17. štev. V Kranju. 5. velikega travna 1900. I. letp. ----^_ Gorenjec. Političen in gospodarski list Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kioni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za eelo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 \inaijev. l)osta\ljanje na dom stane za celo leto 60 vinaijev ver. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe lire/, istodobne \ponljatve naročnine se ne ozira. -Za oznanila plaeuje se za petitvisto 10 vinaijev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in u pra \ n i š t v o se nahaja v \t. Florjana hiši nasproti mestne hranilnice. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse Upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. itokopisi se ne vračajo. Vabilo na naročbo. stane amo 4 K, za pol leta 2 K. za četrt leta 1 K. Naroča 30 list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati na uprnvništvo. Splošni pouk ljudstva. (Dopis.) II. Ravnatelj in profesor nekega francoskega vseučilisca je pri otvoritvi vseučilišča /.a preprosto ljudstvo zbranim delavcem med drugim govoril tako-le: •Ponujamo vam veliko združenje dola. Ne pridemo sem, da vam vsiljujemo dogme, tradicije, ali da zagovarjamo katero si bodi hierarhijo. Tu ni gospodov, ne služnikov, tu ni zapovedujočih, ne služečih, tukaj delamo skupno kot svobodni možje družbe, kot prostovoljno jednaki. VTsaka misel, ki je odkritosrčna in pametna, nam je dobro došla; mi izključujemo le tiste, ki se predrznejo trditi, da so v posesti gole resnice in jo hočejo nam vsiljevati. Kaj koristijo človeštvu najlepše ideje in iznajdbe, kaj koristijo najboljši znanstveni nauki in izkustva, če so pristopna le malemu številu izbranih ljudi, če jih delavec ne pozna, da on s svojimi mišicami spravi v resnici to testo v pravo obliko! Prepad med delavcem z glavo in onim z roko se mora zasuti, da se ta dva človeka najdeta, spoznata, sporazumeta, si vstvarita medsebojno zavest, da sta oba delavca pri eni in tisti zgradbi in da se brez njiju ne da storiti ali dovršiti ničesar obče koristnega. Ljudstvo je danes ona velika številka, ki odločuje po svojem glasovanju o usodi domovine, ono je merodajn« sila. Brez izobraženosti pa ljudstvo zapravlja to svojo odločilno silo tjavendan: ta sili neizobraženega ljudstva dostikrat več podere, kakor pa sezida. Mi učenjaki hočemo učili vas in vi učile nas. Mi smo obojestranska šola. Ce se govori, da mislec le daje, je nasprotno ravno tako resnično, da se mora učili od drugih in od njih sprejemati. Učenjak ne sme delati lačen od življenja; popolnoma zdVav bo, Če zajema iz ljudstva in živi ž njim v neposrednji dotiki. Tisti, ki pravijo, da se morajo prej predrugačiti gospodarske in društvene razmere, potem bodo ljudje postali sami od sebe boljši, so na napačni poti. Me Čem O se semint ja, od posameznega k družbi, od družbe k posameznemu in tako smo brez moči in v vednein nasprotju. To ni pametno, da držimo roke križem ter čakamo, kaj bo storila sila potrebe z ozirom na našo srečo. Na pot se podajmo za srečo, ne gohimo časa, rabimo svojo inteligenco, zgrabimo s trdno voljo dobro, ki ga kot tako spoznamo. Ker hrib ne pride k nam, moramo mi nanj. Na državne moči zanašati se, je neumno; država more le toliko, kar moči ljudstva premorejo, in če te niso dosti vredne — — » V drugih naprednih deželah glasi se tudi tako raz leče vseučiliščnih profesorjev. Tudi na Dunaju imajo, ti učitelji predavanja' za preprosto ljudstvo. Na Francoskem SO se dosedaj še zbirali v večjih gostilniških pjostorih, sedaj pa že zidajo v ta namen velike; prostore ter jih združujejo s knjižnicami za ljudstvo. Tudi posebne časopise imajo za te šole. Tako Slovenci gledamo zdaleč, kako se drugod gibljejo. Zakaj li držimo roki' križem, ko se nam tako svetijo oči po tem bliščečetn delovanju večjih in srečnejših narodov. Majhni smo in brez organizacije v posvetne namene; imamo le ono organizacijo, ki nam vročuje na svet onstran groba — trasirane menice. Razni ljudje razpravljajo pri nas ljudstvu «učenost*, in Slovenec hodi brez znanja ven v daljni' t nje kraje za kruhom. Tako so mu zaprta vrata vseučilišč za preprosto ljudstvo tudi v tujini. Slovenci in vsi Jugoslovani smo pač revni! — I'a nas je toliko Jugoslovanov! V Kranju, dne 5. velikega travna. Državni zbor se snide prihodnji torek. Vprašanje je le. če bo mogel zborovali. Kakor je razvidno iz poročil raznih listov, bodo Cehi delali vladi vse mogoče ovire in se ne bodo ozirali na v desnici se nahajajoče stranke, ki jih ne mislijo podpirati. Pojutrišnjem se vrši po- Gorenjci, razširjajte svoj list! svetovanja, ki jih sklice ministrski predsednik dr. Kôrber, in sic«-r najprej s Cehi, poleni pa z Nemci, ni mi umrl be!» mi odgovori ona z drhtečim in nekoliko preplašenim glasom. tPa bilo bi zame desetkrat boljše, če bi bil umrl! Ne bilo bi mi treba zdaj trpeti toliko žalosti in toliko hudega in lahko bi si poiskala drugega moža, ee bi bil zares umri, za vedno umrl! t'! i'i î Kako rada PODLISTEK. Civilna lista. ('.asi, ko je smatral vladar celo državo za svojo last, so davno /a nami. V modernih državah je državno imetje strogo ločeno od vladarjevega privatnega in določi se le nek leten donesek, ki ga imenujemo : civilna lista. Ti doneski so v raznih državah jako različni. Kdo je najbogatejši vladar, se ne dé natanko določiti, ker imajo poleg civilne liste še več ali manj privatnega premoŽenja, bodisi v gotovini ali zemljiščih, ki jim do-našajo bogate dohodke. Brez dvojbo sla ruski car in turški sultan najbogatejša vladarja na svetu. Car ima okrog sto milijonov oral zemljišč, ponajveč lepo zaraščenega gozda in obdelanega sveta, ki mu donaša na leto do 60,000.000 K. potem zlati in srebrni rudniki 56,000,000 K in civilna lista 24,000.000 K, toraj do 120,000.000 K letnih dohodkov. Sultan dobi od države 18,000.000 K, zemljišča da.Id 48,000.000 K. Ako pomislimo, tla ima njegov dvor dp 5000 ljudi, poleni njegovi dohodki primeroma niso veliko večji kol kakega drugega vladarja. Civilna lista našega cesarja iznaša 23,000.000 K, nemškega pa 18,500.600 K. ;i oba Imata vrhutegase raz-prostrana zemljUča. Laški kralj dobiva letnih 14,500.000K, pa Uiora vzdržavati od tega precejšnje število sorodnikov. sva se imela in s kakaiiiu Veseljem mi je postregel vselej, kadar sem kaj potrebovala od njega! Ko pa je zadnjič slikal v pridigi, da je veliko večji greh, če kdo bere nek « prepovedan » list, kakor če oženjen mož hodi vasovat k drugim ženskami in da bode Bog rad odpustil tak greh, a da bralec prepovedanega lista ne bode nikoli dobil odveze, poslal je on naenkrat ves drugačen proti meni. Gleda me grdo kakor hudoba in i.ajrajše bi me tepel za /ajiilrek in kosilo, na noč pa hodi doli na Bled vasovat k neki---Nazadnje mi bode še kaj privlekel domov, in jaz bodem morala ... û. û!* .laz bi jo bil rad tolažil, a nisem vedel kako. Z nerodnega jezika mi uidejo besede: «(*'.e je tako, pa midva budiva zdaj prijatelja." «Tega pa že ne!» mi ona odvrne osorno. «.laz nisem in nočem nikoli bili taka. da bi mi dopadali še drugi moški !» Izprevidel sem, tla nič ne opravim s to nazadnjaško žensko 1er pospešim svoje korake. Za seboj začujem zopet tisti «o, û» ter zamrmram škodoželjno: Prav ti je. ne- umnica; zakaj pa nočeš razumeti potreb sedanjega napredujočega časa! Pa privadila se bodeš sčasoma že tudi ti modernejšemu življenju! Približala se bode bohinjska železnica. Kavno skozi vas bode poletu vsak dan drdralo v naglem teku za črnim železnim hlaponom premnogo svetlih vozov proti Gorici in na drugo stran proti Celovcu. Iz vozov bodo gledali, se smejali in glasno vriskali lepi, mladi in veseli ljudje, katerim se bode pridružil tudi marsikateri Ijubček in možiček odlod ter se odpeljal v daljni svet iskat si boljšega življenja in še modernejše zabavi-. Tudi ta in ona devica se bode naveličala mrzle svetinjice in popihala jo bode z vlakom v druge kraje med tuje ljudi, kjer se za denar vse d;i in vse dobi. Naposled si' bode morda še tebe, objokana reva, polastilo veselje, da bi šla še kam drugam pogledat za boljšim kruhom, a takrat bodeš za to že prestara. V naj bližnjem času bode postala Bohinjska Bela z ribniško taro vred samostojna občina in potem bode še lažje napredo- Precej mastni dohodki so oni dveh orijentalskih vladarjev, v katerih deželah so državne finance pod njihovem nadzorstvom, in to sta: perzijski šah pa mikado. Sedanji šah ima premoženja nad 144,000.000 K. Za svoj dvor dobi na leto 6,000.000 K. k temu še 4,000.000 K za svoje sorodnike in —- letni državni prebitek. Ti «beaux restes» iznašajo tudi nad 0,000.000 K. Mikado ima na leto 18,000.000 K. Ako pomislimo, kako cenô se ondi živi, bi se ta znesek v Evropi enačil s 70,000.000 K. Nizozemski veličanstvi, hči in mati, dobivate 1,(100.000 kron. španski in bavarski kralj do 7,000.000 K, belgijski 4,(100.000 K, švedski in norveški pa 2,800.000 K. Se li danski kralj, kadar sprejema letnih 1,500.000 K kdaj spominja onih mladostnih dni, ki jih je prebil s poučevanjem? Angleška kraljica dobiva 10.000.000 K, k temu še 4,150.000 K za apanaže in 605.000 K za častne pokojnine. Državni dohodki portugalskega in grškega kralja iznašajo po 1,250,000 K, (irska plača le 960.000 K. ostalih 21)0.000 K pa vzajemno Angleška, Francija in Rusija. Srbski in rumunski kralj dobivata na leto po 1.102.000 K. Kaj pa predsedniki mogočnih in bogatih republik, vprašal bo marsikdo radovedno. Predsednik -francoske republike ima ua leto 576,000 K, a oni Zjedinjenih držav celih — 240.000 K. Sta pač le plebejca ! vala, ko hode enkrat ločena od Bleda, kjer trdovratni naprodnjaki še vedno delajo zgago ter ovirajo krščanski napredek. < Se bi rte bilo naprednjakov na Bledu, že davno, že davno bi ne smeli tja zahajati pohujšljivi tujci, in blejske device in devičarji bi lahko imeli vsak večer skupne vaje v »Blejskem domu*. Oj kako bi bilo to lepo! Zdaj pa se tam šopirijo večinoma le naprednjaki, in tudi posojilnica je menda se v naprednjaskih rokah. Oh, kako je to hudo! Krščanski Blejci radi tega ne morejo naložili BVOJega denarja v domačem denarnem zavodu. Zato ga bode treba zapiti do zadnjega vinarja v korisumneni društvu ali pa se ga iznebiti na kak drug bogoljubeii način, da ne bode več vzbujal i/.kušnjav. Ker je Palestina predaleč in vam toraj nI dana prilika, da bi ondotnim Turkom razsuli pristradane krone In vinarje, nosite jih v Kini lačnim polentarjem, ker ti že težko čakajo nanje. Kadar bodo Lani olajšali vaše mošnjičke, se bodo po-smehovali za vami ter se norčevali i/, vas: toda nič se ne zmenite za laško zasmehovanje. Saj bodete videli papeža in mnoge velikanske cerkve, katere so milijone vredne, in vrhutega vam je tudi znano, da je nehvaležhost plačilo tega LZpridenega sveta. Vsekako pa bode velika sreča za Bled, da se ga bode bohinjska železnica ognila tako daleč proč in da bode postaja zanj tam gori pod Spodnjimi (joijami prav blizu grajščine gospoda gorjanskega barona. Prej sem mislil, da je Bled tako važna in znamenita postojanka, da se je nikakor ne hod«! smelo prezreti in na strani pustili pri gradbi bohinjske železnice, in potlej sem pričakoval, da se bodo Blejci potegnili z vso od- i točnostjo za to. da bodo dobili bližje svojo postajo. Po mojem prejšnjem mnenju bi se morala delati nova proga i od Jesenic po bregu onkraj Save skoro do Žirovnice, tu naj bi se zavila po mostu čez Savo in potem nad Zasipom na blejsko polje, kjer naj bi bila blejska postaja; odtod j pa naj bi se izpeljal železniški tir po žlebu za blejsko grajščino proti Bohinjski Beli. S tako izpeljano železnico bi bil olajšan promet za vse tiste, ki se bodo posluževali železniške vožnje na progi od Bleda proti Bohinju in nazaj; onim, ki se bodo vozili od Jesenic do Bleda in dalje ali od tukaj do Jesenic pa bode vse jedno, ako se peljejo kar naravnost pod Spodnjimi (nujami ali pa par minut bolj dolgo po ovinku mimo Žirovnice. Iz vseh spodnjih krajev bi se vozili v Bohinj po državni železnici do Žirovnice, odkoder bi imeli prav blizu in skoro po ravnem do blejske postaje. Brezniška občina namreč namerava delati most čez Savo med Žirovnico in Zasipom ter tukaj zvezati brezniški in blejski okraj z neobhodno potiebno cesto. Ali zdaj sani spoznam, da je ta moj načrt zelo nepremišljen, ker bi postala bohinjska železnica vsem Blejcem skrajno pogubouosna, ako bi se gradila skozi Bled po mojih željah: kajti drdrajoči in žvižgajoči vlaki bi naprednjakom plašili tujce iz blaženega nočnega počitka ter jih preganjali v druge mirnejše kraje: nazad-njakom pa bi uhajale device ob nedeljah popoldne »prodajat zijala« na bližnjo postajo, kjer bi marsikaj nespodobnega videle in slišale. Tako na primer bi tam videle, kako se ljudje različnega spola ob belem dnevu objemljejo in poljubljajo in slišale bi, kako vojaki in delavci poj o od svojih ncpozabljivih ljubic in kličejo skozi okna Železniških vozov kranjske Micke! To bi bilo strašansko nevarno za njih sneženo bele duše. Hazen tega pa bi imeli vsi Gorjanci, kakor tudi njih gospod baron silno daleč do blejske postaje. Boljše je toraj, da se Bohinjci vozijo v Radovljico iu Ljubljano skozi Jesenice in da vsi tisti prebivalci iz spodnjih krajev, ki hočejo obiskati Bohinj ali Gorico, hodijo po težavnem in dolgem polu čakat na vlak v Spodnje (Jotje. Zato se pokorno udajmo tudi v tej zadevi v voljo naših višjih nezmotljivih voditeljev, kateri nam vedno le dobro žele in bodimo za trdno UVerjeni, da, kar naši gospodje in baroni store, je vse prav storjeno! . Spirilist. Gospodarske stvari. Petrolej bo cenejši! Avstrijski petrolejski karte] je sklenil, znižati cene petroleju pri meterceiitu za dve kroni. Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu malem travnu 1900 vložilo je 2Hf> strank 72.144 kron 26 vin., dvignilo pa 2<">N strank 61,069 kron 07 vin.; 22 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 20.800 kron. - Stanje vlog 2,007.f>07 kron 4;") vin.; stanje hipotečnih posojil 1,440.226 kron 24 vin. in denarni promet 22.-5.008 kron 50 vin. Mestna hranilnica v Radovljici. V pretečenem mesecu je 18;5 strank vložilo 65.7.-J2 K 67 vin., 124 strank ! vzdignilo 41.01)8 K 1H vin., 2H strankam se je izplačalo posojil 26.940 K, denarni promet 242.014 K 66 vin. C. kr. deželna vlada poroča trgovski in obrtniški zbornici, da je glasom razglasa c. kr. ministrstva za uk in bogočastje z dne 17. sušca 1000, štev. 29.345 iz leta 1890., • višje trgovinske šo!e» smatrati popolnoma isto vrednim •trgovinskim akademijam* ne samo glede na organizacijo, I ampak tudi glede na učni načrt in učni smoter, kakor tudi specijelno glede na pravico njihovih absolventov do enoletnega prostovoljstva. Reški tržni običaji. Reška trgovska borza je izdala | v nemškem jeziku od reške trgovske in obrtniške zbornice sestavljene «reške tržne običaje* (Fiuinaner Platz-Usancen), i kateri BO bili dosedaj objavljeni samo v laškem jeziku. Dobe se pri tajništvu reške trgovske borze, ako se vpošlje ena krona in poštnina. Novičar. Na Gorenjskem. Vodovodno vprašanje. V zadnjem listu smo izrazili željo, da bi deželni zbor soglasno pritrdil predlogu i deželnega odbora glede prispevka k troškom nameravanega vodovoda za Kranj in okolico. Naše nade nas niso varale. Včetrtek. dne t. m., je deželni zbor sprejel soglasno predlog deželnega odbora, da dežela prispeva 25 odstotkov k skupnim troškom napominanega podjetja. Poročevalec deželni poslanec gospod Ivan Hribar je v obširnem, tehnično in linancijeluo stran zadevajočem govoru priporočal, da se sprejme predlog deželnega odbora. Poslanec za Kranj in Školjo Loko, gospod Ivan Šubic, je v daljšem govoru pi {poroča! predlog deželnega odbora; istotako posl.za okolico gosp. And rej K a la n. Deželnega glavarja namestnik gospod baron Lichtenberg je konštatiral. da je predlog sprejel soglasno. Poleg že imenovanih treh poslancev si je tudi deželni poslanec gospod Franc Povše kot referent v deželnem odboru pridobil obilo zaslug za ugodno rešitev tega za nas prevažuega vprašanja. S tem soglasnim sklepom deželnega zbora premagane so največje tež k o če. Ker dežela pripozna potrebo I našega vodovoda, je brez dvoma, da bo tudi vi ki a privolila naprošeno podporo, to je polovico v> eh troškov. Glede na vse te navedene okolnosti lahko mirno trdimo, da se bo v dogleduem času pričelo z gradnjo loli potrebnega vodovoda. - O tej stvari bomo obširneje poročali prihodnjič. Tukajšnje gasilno društvo se udeleži jutri v nedeljo ob poldevetih dopoldne kakor vsako leto — sv. maše na čast patronu ognja, sv Plorijanu. Gasilce bo spremljala lastna godba. Budnico je priredila godba tukajšnjega gasilnega društva dne 1.1, m. se pred peto uro zjutraj. Svirala je po mestu par krepkih koračnic in vzdramila i/, sladkega spanja one zaspance, ki se sicer tudi radi divijo krasnemu pomladanskemu jutru a v nekoliko poznejši uri. Prvi promenadni koncert I >o jutri tedendne 18. t.m. oh ugodnem vremepu v «Zvezdi». Ker j«' naša zadnja notici vzbudila splošno zanimanje, izrazila se je od strani slavnega občinstva v. Kranju želja, naj bi se pri prireditvi takih koncerti.v oziralo tudi na glavni trg. Ukrenilo se je, da se bo igralo enkrat v « Zvezdi«, drugikrat pa na davnem trgu. spored prvega koncerta priobčimo prihodnjič. Ravnateljstvo mestne hranilnice v Kranju je sklenilo, da bo radi hitrejšega reševanja prošenj za posojilo imelo od sedaj naprej redno vsak mesec po dvakrat svoje seje. in sieer v času med 1. ter 6. in med 15. 1er 20. vsakega meseca, s tem korakom je ravnateljstvo ustreglo zlasti onim prosilcem, ki nujno potrebujejo posojil. V dijaški kuhinji v Kranju se je izdalo meseca malega travna LW kosil in 1094 večetij ter plačalo j K 480*80. Podpirani dijaki sami so prispevali K M K)'—. Občni zbori okrajne bolniške blagajne v Kranju za občine 11 rastje, Voglje. Smlednik, Šenčur in Cerklje so se vršili minulo nedeljo, dne 21». malega travna, ob zelo pičli udeležbi. Želeli je. da bilo več zanimanja za la. delavskemu stanu koristen zavod. Zabaven večer napravi jutri v nedeljo ob osmih zvečer moško pevsko društvo « Kranj » v prostorih gospoda Fr. Ks. Sajovica pri «Novi poŠti ». Na sporedu je petje, prosta zabava in ples. Vstopnina za osebo 50 vin. Dva Ceha. gg. Filip Ballek-Brodski in .lan H oder, oba igralca, sta bila včeraj opoldne v Kranju in sta se oglasila v našem uredništvu. Ta dva moža sta namreč stavila, da bosta prehodila v štirih mesecih progo Olomue-Riin-Neiipol peš i n brez denarja. Na potu sta že od 1."). sušea I. I. Sedaj se vračala iz Kima če/. Pontafel in sla prehodila že 5000 kilometrov. Pripovedovala sta, da se jima Gorenjsko jako dopada. Danes se mudita v Ljubljani in nato odideta v Zagreb. V Šenčurju so imeli minulo nedeljo občni zbor kmetijske družbe za občine Šenčur. Voklo in Voglje. Pri volitvi novega odbora je bil zopet izvoljen dosedanji načelnik gospod Aleš Bergant, ki je ob enem nastavljen uradnik pri »Gospodarski zvezi*, katera je; pa nasprotna kmetijski družbi. Čudno se nam zdi, da gospod Bergant hoče kar naenkrat služiti dvema gospodarjema. Došlo je sicer nekaj kmetov, ki so temu ugovarjali, a predsednik je zbor zaključil in izjavil, da so bili predlagani odborniki izvoljeni soglasno. — Prosimo, da bi nam kdo od tam : poslal natančnejše poročilo. V Vogljah hočejo radi vzroka, navedenega v pred-stoječi notici, ustanoviti svojo podružnico kmetijske družbe. Osebne vesti. Gospod Dragotin Clešnik, nadučitelj v Prodosljnh. je na lastno prošnjo prestavljen v Knežak, na j njegovo mesto pa pride g. Val. Pin iz Knežaka. -Gospodična Anica Lampret, dosedaj začasna učiteljica na Trati pri Poljanah, je imenovana stalnim učiteljicam isto tam. Trgovina in obrt. V političnem okraju kranjskem so na novo pričeli izvrševati obrt, oziroma dobili dovoljenje j naslednji: Franc Logar v Tržiču, pogrebni zavod; Franc S vele v Kranju, tesarstvo; Franc Kanin na Miljah, trgovino I s špecerijskim blagom; Karol Lukeseh v Tržiču, urar; Helena (Jašperlin v Šenčurju, trgovino z deželnimi pridelki; Neža Kleindienst na Visokem, pekarijo; Anton Soklič v Kranju, slikarstvo in pleskarstvo: Andrej .lelovčan v llo-tavljah, trgovino z žganjem; Franc Babic v Školji Loki, krojasl vo. Detomor. Samska dekla Marija Tavčar iz Poljan, sodni okraj Skolja Loka, je dne 14. m. m. svoje novorojeno dele z namenom » se iznebiti ga. zavila v cunje in ga dejala v vrečo za sol, lako da je bila v njej otrokova glava popolnoma skrila. Nato je nesla vse skupaj pod Streho "m se ni brigata več zanj. Toda vest jo je pekla. Na velikonočno soboto je šla gledal otroka 1er našla, da je že mrtev. Žandarmerijska patrulja je zvedela za njen zločin šele 27. in. m. Brezsrčna mati je svoje nečloveško delo dolgo tajila, dokler ji niso pokazali pod streho otroka, ki se je zadušil. Neusiniljenko so izročil c. kr. okrajnemu sodišču v školji Loki. Nova razglednica. Te dni smo dobili na ogled novo prav krasno in na umetniški način izdelano razglednico, kakršne je dal narediti gospod Ivan Korošic, gostilničar in posestnik na Koprivniku v Bohinju. Nabiralcem in odpošiljateljem razglednic pa ne bode treba hoditi po nje na visoki Koprivnik; dobile se bodo tudi v Bohinjski dolini na Bistrici in v Srednji vasi, kjer se nahajate dve bohinjski pošti. Razglednice so narejene po prostoročni risbi, katero je osnoval in s tušem izgotovil gospod Fran Kojec v Piadovljici. Natisnila jih je dokaj lično v temno-modri barvi domača tiskarna v Ljubljani. N razglednici so štiri, z vso natančnostjo in skrbnostjo dovršene sličice, katerih vsaka ima svoj poseben okvir za okrasek. Prva sličica kaže podobo Valentina Vodnika, ki je bil prvi župnik na Koprivniku. To sličico objemljejo m è ces nO Ve in lipove vejice, pod katerimi na robu spodnje sličice sedi otrok-angel z iskreče se zvezdico na glavi in z umetniškimi znaki v roki ter zamišljeno gleda na nasprotni strani med lipovimi mladikami sedečega in pojočega slavca. Druge tri so koprivniške krajevne podobe. Posebno lepa je večja in glavna sličica, ki kaže razgled na Koprivnik in tja na daljne skalnate hribe, kateri se dvigajo onkraj bohinjske doline. Ta obsežni razgled se odpre prijatelju narave z debele okroglaste skale na vrhu griča za cerkvijo, kamor je Vodnik pogostoma zahajal sest in navduševat, se za divni planinski svet. Dve manjši spodnji sličici kažete med drugim župno cerkev koprivniško, župnišče z Vodnikovo spominsko ploščo in Skantarjev mlin na veter, ki je znamenit radi tega. ker je najbrž edini te vrste na Gorenjskem. Ta najnovejša koprivniška razglednica je res krasna, in nabiralci razglednic naj se potrudijo, da bodo ž njo v kratkem odičili in pomnožili svojo zbirko. Bogoskrunstvo. .ložef Primožič, po domače Pretnar, iz Zasipa se je te dni spri s svojo materjo in sestro. Pri tej priliki je zagrabil za križ, viseč na steni, in ga s tako silo zagnal ob tla, da se je razletel. Tolažba vojaškim rezervistom na Bledu. V zadnji številki « Gorenjca« se pritožujejo gori omenjeni, da nastopajo na Bledu devičniki in device s kolajnami okin-čani. Vojaški rezervisti naj se potolažijo s tem, ker je svoj čas nastopal tudi «Pukucov Poe» s takimi kolajnami. Ker je «Pukucov Poe» skoro gotovo že umrl. pustite toraj, naj ga devičniki in device posnemajo. Naj bo pa sedaj več «Pocov» in še «Pocelj» zraven! Blejski rojak in črnovojnik. V Lešah, politični okraj Radovljica, snujejo gasilno društvo. V Kropi so minulo nedeljo pokopali vdovo pokojnega, vzornega nadučitelja Marka Kovšca. - V Bohinju je ponesrečil ponoči dne 24. m. m. ooletni Simon Sušnik. Potoma si je namreč svetil s svetilnico, a je padel, pri čemer se je razlilo olje ter se je užgalo na obleki, da je potem umrl vsled opeklin. Na Jesenicah prirede ondotne pevke in pevci v nedeljo, dne 6, t. m. v salonu gospoda Alojzija Scbreya na Jesenicah pod vodstvom gospoda Iv (Justinu koncert z jako zanimivim sporedom. Začetek ob osmih zvečer. Vstopi lina: Sedeži 1 krono, stojišče (10 vin. Čisti dobiček je namenjen za nabavo harmonija. Z Bleda se nam piše z dne 2. I. in.: Pri nas je včeraj umrl Jernej Hribar, lastnik najstarejše hiše na Bledu pravijo, da je še od paganskih časov in v resnici zanimive stavbe. Pokojnik je bil rojen leta 1807. in je do letos opravljal vsa poselska dela. Njegovi otroci so stari že sedemdeset let* Na Bledu je popolnoma prenehala hripa (inlluenca), istotako tudi oslovski kašel na Dovjem. Od 26 za liripo obolelih oseb je umrl en mož. dočirn je 20 na kaši ju bolnih otrok ozdravelo. V Škofji Loki je umrla v ondotnein samostanu 7.') let stara učiteljica M. Terezija, rojena Jelenova iz Kranja. Poučevala je 45 let in je bila Jako priljubljena. Birma. Knezoškof dr. Jeglič bo birmoval v dekanijah Kamnik in Stara Loka po naslednjem redu: Dekanija Kamnik: dne 10. velikega travna v Dobu, na Goričici dne 11., v Kamniku dne 18. vel. travna, v Tunjicah dne 14., v Stranjah dne 15., na Gojzdu dne 10.. v Mekinjah dne 17., na Selih dne 18., v Nevljah dne 10., v Šmartneiii dne 2f>., v /gornjem Tuhinju dne 20.. v Špitaliču dne 27., v Motniku dne 2H., na Vranji peči dne 20.. na Rovih dne 80, dopoldne, v Radomljah tisti dan ob treh popoldne, na Homcu dne 31., v Vodicah dne 12. rožnika popoldne. Dekanija Stara Loka. dne 10. rožnika v Stari Loki, dne 11. na Zalenilogu, dno 12. v Sorici, dne 18» v Železnikih, dne 16. V Bukovšici, dne Hi. v Dražgošah, dne 17. v Selcih, dne 18. v Št. Lenartu, dne 10. v Javorjah, dne 20. v Poljanah dne 21. v Retečah, dne 25. na Trati, dne 20. v Novi Oslici, dne 27. v Stari Oslici, dne 28. v Leskovci, dne 20. v Škotji Loki. dne 80. v Žabnici, dne 12. velikega srpana ob treh popoldne v Lučnah. Trgovina in obrt. V političnem okraju Kamnik so v mesecu su.šcu pričeli izvrševati obrt, oziroma dobili dovoljenje: Alojzija Dacar v Veliki Lasni in Ambrož Preatoni v Kamniku, trgovino s špecerijskim blagom; Ivan Gjud v Kamniku, brivski obrt; Franc Alič na Viru, trgovino z moko; Josip Okorn v Moravčah, pekovski obrt; Janez Novak v Št. Vidu, trgovino s špecerijskim blagom; Jan. Žavti v Zgornjem Tuhinju, trgovino z manufakturnim in špecerijskim blagom; Gabrijel Mervar v Motniku, Peregrin Rape v Ha-folčah in Franc Reberšek v Motniku, krojaški obrt; Janez Starin v( iemšeniku in Jan.Saro na Vrhu, trgovino z žganjem ; Anton Zalaznik v K ajnembrdu, mizarski obrt; Marija Sporu v Motniku, žganjetoč; Jan. Sušnik na Količevem, kramarstvo; Peter Podbregar na Stegnu, mlin, in Jan. Štrajder na Prevojah, trgovino z jajci, perutnino in slamo. Kamniški salonski orkester priredi jutri v nedeljo v dvorani zdravišča koncert na korist «Dijaški kuhinji v Kranju« z raznovrstnim sporedom. Začetek ob štirih popoldne. Vstopnina 00 vinarjev. Iz Kamnika se nam piše: Danes dne 4. t."m. je lovec kneza Windischgratza, Valentin Zlatnar, skupno z Andrejem LIršičem ustrelil v Kamniški Bistrici medveda, ki se je klatil po naših gozdih že fiad štirinajst dni. Medved je črn in zelo velik. Nov vozni red je stopil s t. t. m. na gorenjski in kamniški progi v veljavo. Na K in n j s k e ni sploh. Poskusen samomor. Jakob Pintar, posestnik na Studenem, občina Selce, je skočil včetrtek zvečer za deželno bolnico v Ljubljanico, da bi utonil. Toda v vodi se je skesal in začel plavali ter počasi riti h kraju. Dva delavca sla mu pomagala, da je konečno ves truden prišel iz vode. Pravijo, da je bil Pintar pijan. Shod o streljanju proti toči so je vršil v nedeljo dne 20. m. ni. v Krškem ob velikanski udeležbi. Nad 1500 poslušalcev iz Kranjskega in Štajerskega je bilo navzočih. Hrvatska vlada je tudi poslala svoje zastopnike. Shod je sklical potovalni učitelj gospod (Jombač. Poskušalo se je z raznimi strelnimi pripravami. Kri/, 6 m svet h. Dolgov ima Kvropa vsega skupaj še čez 108 miljard kron. Povprečno pride na vsakega Fvropejca 288 kron dolga. Največ dolga ima Francija, to je 26 miljard. Poleni sledijo: Rusija 14 miljard, Anglija 18, Italija 18, Nemčija in Avstrija po 12. Španska o, Portugalska i», Turčija 2' a Holandija in Belgija po 2, druge male državice pa i) mi-Ijarde. Letnih obresti plačuje Francija 088 milijonov, Rusija (»H), Italija 485, Nemčija 514, Avstrija 4.-J0 milijonov kron. Naš deželni zbor. V 14. seji se je; govorilo o ustanovitvi kmetijske šole na Gorenjskem. Šola je potrebna, ker grmska šola ne more posvetiti skrbi za planinsko gospodarstvo, ki je na Kranjskem velike važnosti in se nikakor m; sme zanemarjati. Načelno se sklene, ustanovili v visoki Gorenjski nižjo kmetijsko šolo in naročiti deželnemu odboru, da sestavi zanjo učni načrt in proračun; da najde zanjo primerno kmetsko posestvo ter ga vzame v najem; da prosi vlado za prispevek k ustanovnim troškom in zagotovitev redne podpore pri vzdržavanju šole; in da se obrne do kranjske hranilnice za podporo. Prebivalcem vasi Huje in Klanec se za popravo mostu čez Kokro dovoli podpora 000 kron. Loterijska srečka dne 28. malega travna t. 1. Gradec: 70 36 00 17 5 Tedenski sejem v Kranju dne 80. m. m. Prignalo se je 50 glav goveje živine, 4 teleta, 05 prašičev. 50 kg stane, in sicer: pšenice K 8*50, prosa K 7'25, ovsa K O- , rži K 8*—, ajde K OoO, ječmena K 7*25, iižola K 11*50, krompirja K 8'—. Semena: čista grahora K 9'—. Divan (zofa) še v dobrem stanju, se ceno produ v Kranju na glavnem trgu štev. 192. 112—1 $)e£S *s ^ v ikw W r r * Interessen v KRANJU ..pri vinotoču' ima veliko zalogo n<» i pristnega italijanskega vina. po 32 kr. liter vinskega kisa......S malinovca.......80 „ in se priporoča slavnemu občinsl vi i za obilno odjemanje. I Za pristnost se jamči! J bogar, p. d.^kooc po$«5tO'k O bctcr>car) $t. 9, p. r^raoj Učenca sprejme takoj Alojzij Gotzl, sobni slikar, Kranj. »ar priporoča 111 1 j fresno opeko proti jamčenju petih let. f^olar $ar> l> bjtibljarji prodaj« ci'iK' naslednje vozove: dva nova, na |»<>I pokrita; Jako alepanten dunajski brek, dva na pol pokrita voza, de malo rabljena; «Iva broom in dve odprti, elegantni k o i1 i J i. 106-8 Pozor! Prijatelj, kje si kupil svoje kolo (bicikeU)i da se tako dobro in lahko voziš? V Kranju pri Pavlu Bizjaku. Tam se dobijo izvrstna kolesa, trpežna in tudi lepa. Jaz ga rabim že I,i leta, pa še ravno lako leče. kakor nov. Gene so gld.85' -do 160*— najfinejša kolesa. 12 kil težka, iz angleškega jekla. Dobijo se tam ludi vse druge stvari, ki se zraven potrebujejo. 54 7 Stara kolesa od gld. 20- do 80*—. Naianeiieja pojasnila daje pismeno. 54 7 H. Suttner urar v Kranju, prej SPRACHER, zraven lekarne priporoča svojo največjo zalogo 10!) 1 "TJ o o CL o C ti u t) "D O l- tir, slatr)ir)c, $rcbrr)ir)C, cr)ir)a-Srebra ir> optičnega blaga Žepne ure vsake vrsle. /late, srebrne, ( Bogata zaloga salonskih (pendol) ur, nikelnasle, le najlinejšegii Švicar- kakor ludi ur za gostilne, pisarne skega izdelka ^^""v) iu kuhinje ter budilk Velika izber uhanov, brošk, prstanov, verižic, murčkov, zapestnic, obeskov i. t. d. Optično blago po tovarniških cenah kakor tudi vse vrste očal, naočnikov, daljnogledov (Feldstecher), barometrov, termometrov, vag za žganje, mleko i. t. d. Jedilno orodje iz china-srebra iz najboljših tovarn. Darila za vsako priliko. Vsa popravila se izdelujejo v lastni delavnici in se izvršujejo točno in ceno. Birmska darila po zelo znižanih cenah. 7717 Za nakup v Ljubljani se priporočajo naslednje tvrdke: KLOBUKE najnovejši facone priporoča po nizki ceni 57—H J. S. BENEDIKT na Starem trgu. I Trgovina w ^ ^ ^ * n z železnino F 5 LJUBLJANA \VoHbve ulice št. 8 LJUBLJANA S ^ priporoča svojo saloga ;m>—2 S S raznovrstnega Železnega blaga, kuhinjske $ a posode, hišnega, poljskega in raznovrst- ff -K nega rokodelskega, orodja, pozlačenih £J -K grobnih k rižev in vsakovrstne želez ni ne. >t ■k ^ •k Cene nizke. Postrežba točna. >* •K >»• Šivalni stroji y ^» «f»~ in kolesa. Tovarniška zaloga IVANA JAX-A Dunajska cesta št. 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa. Ceniki se dopošljejs na zahtevanje zastonj. 63—8 MLVl AH AH BOK j Pri nakupovanju diiknenega in manufakturnega blaga se opozarja na tvrdko 58-8 Spitalske ulice štev. 4 Veliki: zaloga suknenfh ostankov •>*.*-. j|p -J-'.^ rp)f|p-p ^ Najboljše vrste kolesa! Stu- in inozemskih tovarn IV. PUCHA Monarch, Nauman, Peugeot Jw francoska kolesa od 100'—230 gld. prve vrste £&| priporoea (i0—k § tvrdka A. Putrich V zalogi imam vedno 400 500 koles, katere prodajaj /jj*. najnižjih cenah. 1 „pri avstrijskem cesarju" 1 1 I 1 i I 1 i Slavnemu ohčinstvu se uljudno naznanja, «la se je v novozgrajeni hiši otvoril hotel. (52—H Priporočam slavnemu občinstvu prijazne suhe za prenočišča. - Gostilna se nahaja še v stari hiši, kjer se točijo pristna- d o 1 e n j s k a, istrska in štajerska vina. Za dobro postrežbo se jamči. Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - CENE NIZKE. - 1 B EÜ M m 1 i i Pravo rt — a bo plzensko pivo iz zadružne pivovarne vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dohiva 59—H v zalogi Ivana Gorupa. < I o Telefon .št. 90. FILIP FAJDIGA Zaloga in lastna ix.dclovaln.ica. sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. f>0 priporoča svojo velilao 61—8 zalogo sobne oprave vsake vrste garnitur i. t. d. Jamči se, da je v hlagu lastnega izdelka vedno siili les. MODROCE na peresih (Federmatratze), stole in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujejo točno po naročilu in po nizkili cenah. — Stoli za gostilne po 95 kr. C 1 rt C rt rt »g c Največja tovarniška zaloga sukna J. GKOBELNIK l^ubljana, Mestni trg20 priporoea svojo veliko Zalogo \seli vrst 77 7 suknenega blaga j.'iK«'rtulorfkkili, hrnskili in angleških ttofov, vnuke vrste letnega in zimskega lodna, kakor tudi mnogovrstnega manufakturnega blaga hlačevine la vss k oblekam potrebna oprave. Velika taJoga volnenega in bombažnega blaga ta ženske obleke, svilnatih Mn volnenih robcev. K roj ar en , ki štrlijo mnogo blaga, posebno znižane cen e. Bogata zhirka vzorcev sukna se razpošilja na zahtevanje. IVAN KORDIK trgovina t galanterijskim blagom LJubljana, Prešernove | Kloni »ve i ulice >t. 10-14 priporoa* Mvaj<> v.*liki> ntofu na drobno in na d«b*lo jedilnih in kuhinjskih potrebščin iz »Ipake in Blpaka-srehra, in veljajo predmeti i/. alpake (trpežne bele kovine) veljajo: i tacal »lir, navadnih sM. 1*40, tsikUi gid. S'50 1 . . /h kav«. . *•*&, „ . VSO 1 . nn/rv ali vili«' - (!• —. Jadna vatika dlan za inl>k<> |kl. —'HO, ta Jono gld. — in siliit- z rntrililll, kiiAiVnilii ali 11 < 11. -1 •*>•' M i 111 rnOiijeni : 12 parov navadnih ml „M. 11 SO 0 24 86«/. ('iii ras . Svečniki i/, alpake visoki 21 84 gld. 2- 2*80 2-r.o DomaČa trgovina v Cešnik & Milavec Ljubljana. Špilalske (Ungarjeve) ulice se pri poročata pri nakupovanju pomladanskega in letnega blaga za obleke za ženske in moške po najnižji ceni. ne. »; 2 I "O Vzorci po pošti na razpolago. R. LANG, Ljubljana (Kolizej) tovarna za modroca r.u paraaa in posteljno oprjvo, zalogu 1 oh ist va, |.ri|» vaaka vrati ii)O(lroce/,0os!eliiieu'ooe, zrcal, podob, oirotiih vozitkov, naslonjačev, počivalnikov 'sofa, kanace, iiivan m sobno opravo 76 7 po najnižjih cenah. Oatuka ■ 800 podobami potUa utatonj m poštnina proato. Prodaja Ludi na obroke, Razpošiljanje ločno. G.Tonnies, Ljubljana tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste stroje za slamoreznice in žage. si-7 Prevzame in izvršuje stav-binska in tesarska dela. BfA ponsv.i >»ojo v.-1 i ft o H2 — 7 <&a Coao pričetih iti is^e-fa-ni^v točnih 3čC in wa 0 to ittolto o pacajoča 3.-la. 9x4\t ina m vsa Ao ut j tit a &e,la, z>tata i»v svilnata ročna 3e(a fwiOW-Oa trt mir). L1\ia m i*i»*5oj#jo tečno n: pc> iti^Aifi et iciK. — zunanja nat.vtfct tcvuo. Alojzi j 74 7 izdelovalec vsakovrstnih predanih peri iz glinastih snovi. Velika zaloga peči za notranjo ali zunanjo kurjavo najmočnejših vsakovrstnih barv: rujave, modre, sive, rumene, bele, zelene i. t. d., belo in modro posodo za štedilna ognjišča. Lastna izdelovalnics \ Ljubljana, Opekarska cesta št. 9 (veliki stradon). i Adolf Hauptmann I t tovarna -,; 7 Si j oljnatih tax d, fit ncic i\ laTtou> J iiv lit c i a m m JW Ilustrovsni cenik brezplačno In poštnine piosii.. ^>ri)e dcl*tričr)a ljubljanska* * * * \oi)err)6 rorcjastlb ograj K«—1 AVGUST-a ŽABKAR-ja priporoča različnih mrežastih ograj za pašnike, vrtove, okna. vrata i t d kakor tudi vsa druga ključavničarska dela — Nizke tovarniške cene. — Točna in solidna postrežba. Glavna slovenska hranilnica»posojilnica regislrc.uua zadruga z neomejeno zavezo pisarna na Kongresnem trgu št. 14 tik nunske cerkve V Ljubljani ^ sprejema in izplačuje hranilne vloge in HV obrestuje po 47*% 3 od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. J Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. 31-u 4 I 5 4 i i O :: o: ©1 ©: ©1 ©1 ©i ©i ©1 © C t* 2 pcr IN • 7 ¿1 — S .~ - ~ - H •S £ J Ž — Š '5 g S -S8 > 3 "Ž 7 - 5 -o H E: - > 3 §* M1 a ~i£ "S "2 « 2 /. rt ■ > o -p a> 1* § d Si O — £ S n o o - l/ — p* _ «' * z 2 O ti k) "I? i fes a Prostovoljno so proda hiša št85 9 «j» 9 v Kropi # # # z nesdkMn vred. leiees t i k. glavne ceste blizu postaje Podnart, z avetna nadstropjlma, i rs** sobami in veliko kletjo, pripravna za rsikn obrt, v k deri je Mla /.«■ ve* hi -t.na gostilna, kasneje prodajaj na. Povpraša naj pri Lovrencu Boncelju, po domače pri Slei "bene.il v Železnikih. W 2 ttci ?uuapfti coii o £juGfjai*i -*-*■——*— pttsOlSflS >fiit-ii. mi.i oCvihjUmi »vojo p.iv ¡11 h.ljlV..:J0 i.lfoiJO vj.'fl »K#l a a f a it le z i j: l\ t<$af n ox i m Gc t i fi c cj a, »Miiiniijii »imo Httt to.no. S« HI tii:li. 72 7 LJUBLJANA lici Starem trgu štev. 1. Prva in najstarejša 78 7 zaloga šivalnih strojev. Tu s«- dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporoMm svoje izvrstne s 1 a m o i oz n i c e in m I a t i I n i <• e , katere se dobivajo v/.lie njih izhot misli retio. (leniki zastonj in poštnine prosti. Karola Kavšeka nasl. Mestna Hranilnica v Kranju obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka katerega plačuje i/, lastnega. Stanje vlog: 2,097.507 kron 45 vinarjev. Stanje hipotečnih posojil 1,440.226 kron 24 vinarjev. .'}.r>—ia KAROL FLOMAN trgovina s knjigami, galanterijskim blagom, muzikaltjami in godbenim orodjem v Kranju, glavni trg priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih in drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnic (vizitnic) in galanterijskega blaga Tudi sem preskrbe! veliko zalogo godbenega orodja in strun in prodajam vso po najnižji ceni. u n; Gospodom učiteljem in prekupovaleem pri šolskih knjigah deset odstotkov popustu. ;t^l~U;i«i»!-t-!-;":-.-M-l~!^ SCHNEIDER & VEROVSEK Sladoled fl* 5° S GOo\\Ja pri 9 Crr)llcj $rar>dtti, $\a$c\carr)&, l^rar)]. trfiJOVina 7. železni nO :.;i <1obH;r> in na drobno Ljubljana, dunajska cesta si. is priporoča svojo veliko zalogo banzovih poljedelskih strojev, tulatilnice, slainoi e/.inie, gepeljne, čistilnice (trtjerje), stroje za zijati, kositi in leti, železne pluge, kateiih ni treba držati. Vedno rez 27 1 TlavelZe. Železniške šine, eelnelll. Žele/.o. jeklo, okove za vrata in okna. Štedilnike, peti in kuhinjsko opravo, covi in Iroinhe za vodo* vode, raznovrstno orodje za mizaije, kovače i. L d., nagrobne križe. !! Cene izvanredno nizke!! 104 2 Odda se zidarsko in drugo delo vrtnar v Ljubljani. Gradišče št. iA ■ proračunjeno na 7849 kron jednemu glavnemu podjetniku. • Proračun, načrt in pogoji so na vpogled v mestni občinski pisarni. Pismene, zapečatene ponudite, katerim je pri-dejali I0a/o varščine, je vložiti d.0 vštetega 15. maja t. I. opoludne pri krojnem šolskem svetu, ki pa ni vezan na najnižjo ponudbo, priporoča Klavnemu občinstvu po eno in dve leti stare vrtnice (Gartenrosen) različne barve in velikosti od 35 do 60 kr., koreninske pristne mesečne vrtnice (vvurzelechte Monatrosen) rdeče od 15 do 25 kr. ter vedno veliko izber vsakovrstnih drugih cvetlic po nizkih cenah. -IM Zunanja naročila se točno izvršujejo. ■■*- Krajni šolski svet v Kranju. Izdaja in zalaga konsoivij • Gorenjca Odgovorni urednik Qaiper Eržen. Tiska tiskarna v Kranju 1133