V uradnih urah se sprejema in isplaćuje denar. ~ ^
pojasnila s« dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12.
dopoldne in od 2.--Ö popoldne.	6
I*.,».. jllulri. I» w	uh r»» t ot-«-1 rt«. «< »č. hr V.l1» * n»hlr«t«l