18. štev.
v Murski Soboti, dne 17. julija 1921.
Poštnina plačana v gotovini.
II. leto.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO
v MURSKI SOBOTI, Aleksandrova cesta 67.
OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE IN 80 mm ŠIRINE K 1·—
Izhaja vsako nedeljo.
Posamezna številka velja 2 kroni.
NAROČNINA: ZA	CELO LETO	—	80	K
ZA POL LETA — —  —  —    —   — 	40 K
ZA ČETRT LETA	—	—	—	—	20	K
ZA 1 MESEC — — —  — — — — — — 7K
Domačini !
Prejšnja naopačna vzgoja naše Slovenske mladine je kriva, da je med nami malo zavedni Slovencov, več madžaronov i nemškutárov, nájveč jih je pa neodločnih. To se právi, da je malo odločni, bátrivni národni boritelov med domačini, več je hujskáčov, podjedcov i nájveč pa strahšlivcov, med njimi preci manjákov i bedákov. Té tri kategorije naši zavedni, odpadniški i nejodločni Slovencov razpádnejo ešče nadale v napredno i zaostánjeno mišléče, poštene i nej poštene, itd.
V našoj novoj domovini májó bodočnost moderno mišléči zavedni Slovenci i odkrito srčni prijáteli Hrvatov, Srbov i vsej Slávov, ki so v mišlenji i dejánji na právom mesti. Zamázane narodne vejsti odpádniki . . . madžaroni i nemškutári . . . nemrejo i nesmejo nadale med nami ostáti, ár bi to bila nájvékša sramota i nesreča 
lüdstva naše krajine. Indiferentne ali nej odločne lüdij povábimo i njim priporočamo, da se spotijo i pri prvoj priložnosti k zavednim Slovencom pridrüžijo.
Što so naši brati?
Mi domačini tiste Slovence i Sláve za naše brate spoznamo, ki so v svojem pozvánji k nam prišli, svojo slüžbo vrlo, rédno i pošteno opravlajo, i poleg toga domáčim národnim boritelom pomágajo naše lüdstvo na právo pot správlati. Naši prijáteli i brati so záto v istini tisti, ki brezi lastni pretirani peršonski námenov se v interesi domačinov i orsága trüdijo, to je, da ne ašpirirajo na to, da bi nás domačine tak kak kákše podjármleno lüdstvo terorizirali, liki da domáče zavedne Slovence s cejlov močjov i pri vsakšoj priložnosti podpérajo, v njihovom odličnom národnom prizadevanji : to so naši prijáteli, to so naši brati ! Národni zagriženi (napjénci, gizdávci), intriganti, nemškutári, koristolovci, izcecálci našega lüdstva, zamázani špekulanti naj idejo nazáj, odkéc so prišli, tákše gospode mi ne moremo za prijátele i brate spoznati. V Prekmurji trbej pošteno i solidárno delati za národno rejč, tü trbej lüdij, šteri spoznajo v kakšem položáji je Prekmurje, pa svoje cejlo živlenje, cejli svoj trüd na to vágo denejo!
Mi domačini se vöprosimo i si prepovejmo, da bi nás takšeféle elementi pri vsakšoj priliki za dráge prijátele, brate zazávali. Prekmurje nesme postáti i ne bode nigdár kakša kolonija láži bratov i prijátelov. Za to se bodo národno zavedni Prekmurci skrbeli, ki so se za osloboditev naše grüde rávno tak borili, kak právi bratje Južno Mure, s šterimi si drágevole za vsigdár rokou podámo.
Automobilski promet v Prekmurji.
Automobilsko prometno drüštvo v Ljubljani nás obvešča, da začne dné 13. julija 1921 z automobilskimi vožnjami Dolnja Lendava—Črenšovci—Beltinci-—Murska Sobota- -Brod ob Muri pri Petánjcih po sledéčem voznom rédi :
Vozni rédi
na progi Brod ob Muri pri Petánjcih—Murska Sobota—Dolnja Lendava :
Cejna iz Murske Sobote do Broda 10 din. (40 K), do Beltinec 7 din. (28 K), do Črenšovec 12 din. (48 K), do Dolnje Lendave 25 din. (100 K)
Sokolski dén.
Dné 10. julija je praznovao v M. Soboti v parki gráda Szápáry-ja prekmurski Sokol prvi jávni nastop.
»Novine« i drügi klerikálni listi so pisali, da prekmurska zemla, prekmurska tla nej so stvorjena za Sokole. Nišče je nej to vörvao. Vsakši je vido, da je to enostránost edne politike, da je to nej drügo kak hujskanje i iskoriščávanje sokolske misli v sebične námene klerikálske propagande v Prekmurji. Vsigdár so nam pravli, da je Sokolstvo Bog zná kakšo liberalno, protiversko drüštvo, pa da tisti dečko pa tista dekla, štera med Sokole stopi, se je na vöke zgübila. Mi smo nej na té izvájanja nikši odgovor dáli. Čákali smo, naj dá odgovor 10. julija sam prekmurski Sokol, naj sam z svojim nastopom z svojim dejánjem posvedoči pred lüdstvom právo miseo Sokolstva i stém v kot potisne vse tiste, šteri — nepoznavajoči cil i námen Sokola — proti tega gučijo i agitirajo. Sokolstvo je nej nikšo politično drüštvo, štero bi se za kakše pravice v političnem živlenji borilo, Sokolstvo je nej protiversko drüštvo, štero bi mogoče klerikálno misleča lüdi preziralo i pri vsakšoj priliki proti njim delalo. Nej ! Drüge cile pa drüge námene má Sokol. Láni je to že ednok pokázao. Edno leto je že tomi, ka so Sokoli i Sokolice s svojim jávnim nastopom v Prekmurji sijajno manifestirali za sokolsko idejo, za sokola miseo, šteroj je edini cil : uzgojiti edno v düši pa v tejli močno generácijo. Námen Sokola je, vzgojiti močno düšo v močnem tejli, vzgojiti edno organizovano civilno armádo, štera z vsejmi neprijáteli gorivzeme bojno, armádo, štera močno stoji na svojem mesti, gda nam naši zvünešnji i notrášnji naši düševni i telesni neprijáteli nam bojno napovejo ; vzgojiti edno armádo, štera za národno delo, za jugoslovensko miseo, za našo lejpo domovino ešče svojo krv tá dá.
To ščé Sokol ; šteri kaj drügega v njem vidi
tisti je zapelani ; šteri zatoga volo ne stopi med Sokole, ka je to protiversko drüštvo, tisti je slepi; tisti ne lübi svojo düšo, svoje zdrávje, tisti je neprijáteo lastnoj svojoj bodočnosti, tisti je neprijáteo one okolice v šteroj živi, tisti je na brejme nej samo sebi, nego vsakšemi.
Z veseljem konštatiramo, da se sokolska miseo lejpo širi med nami. Od lanjske manifestácije mao se je sokolstvo med nami učvrstilo i lejko lejpe uspehe goripokáže. Zato je nájlepši dokáz bio nedeljski nastop prekmurskega Sokola. Ka je ránč prekmurska zemlja preveč priprávna za sokolstvo, posvedoči to, ka so se 10. julija Sobočanci prebüdili na močno strelanje, štero kak da bi simboliziralo bojno proti tistim, šteri so neprijáteli svojoj močnoj bodočnosti, svojoj jákosti, šteri so proti sokolstva. Lejpo vrejme, štero je cejli dén vládalo, je samo pripomoglo toj slávi, tej manifestáciji prekmurskega Sokola. Vsakoga pot je samo v park pelala, gde so že vse priprave gotove bile, gde je že bojišče priprávleno bilo za naš naraščaj, šteri gnes má vöpokázati, na kelko drži važno sokolsko idejo 2000 lüdi je nestrplivo čákalo nastop mlájši i starejši Sokolov, šteri so poklicani vse tisto notriprinesti, ka je dozdaj na tom poli v Prekmurji zapüščeno, zanemárjeno bilo. Nej smo se várali. Kak močni, na vse priprávleni soldáki so stopali pred nami prekmurski Sokoli. Vsi so znali, ka znáči to njihovo delo ; vsi so popolnoma zrazmeli cile i námen sokolstva, da je té nastop allegoria tistoga nastopa v živlenji, od šeroga visi naš obstanek. Vsevküp je nastopilo 114 telovadcev iz Murske Sobote. Župne vaje je izvájalo 52 článov, 36 článic i naraščaj, zvün tej pa 36 soldákov. Vsi šteri so nastopiti, so izvojüvali naše začüdenje nad listov disciplinov, štera je med njimi vládala. Naj se tak batrivno i zvestno ponášajo v živlenji, pa je bodočnost njihova.
Krasen je bio nastop. 10. julija nemremo pozábiti. To je dén naše velke evolucije, štero so
Stran 2.
PREKMURSKI GLASNIK
17. julija 1921.
prekmurski Sokoli v gibanje postavili, to je bio dén naše probe, dén naše čednosti za národne, za kulturne reči.
Med nastopom je brat Koder lejpi pa dugši govor držao. V govori je naglašüvao važnost Sokola v Prekmurji i je z veséljem konštatirao, da tisti Sokol, šteri je láni v našem Prekmurji slabo razvijao svoja krila, zdaj že visoko leti za visoke ideále, i je želeti naj se tá sokolska miseo močno razširi v Prekmurji. Izrekao je tüdi nájtoplejšo hválo za neumorno delo, i naporen trüd učiteljstva, šteromi je prav i nájsvetejša briga cejlo Prekmurje v kulturnem, národnem i v vsakšem deli na tisto višino zdignoti, gde je zadovolstvo, gde je bláženstvo, gde vláda telesni i düševni miz.
Ljubljanski pevski zbor; šteri 60 članov čté, je krasne i lübezne pesme spevao.
Pripomniti moremo ešče, da se je sobočka »Zláta mladina« zdrüženo z sobočkim futball klubom tüdi korporativno udeležila cejloj svečanosti i stém je pokázala svojo národno i sokolsko čütenje i mišlenje. Tam je bio iz M. Sobote skoro vsakši, inteligencija, obrtniki, trgovci, delavci itd, zvün ništerni prefrigani madžaronov, šteri nemrejo trpeti nikaj, kaj je slovenskoga, takše goste pa nam nonč nej trbej, náj idejo tá, gdé se vesélo čütijo f
Po telovadbi je cejla publika razodišla v posamezne paviljane, pa zdaj se je začnola veselica, takša neptisiljena lejpa veselica, kakšo ne vidimo vsigdár.
Vse je lejpo, nepozablivo bilo. Samo Sokoli so zmožni tak nastopiti. Li naprej na potrtoj poti.
Na skorajšnjo svidenje, na edno novo manifestáeijo, na nove vaje za našo bodočnost, za našo moč, za našega národnoga ponosa ! Zdravo !

Prometne prilike v Prekmurji.
Automobilsko prometno drüštvo v Ljubljani ščé edno goréčo rano našega Prekmurja ublážiti, i to je komunikácijske razmere pobogšati. V promet je postávila tá drüžba automobilsko vožnjo med Broda pri Muri pa D. Lendavov. S tém na glávnoj cesti Prekmurja mámo zvézo, oslobodjeni smo kak-tak od nesmilenosti naši fijákerov, šteri so že nej znali, v zádnjem cajti, ka bi prosili na pr. D. Lendavo. Ob sebi se razmi, da tá vožnja nemre stálna biti. Oda nastopi dežjevno vrejme, naše ceste slüžbo popolnoma odpovejo, pa tam smo, gde smo bili, edino mo bogatejši z ednov
izkušnjov, mo mejli lejpi spomenek, gda je velki autobus po našoj cesti leto, gda so se naše slabe hiže gibale gda je mimo vozo, gda je tákši práj napravo, ka smo po dugoj cesti nikaj nej vidli drügoga, samo práj i dim v oblákaj.
Interesántno je opomniti, naednok kak se cukajo samo na letne mesece za naše Prekmurje. Té dni se je od drügoga nej gučalo i konferiralo v merodájni mestaj, kak da morejo v Prekmurje automobile postaviti. Jugoslovánski kreditni závod je po cejlom Prekmurji poizkušnje vožnje držao. Lendava, Cankova, Mačkovci, Gornja Lendava so bile glávne točke té vožnje. V vsakši kot so notri-poglednoli, pa so samo povékšali znatiželnost mirnim lüdém, šteri so že mislili, ka de njihova občina tüdi kakša automobilska postaja. Drügo šo nej mogli doségnoti, edino ka so se prepričali, da je nemogoče vozili z automobilom za volo slabi cest.
Nadalje so objávili listi, da nakáni generálni komisáriját za tujski promet v Sloveniji otvoriti automobilno zvézo Maribor—St. Lenart—Slatina Radenci—Murska Sobota—Beltinci—D. Lendava. Odhoe iz D. Lendave bi bio ob 5. vöri, prihod v Maribor ob 9 30 ; odhod iz Maribora ob 14., prihod v D. Lendavo ob 18 50. vöri. Kak vidimo, lejpi načrt so izdelali. Ešče minute so napisali, gda bi mogao té autobus v D. Lendavo priti, kak kakši brzovlák. Vse je to lejpo, no nepruizvedivo ž automobilom, posébno pa nej v Prekmurji.
Od automobilske vožnje je stokrát bole važno za nás železniško pitanje. I to : železnica Murska Sobota—Hodož i železnica M. Sobota—Ormož— Ljutomer. Ka se prvo tiče, nikše politične vzroke so nam vsigdár naprej prinesli, za volo šterih nemrejo to železnico v tir postaviti. Kakše bi bile té politične vzroke, nemremo izgrüntati, samo telko Známo, ka je trianonska mirovna pogodba z Vogrskim orságom že ratificirana, pa s tém so že té politične težkoče odstranjene ; to tüdi známo, ka či de tá železnica ešče dugo erjávila, erjávi tüdi naš kmet, posébno pa naš obrtnik i tržec, i cejlo naše živlenje. Nemremo razmiti to taktiko, ka za tak velko krajino, kak Prekmurje nemrejo toliko žrtvovati, ka bi to železnico, štera je naša gospodárska žila, v promet postavili. Či vláda lejko volira milijone i milijarde na rázne nej ránč preveč važne potrebščine, za té držávni interes bi se tüdi lejko kaj pobrigala.
Drügo pitanje je zdaj železnica Ormož— Ljutomer. Tá proga je že trasirana, pa se k mali začne zgráditi. Vláda je tüj votirala za to progo izdatno šumo. Tá proga tak z komunikacijski raz-
logov t Slovenijo, kak pa tüdi iz gospodárski razlogov bi nájbole prilična bila ne samo za Prekmurje, nego za cejlo Slovenijo. Ali zdaj pridejo drügi reflektanti. Interesenti, šteri se potegujejo za zvézo Prekmurja i Murskega polja s Ptujskun poljem so se oglásili minoli keden pri merodájni činitelov v Beográdi, pa so predložili nácrt té železnice, štera bi vozila Aspang—M. Sobota— Ptuj—Rogatec itd. Ta proga bi tekla približno vsigdár ob okrajni cesti, štera zvéze St. Lovrenc Sl. g. s Ptujem. Od té proge je samo nácrt predložen i kak listi pišejo v Beográdi se povido té nácrt. Zdaj se bojimo samo, ka med dvema stolicoma na pod spádnemo. Nam so tüdi obečali progo Ljutomer—Ormož, rávno tak Ptujančarom. Na našoj progi že delajo, tam pa samo obečávanja delajo. Kak že poznamo té prilike, bojimo se, ka mo se samo na papiri vozili v Ormož, rávno kak gradjáni iz Ptuja s svojov železnicov. Ali či glédamo gospodárske, upravne, prometne prilike, moremo vstrájati na našem stališči, da se železnica M. Sobota—Ormož—Ljutomer zazida, tečás pa, dokéč od té železnice drügo nemamo, kak nácrte, trasirano progo, naj se otvori promet M. Sobota—Hodoš. Stém bi dosta pomoreno bilo.
NOVICE
Regent Aleksander je preko Ljubljane odpotovao v inozemstvo, v Pariz, gde ostáne več kédnov. Ž njim sta odpotüvala tüdi princesa Jelena i princ Pavel Arsen.
Kr- namestnik v Sloveniji je imenüvan naš veleposlanik v Prági g. Ivan Hribar. Za njegovega namestnika pa dosedanji uradnik deželne vláde za Slovenijo g. dr. Baltič.
J Rojstni dén králja Petra I. V M. Soboti v rim. katoliškoj cérkvi je bila svéta meša 12. julija na rojstni dén Nj. Veličanstva ob 9. vöri, pri sodelovanji vojaštva i ogengasilnega drüštva. Sobočki učitelski pevski zbor je pri meši pod vodstvom i dirigiranjem gosp. Košta krasne cérkvene pejsmi pevao, na konci meše se je pa zaorila držávna himna. — Pri sodniji je vojaštvo i ogengasilno drüštvo pred civilnimi i vojaški oblástmi vzorno defiliralo.
Nájdeno. Dné 9. julija se je najšla v M. edna denárnica z denárjem. Sto je zgübo, naj se zglási v pisárni Jugoslovanske demokrátske stranke v M. Soboti.
LISTEK.
Nedeljska šola.
IV.
Zakaj so nej zadovolni naši Prejšnji gospodi ? ste me pitali zádnjič Martin. Težka rejč, žmetno va se razmila, ali itak va probala kaj.
Spominjajte se le, kakše gospode smo meli preje v naši okolici. Je li: vučitele, pope, notárose, fiškáliše — pa skoro pozábim : grofe. Pomislite ešče to med naštetimi kelko je cilo takših s šterimi ste se po svojem domáčem jeziki lejko zgučali.
— Bogme, malo jih je bilo . . .
— No vište, tü je pokopan pes. Šteri so nej razmili naš materni jezik so nej našega pokolenja. Tej so odišli, ali prostovoljno, ali so je izgnali záto náj se vogrska vláda poskrbi za nje.
— Hoho, gospod ! — Právijo Martin, ne gučimo zdaj od Vogrov, naši, krv z naše krvi, meso z našega mesa so ništerni, pa itak so nejzadovoljneži . . . Od ovih mi povejte kaj.
— Zádnjo nedeljo smo gučali o tem, da je
naš jezik siromašen, zanemarjen. To znači, da ne samo vaš jezik Martin, ali tisti slovenski jezik tüdi, pošterom naši gospodi rojeni Prekmurci gučijo. Čedno povedati in napisati, — če ste nej pozábili ešče mojo vágo o štere sva se gučala zádnjo nedeljo, — právim od vág e vam težko pove ali napiše ništerni gospod kljub tem, da je sin našega pokolenja. Vogrski zná, ništerni bi nemški lüdi ználi raztolmačiti kaj imate poglédati na vági, ali slovenski nej : ár so se kaj takšega nej včili. Gospod je pa záto gospod, kak vi to navadno právite, naj več zné kak kmet. To je : naj jezik gospoda se bole spretno obráča, giblje, pa mi náj vse zná povedati, raztolmačiti ka mij, vaščani, kmetje potrebüjemo.
No, vište, Martin, to je žmetno : včiti se, od tega se bojijo naši gospodje. Právite ka to gospodi itak lejko ide? Nej, drági moj Martin, včiti se, to je düševno delo, žmetno delo, dostakrát žmetnejše kak kopanje, ali oránje, od težkoga dela se pa človik boji, boji se pa nájbole takrat, da je že malo v letaj, da je starejši kak sem zdaj jaz!
Kelkokrát ste ví tüdi čüli od toga, da prej zemljo, gnoj, živino je inače skrbeti, kak to vi
delate Martin. Ka ste pravili ví takrat, Martin ? Nove šege so za nove lüdij. Vište, tak so tüdi naši gospodi. Nas njájte pri stárom, mlájši pa náj delajo, kak de njim boljše, to je njuv odgovor.
Glávna težkoča je pa v tom, da brez znánja bogátoga Slovenskoga jezika je trnok žmetno izvrševati gospodske posle. Vučitel, poštar, notároš, fiškáliš, sodnik, celo trgovec dosta ma opravili pismeno in ne le navádne, vsakdanešnji reči. Če pa nevej jezik; svoj poseo, svojo dužnost izvršiti ni je zmožen, to je: ostáne brez krüha. To je vzrok nezadovoljstva pri ništernih.
Povém vam še nekaj :
Gospod tüjega vérta slüži. Gospod je, kak vi právite, v resnici pa : sluga je gospod. Vučitel, notáruš, poštar, žandári financ, sodnik, vsi slüžijo nájvékšega gospoda : držávo. Oni izvršijo njim poverjeno delo, držáva pa kak dober in za svoje 
slüžbenike skrbéči gospod j pláča. Drági sosed, Martin, more biti, vi ste tüdi slüžili drügoga vérta, ki vam je vsigdár pošteno izročo pláčo, skrbo se je za vás. Pomislite samo : če vašega prejšnjega dobroga gospoda zadene nesreča, ka bi napravili vi ? Pomágali bi njemi po svojem, kak že to vaša
17. julija 1921.
PREKMURSKI GLASNIK
Stran 3.
Iz uradništva. Inž. agr. Franc Mikuž, asistent na veleposestvu Zichy-v Beltincih je napredovao v IX., činovni razred.
Povabilo. Prostovoljno gasilno drüštvo v Murski Soboti prirédi dné 24. julijá t. l. v hoteli Benko-ja poletno plesno veselico z kuhinskim koncertom, deklinskim pevanjom, goslanjem decé i šaljivo pošto. Začétek ob 5. vöri popoldnévi. Vstopnina : za kotrigo 10 K, nekotrigo 20 K, družinska vstopnica 40 K. Preplačila se zahválno vzemejo. Čisti dobiček je namenjeni za správlanje škéri gasilnoga društva. — Vse tiste, ki bi znábiti posébnoga vabila z pozáblivosli ali drügoga vzroka volo nej do rouk dobili, s tém se pozovéjo na plesno veselico.
Pojasnilo. Izdajatelji tega lista izjavljajo, da je prišla notica : »Ka je pa to ?« v zádnji številki brez njihove vednosti i proti njihovi volji v list. Preskrbljeno je, da se kaj takega ne bo v bodoče več zgodilo.
Istotako izjavljajo, da tvori članek »Bábje modrüvanje« le mnenje enega izmed gospodov, ki stoji izven kroga izdajateljev.
Izdajatelji ,,Prekm. Glasnika“.
Invalidi pozor ! Vsi vojni invalidi se pozovéjo, naj pridejo na shod, šteri de se vršo v nedelo, 24. julija t. l. ob 10. vöri predpoldnévom v gostilni pri Kroni. Ustaviti si morejo organizácijo, štera de skrbela, da bodejo invalidi rédno dobivali invalidno rento i da se bo v Prekmurji tüdi rešilo invalidsko pitanje.
Ogenj. V Odrancih se je hiža Ferenčak Martina 7. julija okoli pol 4 vöre vužgála i popolnoma zgorela. Zgorele so tüdi štale i hlevi. Kvár je 25000 kron.
Pésji zápor ostáne ešče nadale v veljávi v Prekmurji, ár je dné junija 23. 1921 je prišao v občino Vidonci nikši tuji pes, šteri se je sumljivo obnášao. Ogrizao je dva otroka, edno svinjo pa več psov. Pri tom psovi se je ugotovila pésja steklina. Ogrižena otroka sta odišla junija 26. v Pasteurjev inštitut v Zágreb.
Držávna posredovalnica za delo, podružnica v M. Soboti sporoča, da je toga závoda obiskalo od 1. januarja 1921 5527 stránk od šteri je bilo 2696 delodajálcev i 2831 delojemalcév. V tej 7 meseci je bilo v delo posláno 2363. Držávna posredovalnica za delo posredüje i slüžbo vsakše vrsti brezpláčno na vse kráje naše držáve. Posredüje tüdi delo vékšim skupinam gozdni, polski i drügi delavcov, i nakáže služkinjam sploj dobra mesta pri ugledni družinaj po cejloj držávi.
v
Zegnjávanje križa v Noršincih. Dné 17. julija bode požegnjen hriž v Noršincih, šteroga je občina za 3000 kron küpila. Svéčanosti se začnejo okoli 11 vöre.
Brata Brumen v Murskoj Soboti (poleg papinske cirkve) sta dobila dosti štofov i cajgov za ženske i moške gvante. Priporočamo tou bauto, ár má najnižiše cejne. Uradniki in učitelji na obroke.
Horvath Ivana, mužikáša iz Črnelavec je Mariborsko sodišče dozdaj v zapori držalo, ár so mislili, da je on sudelovao oziroma krivec bio pri roparskem deli na Mikolo, šteroga so láni jesén oropali. Zdaj se je pokázalo, da je Horvath popolnoma nedužen, on je nonč nikaj nej znao od cejloga roparstva, záto so ga na sloboščino püstili.
Sto de pláčao naše bojnske dugé ? Po trianonskoj mirovnoj pogodbi more Vogrski orság vse tiste dugove pláčati, štere je napravo od 1914 1. augusta naprej tistim krajinami, štere so od njega po toj pogodbi odvzéte. Dug Vogrskoga orsága so tüdi bojnska posojila (hadikölcsön). Iz toga slejdi, da vsem tistim more Vogrski orság pláčati nazáj tiste pejneze, štere je naše lüdstvo na hadikölcsön dálo. Naša vláda de to obračunala z Vogrskim orságom i na to nam bode nazáj pláčala.
Borze. Zagreb, devize : Berlin 202—202.75, Bukaresta 225—230, Milan 731 —733, London izplačilo 570—571, Ček 565—570, Praga 203.50 —203.75, Pariz 1217—1219, Sofija 120 Švica 2565 — 2570, Dunaj 20.55—20.75, Newyork kabel 154 — 154.25, ček 150.70 — 152, Budimpešta 57-57.40. Valute : dolar 149.50—149,75 avstrijske krone 22—22.50, češke krone 207—208, 20 K v zlatu 519, funti 560—565, napoleoni 513—517, marke 208—210. leji 225 — 232, lire 725—728, souwereign 635, madžarske krone 60.
Ka se čüje — ka se piše?
Agrárna reforma i ,,Novine“. Kleklnove »Novine« se vmešávajo vsigdár v agrárno reformo, ár Kleklni i njegovim pristašem ni prav, da bi se zemlja razdelila onomi, šteri jo obdeláva. Oni bi radi bili, da grofi ešče v nadale gospodárijo v Prekmurji, kak so prvle, a naš kmet naj dobi svojo pláčo za težko delo od grofa s péskim bičom. Kristuš je pravo, da má vsakši človik ednáko pravico za živeti, nej pa, ka naj má eden vse, drügi pa nikaj. Záto se pa bo agrárna reforma tüdi izvedla, pa kmetova i boža lást bo tista zemla, šteri de jo obdelávao, či de li to prav grofom pa cerkvi, šteriva sta dozdaj živela na račun kmeta. Što dela náj živé, što pa nešče delati naj pogine. Takša je naváda po cejlom svejti, pa zakaj ne bi to tak bilo v Prekmurji tüdi ?
Prekmurska županija s posebnim pravicami. V svoji »Novinaj« z dné 10. julija tl. se segreva Klekl za »Prekmursko županijo s posebnimi pravicami« i za enákoprávnost domáčega jezika. S tém odkrije Kleklnova klika cejlo ono protidržávno lumparijo, s šterov je že skozinskoz prožeta. Oni ščéjo meti posebno županijo s »posebnimi« pravicami i z urádnim »prekmurskim« jezikom. Ka je zdaj te to? Prekmurje ostáne na vöke tao Jugoslávije, pripadajoč pod Slovenijo, v šteroj se ešče več bole slabih slovenski dialeklušov guči kak v Prekmurji, ali záto ešče nikomi nej v pamet prišlo, da bi se v vsej tej krajinaj uprávlalo v pojedini dialektušov. V Italiji so vsi Italijáni, kak v Nemčiji Nemci, pa se ne razmijo eden drügoga, ali šo záto ešče vsigdár Italijáni ali Nemci, pa smo ešče nigdár nej čüli, ka bi što v Itáliji, v Nemškom orsági, v Austriji, ali pa v kakšoj drügoj držávi to zahtevao, ka tü zahteva Klekl, ki dobro zná, ka je rávnok prekmurski dialekt eden od nájlepši slovenski dialektov, šteri celo blizu stoji književnem jeziku. Če bi lüdjé v Franciji, Itáliji, Nemčiji ali gder drügod čteli Klekl-nove »Novine« bi mislili, da lüdjé v Prekmurji ne gučijo nego lajajo. Hvála Bogi, da »Novine« čtéjo samo
Klekl-novi pristáši, šteri se Kleklnu za takšo část, kak tüdi za »prekmursko županijo sposebnimi predpravicami za grofe, Kleklna, Severja, Raffensbergerja prav lipou zahválijo.
V gojdno Jugoslávi, večér pa Vogri. Na rojstni dén Njeg. Vel. Petra l. je cejla Murska Sobota izobesila zástave. Perse, da naša sobočka »Mála Kaniža« se je tüj ščela vöpokázati, pa so z zástavami okrásili hiže na dvá krája od liste lejpe Andráššy-ove ceste. Samo ništerni so bili v nevoli. Nej so meli pri rokaj včasi jugoslovensko zástavo, pa naj si samo nikak pomorejo, so naprej vzéli ešče od stári časov tü pozáblene erdéče-bejle-zeléne vogrske zástave, zeléno fárbo so na plávo prekpofárbali, pa so té zástave z mirnov düšnovestjov vöobesili. No, ali zdaj se zgodila pálek drüga nevola. Sunce je zadvečara tak močno peklo, ka je to hamično plávo fárbo vse dojzažéžgalo Máli Kanižárje večér, da so zástave dojvzéli, so nikak nej mogli goripriti na to delo j kak vrági je pa to — prej — Vej pa smo mi jugoslovenske zástave vöobesili, pa zdaj je nikák na vogrske pofárbao.
Kelko poslancov je glasovalo za ustátávo ? Zádnje Novine právijo, da je za ustávo glasovalo »samo« 223 poslancev, a vsi drügi so glasovali proti. Istina je to, ali to tüdi dokáže, da je za zdaj telko pošteni, jngoslovánski poslancov v Beográdi, šteri želejo lástno, slobodnno i nerazdelivo držávo. Vsi drügi pa, štere je národ za toga volo poslao Beográd, da naj tam delajo v korist národa, so samo pláčo vlekli i se potepli na račun toga národa vsepovsédi okoli, samo tam nej, koma jih je národ poslao. Kovali načrte, kako bi samo zamogli delo tej 223 poslancev učiniti, da bi zatim oni lejko neovirano vládali. Ali nej se je zdaj to njim posrečilo, pa se sledi tüdi ne posreči, ár národ té protidržávne činitele i poslánce pri drügi volitvaj domá püsti. Nemamo telko denárja, da bi pláčali takše poslance, šteri samo proteštirajo. Mi ščémo v držávi réd, i na vládi takše lüdi, Šteri do delali za našo korist, ne pa proti držávi, proti kmeta i delavca.
moč dopüsti. No Vište, rávno tak so ništerni naši gospodi : boli njim srce za prejšnjega gospoda in Obenem za prejšnji dober krüh, pa njemi pomágajo s tem, da jávno kážejo : zdaj sem nezadovoljne ž.
— Znájo, gospod, v resnici mi je žao za te nesrečne gospode.
Čedno ste povedali, ali to je vse ka so vredni. Z drüge strani se pa lejko zavedate, da je gospodski stán nej tak lepi in poželenja vreden, kak to nekateri mislijo. Sloboden, gospod ste ví Martin, kmet je gospod. Bistra gláva, močne in delavne roke, to dela gospoda ! Zemlja je nepremična, ostáne na vse veke, vaše delo de potrebno torej do konca sveta in vaš krüh je zasiguran tüdi na veke.
Zemlja in vaše Zdravo, močno telo, to jí temelj vaše bodočnosti, za te se morete skrbno in požrtvovalno trüditi. Zemlja je vaš dom, vaša Domovina. Čedno in zdravo živlenje je pa moč Domovine. To dvoje je naše, začuvaj nam je Bog ka je pa tüje, bodi gospod, ali gospodárstvo nesi je. — Hudič !
Peter Domačin.
POLITIČNI PREGLÉD.
JOOSLÁVIJA. Ár je ustáva sprejeta, i se morejo pokrajinske vláde likvidirati, na Hrvatsko pa Slovenijo bodo imenovani králjevi namestniki. V Zágrebi bi büo za namestnike imenovan poslanec Demetrovič; v. Ljubljani na to mesto bi prišao naš poslanik v Prági g. Hribar. Imenovanje g. poslanika Hribarja za namestnika je že gotovo delo. Ivan Hribar odpotovao de v krátkem na nekelko dni v Prágo, da izroči svoje posle začasnemu voditelu poslanstva, pa na to nastopi svoje novo slüžbeno mesto v Ljubljani
ZA VOLO ATENTÁTA na regenta je več kak 700 lüdi zgrábleno, ki so več ali menje zapleteni v atentát. Štiri komunistični poslancov je tüdi doj zaprejto. Atentátor je zvezi bio z Dunajom pa z Budimpeštom, záto je naša vláda tam preiskáve naredna. Vsi tozadevni spisi so se izročile že sodišči, gde bodo krivci odgovorili za svoje delo.
POLJAKI pa ROMANI so sklenili med sebov za pet let pogodbo prema, šteroj de edna držáva bránila i pomágala drügi ob priliki sovrážnega napada.
RUSIJA PA JAPONCI ljuto bojno májo v Sibiriji ; general Brusilov je komadant sovjetske vojske, pa je tom prilikom izdao armádno zapovid v šteroj poziva vojáke naj bodo priprávleni brániti svojo domovino. Njegova armáda čté okoli
500.000	lüdi elitnih čet.
MADŽARSKI FINANČNI minister je izdao odredbo, prema šteroj se smé samo do 5000 K vogrskih unesli na Madžarsko, namesto dosedanjih
10.000	kron.
Stran 4.
PREKMURSKI GLASNIK
17. julija 1921.
KMETIJSTVO.
V našoj králjevini je posejano letos s pšenicom: v Srbiji 467.711.25 hektárov, v Hrvatskoj 205.985, v Sloveniji 42.729.05, v Vojvodini 763. 000 v Bosni i Hercegovini 94.352.22, v Dalmaciji 11.643.28, v Črnojgori 4.472.07 hektárov.
Ječmena je posejano v cejloj králjevini 242. 396.63 ha, žita pa 173.164.82 hektárov.
Letos je za 123.749.50 več posejano kak láni.
Žita je posejano v Srbiji 791.000 hektárov, na Hrvatskem, 378.000, v Sloveniji 79.000, v Vojvodjni 1 milijon, v Bosni i Hercegovini 126. 000, v Črnojgori 7000 hektárov. V cejloj držávi je posejano okoli 2 milijona 308.771 hektárov.
V Bački zádnje dni je toča dosta škode naprávila žiti i kukurci. Záto se je cena kukurci znátno zdignola, dočim je cena stároj pšenici 1100 K, a nova se ponüja že po 950 kron.
V Prekmurji delo lejpo ide naprej. To je zdaj tisto vrejmen, od šteroga visi naše letošnje gospodarstvo. Drágoča bo pri silji, či glih ka se žetva dobro káže. Posebno je izdatno žito pri mlatitvi. Slaba bo kukurca, či se vrejme ne popravi.
Posláno.*
Izjáva. Z ozirom na »Odprto pismo« pod »Posláno« v »Prekmurskem Glásiniku« z dné 26. junija tl. konštatiram pravici na ljübo, da ne zadene nikša krivica v dotičnem pismi imenovane gospode glede moje zadeve, tičoče se glávne tobačne záloge.
Franc Čeh.
* Za vsebino tega spisa uredništvo toliko odgovorno, koliko to določa zakon.	Uredništvo.
SOKOLSTVO.
Za »Sokola« so darüvali : gospá Kováč 100.— kron, gospod Vezér Jožef starejši, gostilničar v Martjancih 40.--- kron. Nájlepša hvala.
	Odbor.
Zahvála. Odbor telovadnega društva »Sokol« iz Murske Sobote tém potom izreče vsim darovateljem, šteri so prispevaii i sodelovali na kakršenkoli načim o priliki sokolske prireditve, svojo iskreno zahválo. Posebno pa gg. Benki, kapetani Perci, upravitelji Jelovšeki, Mesariču, Mayerju, Hartnerju, grajščinici v Beltincih, Pavlici v Petánjcih, i vsem sodelojočim članicam i članom.
Zdravo!	Odbor.
POTPÉRAJMO PREKMURSKI GLASNIK !
Zahvála.
Vsi tisti, šteri so globoko našo žalost v priliki smrti naše nepozabne mále hčérke
BABIKE
na kakšištéč način omiliti se potrüdili, naj primejo tém potom našo iskreno zahválo. M. Sobota, dné 13. julija 1921.
Žalüjoča
obitelj dr. Brandieu.
ŠČETE KAJ KÜPITI
ALI
MATE KAJ ODATI
Razglašüjte v „Prekmurskom Glásniki“ !
Pazite na 14. VIII.
Té dén bode v Martjanci v gostilni Jožef Vezéra veselica ogengasilnoga društva. Što se ščé dobro zabávljati, tisti tá pride !
SAMO EDNOK
Probajte pri meni küpüvati leder, poplate pa drüge čevljárske potrebščine, nigdár nete šli v drügo trgovino. Franc Cőr trgovec v Murski Soboti.
Fal cena !         Dobro blágo !
IKVENO OLJE
garantirano čisto, se dobi po nájnižjoj ceni pri A. Sagadin trgovci z ledrom v BELTINCI.
Vápno,
cement, traverze
itd. za 3.000 do 5.000 K, falejše pri vagonu, ali za 30 do 50 K pri 100 kg kak indri; se dobi samo pri V. Bratina, trgovci v Križovcih pri Lotmerki.
ODAJA.
Vérstvo, štero obstoji iz 5 plügov, iz toga ¾ plüga 30 let staro borovjé. Hiža, velka zidana štala, 2 konja, 2 glavi 8 in 10 let starih krav, 2 svinji, 2 kola in z celov gospodárskov škerjov je fal k odaji poleg Ptüja pri železniški progi. — Podrobnejša navodila dá g. Dr. STRASSER ÁRMIN, fiškališ v Dolnji Lendavi.
Cerkveni zvoni
právi iz bronca, jatnstvo na desét let. V magazini okoli 50 falátov, rázne velikosti pri : METALLUM D. D., Zagreb I lica 134.	Telef. 1-98.
Zahtevajte cenovnike !
Leder, kože in poplati.
Küpüjem vsefelé kože, tüdi vzemem v delo vsefelé sirove kože, štere se izdelujejo v fabriki 1. Sinigoj, prvléj Steijer v Ljutomeri. V zálogi mam vsefelé ledra, poplate in tüdi vse šušterske potrebščine. Poglednite v zálogo.
ALBIN SAGADIN
trgovina z ledrom
v BELTINCI, (Prekmurje).
RAZGLAŠÜJTE v „PREKM. GLASNIKI“ !
Na znánje dámo, ka se je 22. junija 1921.
ODPELA
PREKMURSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z omejeno zavezo
v MURSKI SOBOTI
(GDÉ JE GLAVNA TRAFIKA BILA)
Cil novoga peneznoga zavoda je
POMOČ
vsem potrebnim. Za najmanjše interesiranje brezi drügih stroškov, kak intereši, šteri do dosta manjši, kak vsej drügih bankaj, de dávala kredit na menice in intabulácijo. Za notri dáne peneze de dávala nájvékše intereše.
Slüžbeni dnévi : pondejlek, srejda i Sobota od 8—12.
Odgovorni urednik: Rengjeo Ivan. Tisk: „Prekmurska Tiskarna“ v M, Soboti. Lastnik in izdajatelj : Konzorcij „Prekm. Glasnika“.