, * - w

‘■«:r

N  Mm

„ ri .n»lo«»- |

r,„baja in nap r =<lek naroda! |

Naš nan» en - ... , f

Ve toMli» il »S" 1 ” C,lj,!  |

NARODNI VESTNIK

NATIONAL HERALD.

a**^**^**^' t,  **

4-. ^ - Hi

Največji slovenski dv ° >g

* v Zedinjenih drža^ |

>?• . j

|j The Largest Semi-Wee, 05  O- S
k  the United States of An

li g TR ADE?[ ^ ^COUNČiL>  f

uRA PN0 GLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP.  DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BENT SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CITY, PA.

Štev. 60.

DULUTH, MINN., MONDAY, JULY 27. 1914. — PONEDELJEK, 27. JULIJA, 1914.

Volume IV.—Letnik IV.

jtusija mobilizira proti Avstriji; evropejski mir ogrožen.

P^ZApfU\i AVSTRIJSKA VLADA JE ODKLONILA PREDLOG SRBIJE, DA SE JI DA NOV ROK ZA
!S°|f ? ATf A l| A  ODGOVOR NA AVSTRIJSKI ULTIMATUM. DIPLOMATIČNE ZVEZE MED OBEMA

v

'»al

, 1  Polovi
' a r st „

“Pili v
<JaZ M-

■ sssnsa

ise^

"S V,?H

»■&S

““mit, - 4
' Pokoj

' aln >wi k,
not

ni'v

de

o4jJ

“ toin » bos

. V»-

DEŽELAMA SO PREKINJENE. — SRBSKA ARMADA JE MOBILIZIRANA. KRALJ
PETER, VLADA IN POSADKA JE ODŠLA IZ BELGRADA. GLAVNI STAN PREME¬
ŠČEN V KRAGUJEVAC. — NEMČIJA SE PRIPRAVLJA, DA GRE ZAVEZNICI NA
POMOČ. — AVSTRIJSKE ČETE V DUBROVNIKU KONCENTRIRANE.

Petrograd, Rusija,

26. julija.

•Pet!.

lakn  , v ečiit
k 1 • 1,ode  dol,

inaeano, 8

• amte  večni hi a]

5v °j gospodar, p 0 j (

10! .—-far»

nuieite, mučite se s
ne za  druge, Koli
trudi fi na farmi,

• č imeli.

•e si kos dobre zemlji]
1  v  Bayfield Comtj,

0 ra ''j od mesta Bde
U er  je nad 150 dobe
naseljeni* - r m
.V  tamkaj žirinore;

, če-beloreja, kar si
rl. ila, — Pomoč dam'
laseljencu, v kolikor t:
ir d. — Cena zemlje p
er. — Brezplačna
o ali ustmeno Vam

ipotov
1’emčijO;
•3 e
ja

liled

Ci

3 th Ave. West,Duluti,£

POZOR, ROJAKI

ajtej 0 ' Lit?

.. m

am1

livelJ;

" re t » r ?'A
DOf 1)8 3 e .

T)8 ... „

5^of

car je odobril sklep mini-
®“V g  za mobilizacijo armade in
\  izdal vojno povelje.

Berge n. Norvežka, 26. julija. —
Lmški cesar je danes nenadoma
ra j iz Bergena nazaj v
to pa vsled nevarne si-
'in skrajno napetega raz-
m ed Avstrijo in Rusijo.

Vse divizije nemškega -brodovja
„obile ukaz, da se zberejo na že
L- določenih mestih ob norve-
Lm obrežju. Nek višji častnik,
je že spremljal nemškega ce-
ja na potovanju na sever, je
potoval z enimi najhitrejših tor-
inih rušilcev v Nemčijo.

Dunaj, Avstrija, 26. julija. —
stro-ogrska vlada je kratko-
iio odbila vse predloge Srbije,
se naj podaljša rok i za odgo-
r na ultimatom. Diplomatične
eze med obema deželama so o-
ijelno prekinjene. Splošno prev
luje mnenje, da je vojna neizo-
a. Poročila iz Belgrada nazna¬
ni), da je že zapovedana m-o-bi-
ija srbske armade. Kralj, vla¬
din posadka so odšli iz glavnega
>ta. Vladni posli se bodo izvr¬
ši v Kragnjevacu, kjer se na-
j j.rzenal. tovarne za <o-
* m smodnišnice.

Teeraj zvečer malo po šesti uri
predložil avstro-ogrski poslanik
Belgradu v .srbskem uradu za
Mnjosti noto svoje vlade z v-se-
da srbski odgovor na ulti-
ni -zadovoljiv. -Poslanik je
Kos svojim štabom odpotoval.
Petrograd, Rusija. 26. julija. —
•‘ovoje Vrem ja” se peča v svo-
Sanku, naslovljenem “Na
večer velikih dogodkov” z
!)šnjo ministrsko konferen-
1  P ra vi med drugim, da je na-
K vojni minister Soukhomli-
<j a  je Rusija popolnoma pri-
r Jena na vojno.

matum Avstro-Ogr-ske Srbi-
itrajo v Petrogradu za di-
1 Ez | va °je Rusije. Rusko ča
e  Piše^ zelo bojevito, pred
® a  Npvoje'Vremj-a”, ki je
• a včeraj članek sledeče
e ' Ruska vlada spoznava,
avstrijski ultimatum največ
? P r °VI ujej, in Rusija ne
govorila samo z besedami,
udi dejanji. Srbija je iz-
" )eaa  ^postavnemu in kri-
a  napadu, in ne bode osam¬
iti „ rsi ^ e !p uairu ne smejo ra-
^ Str*bijo, ampak tudi
^ “Avstrija ne um-aJk-
^IPiniatu-ma, Rusija ne
a , Do  gledala nasilstva.”

^ »o danes


-cene zelo pa
j panika. 1

lm ajo lastniki bank m
Srd

'škodoV 6  ' skora j Panika. Ve

julija.—
Samouprava” pri

Jf&C

|N U <5* -

0l*&  # J V

doV e V

s« „cetr'

n*' * ’>:,<■ A

rj

AkJj

ttn


,A e



£

. v* )i> yj

ho- ° P°' tre bi takih o-dno-
zaht ai S°diti srbska vlada
‘liti !) &t ?. -^ Ts tro'Ogrske, ter
•acije . 0cin ska dejanja, ma-
*li, g ue-mire v sosednjih
‘vat; a sr 6’ s Ka vlada iz-
r *, j e  ^  zn osti eivilizovane
9  WiaM na  °dkritosrčna. že-
50  mon P ,  kimi  razmerami z
! grad hi j°-’

^e S ai?v a ’ 26 ’ ' julija ‘ —

!.V k  a  , 1Ve  m zaklade raz

“ v n 0 !°- bz oz irov varnosti
i Nan i v t  rm ° dežele. Av-strij-

C V  ^mun ^ sprav H° sv °J e

‘ 26 - juli j a - ~~

Ukinil Sethmann IIol-
s riz e  ,„ SV °'i doipust radi se

ter

Se  odpeljal v Be-

rolin.

Belgrad, Srbija, 26. julija. —
Po-d predsedstvom prestolonasled¬
nika se je tukaj sestal ministrski
svet. Prestolonaslednik je začasno
regent kraljevine Srbije.

Pariz, Francija, 27. julija. —
Da je položaj v resnici zelo resen,
je razvideti iz tega, da so franco
s-ke Sodstotne ren-te -padle p-ri da¬
našnji otvoritvi borze na 78 točk.

Pariz, Francija,, 26. julija. —
Step-han Pich-on, bivši minister za
zunanje -zadeve je izjavil, da mora
Francija ohraniti mir, a se pripra¬
viti na eventuelne konsekvence.

Cetinje, lornagora. 26. julija. —
Avstrijske čete so se nahajale vče
raj blizu Dubrovnika, in v prista¬
nišču Kotor je Zbranih 22 avstrij¬
skih bojnih ladij. V  oficijelnih
k-rogi-h tolmačijo gibanje vojnih
čet s tein, da zasede Avstrija v slu
čaju vojne s Srbijo najiprej viši¬
ne gore Lovčen, strategično zelo
važno točko, s katere je mogoče
popolnoma obvladati Kotor.

New York, N. Y., 26. julija. —
Borza zelo trpi vsled skrbi pred
evropejsko vojno. Krize v srbski
situaciji ni občutiti samo na lon¬
donski, ampak tudi na vseh drugih
borzah v Evropi. Dunajs ka in  be _
rolin-ska borza sta popolnoaha^Ttv -
moraliziram.

Beroli-n, Nemčija, 25. julija. -—
Vlada je ponovno zagotovila, do. se
popo-ln-oma strinja z vsebino in to¬
nom avstro-ogrske note Srbiji. •—
Nemška vlada upa, da se bode voj¬
na lokalizirala na Avstrijo in Sr¬
bijo. Ako se pa bode od tretje stra¬
ni poseglo vmes, potem nastopi
Nemčija glasom določb trozveze.

Dunaj, Avstrija, 26. julija. —
'Srbski poslanik J. Jovanovič je
včeraj popoldne s svojim štabom
odpotoval z Dunaja, ter se podal v
Belgrad. Arhivi srbskega posla¬
ništva so bili zapečateni.

Dunaj, Avstrija, 25. julija. —
Vsled pisarenja židovskih listov
vlada tukaj pravo vojno razpolo¬
ženje. Ljudje pojejo na ulicah
“Die Wacht a-m Rhein” ter na¬
zdravljajo Nemčiji. Kol-portira.jo
se vesti, da je srbski kralj Peter
odstopil in raznovrstne verzije o
srbskem odgovoru na ultimat-um.
Vesti o vojaškem gibanju so pod
strogo kontrolo. Poveljništvo pra¬
škega zbora je dobilo ukaz, naj
,dobro zastraži vse strategično va¬
žne točke. Vsi donavski mostovi
so zasedeni. Osobje železnic je
službi. Radi stroge cenzure in mo¬
goče dobiti natančnejših poročil.

Rim, Italija, 26. julija. — V
srbsko-avstrij.skem konfliktu za¬
vzema Italija stališče, da mora va¬
rovati svoje lastne interese. Vsaka
i/prememba političnega ravnote¬
žja na Adriji in na Balkanu se
naj prepreči. Dve državi, ne y e ^ se
pa kateri, sta baje svetovali Sr¬
biji, da naj predloži vso zadevo

razsodišču.

Belgrad, Srbija, 26. julija. ^ W
iitve v parlament so bile odložene,
iu člani starega parlamenta so bdi
poklicani nla posebno zasedanje,
da -se posvetujejo o -zahtevah Av¬
strije. Nekateri listi zahtevajo, da
naj Srbija odkloni zahteve, dingi
pa -zo-pet priporočaj® mir. _ _

Trst, Primorsko, 26. julija. Iz
Cetinja brzojavljajo sem, da je iz¬
javil predsednik ministrskega sve¬
ta, da bode Crnagora podpirala
Srbijo proti- Avstriji.

Pariz, Francija, 26. julija;
Ultimatum Avs-trije Srbiji je na¬
pravil zelo resen -položaj v Evropi.
To je splošno mnenje vseh listo’ v
Franciji. Od Nemčije in Rusije od-
visi, če pride do krvavega konflik¬
ta. “Journal” izjavlja, da Srbija

ne sme dopustiti, da bi se -z njo po¬
metalo. “Temps” piše, da je za¬
hteva Avstrije naravnost nezasli-
šna. Ako -Srbija -popusti, je -za ve¬
dno izgubljena. Listi povd-arjajo,
da bi -bilo najboljše, ako bi se -pre¬
pustila vsa zadeva v rešitev raz¬
sodišču.

London, Anglija, 26. julija. Iz
Blegra-da se poroča, da je skleni¬
la -srbska vlada se preseliti iz glav¬
nega mesta v Niš ali Skoplje, 'ker
se Belgrad tudi en dan ne more
braniti napram -zemunskim fortom
in podonavskemu vojnemu brodov
ju. Vsebina avstrijskega ultima¬
ta v Srbiji ni -bila razglašena.

VTashington, D. C., 27. julija. - —
Oficijelna brzojavka iz Petrogra¬
da naznanja, da je vojna med Av¬
strijo in Rusijo takorekoč neizo -
gibna. Poziv za splošno -mobilizaci¬
jo ruske armade je bil odobren.

Dunaj, Avstrija, 27. julija. - - iz
Ogrske naznanjajo, da so srbski
vojaki -z neke ladje na Donavi stre¬
ljali na Avstrijce. Avstrijci so stre
ljali nazaj.

Carigrad, T-určija, 27. julija. —
Zastopnik Grčije je izjavil danes,
da bode Grška pomagala Srbo-m
v eventuelni vojni z oper Avstrijo

jTi pos lala na—phm  V- 100.000 mož.

ROOSEVELE SE PRIKUPUJE
REPUBLIKANSKI STRANKI j

Podpira kandidaturo Hinmana za
guvernerja države New York,
velikega nasprotnika na¬
prednjakov.

"VVashi-ngton, D. C., 26, j-ulija. —
Theo-dore Roosevelt, ustanovitelj
in vodja napredne stranke, je -za¬
čel -na jezo svojih pristašev zopet
koketirati z republikanci. Nazna¬
nil je, da bode podpiral kandida¬
turo republikanca Himna-na -za -gu¬
vernerja države New York, s či-
mur pa njegovi pristaši iz treh vz¬
rokov niso zadovoljni. Prvič so
upali, -da bode Roosevelt sam kan¬
didiral, -drugič so sklenili, da po¬
stavijo svojega kandidata, ako se
Roosevelt odpove kandidaturi, in
tretjič je Ilinman največji na¬
sprotnik naprednjakov in je leta
1912 podpiral kandidaturo pred¬
sednika Tafta. Poslanec Murdock
iz Kansasa in drugi naprednjaki v
-tem oziru niso zadovoljni s -poli¬
tiko Roosevelta. Roosevelt je iz¬
javil, -da. podpira Hinmana radi te¬
ga, ker se je le-ta izjavil, da hode
preganjal ho-sovstvo.

Neiv York, N. Y., 2. julija. —
JVilliam Barnes ml., predsednik
republikanskega državnega komi¬
teja je vložil proti Rooseveltu to¬
žbo radi razžaljenja -časti in zahte¬
va $50.000 odškodnine.

članehester , Mass,, 27. julija. —
Dr. Konstantin Dumba, avstrijski
poslanik za Združene države je iz¬
javil, da je naročil' vsem konzulom
Avstro-Ogr-ske v Ameriki, da naj
napotijo avstrijske rezerviste v
starosti od 42 let za povratek v do¬
movino. Po njegovem mnenju je
v Ameriki 200,000 ljudi iz Avstrije
ki so vojaštva obvezni.

Ob zaključku lista dobili
smo sledeče brzojavke od As¬
sociated Press:

11.30 A. M. Sumi se, da je
napovedala Rusija Avstriji
vojsko.

12.30 A. M. Avstrija na¬
povedala vojsko Srbiji. Črna
gora vsa mobilizirana in ima
vojaštvo na meji Novi Pazar,
da pomaga Srbiji.

POZNO PRIZNANJE.

Springfield, lil., 26. julTja. — V
državni jetnišnici v Cliester je pri¬
znal Horace Freeman, da je pred
osmimi leti umoril trgovca Johna
Zieglerja. Freeman je bil pred ne¬
kako dvema leti obsojen radi ropar
skega. napada v dveletno ječo, in
je sedaj priznal, da je izvršil umor,
ker mu Ziegler ni hotel dati de¬
narja.

NAŠIM ZASTOPNIKOM!

Imenike naročnikov imate vsi v
rokah. Razposlali -smo jih zato, da
vidi vsak zastopnik -kedo je naroč¬
nik v njego-vi naselbini in do ke-
daj je naročnina plačana. Obra
čarno -se do vseh Vas s prošnjo, da
se zavzamete energično za list, ki
razširja prosveto in gospodarsko
misel -med -Slovenstvom v Ameriki,
da poberete kakor hitro mogoče
zaostalo naročnino, ter da skušate
dobiti nove naročnike.

Mi se zavedamo, da je od Vas,
cenjeni zastopniki, -stališče “Na¬
rodnega Vestnika” mnogo odvi¬
sno. In mi trdno upamo in se za¬
našamo na Vas vse, tudi na iste
zastopnike, ki -ste storili dosihrnal
bore malo, da boste takoj -začeli z
vso močjo delovati za napredek in
boljši obs-toj našega lista.

Mi -se trudimo, da list razširimo.
Vse to pa je mnogo odvisno od Vas
in Vašega delovanja, -da po možno¬
sti vre-s-ničimo naše želje in želje
naročnikov.

“Narodni Vestnik”.

SLUČAJ CAILLAUX.

ŽELEZNIČARJI ZAPADNIH
ŽELEZNIC PRED ŠTRAJKOM.

ŠTRAJK ZAMORE IZBRUHNITI VSAK ČAS. POSREDO¬
VALCI NIMAJO ZAZNAMOVATI KAJ PRIDA USPEHOV.
18,000 PREMOGARJEV MOGOČE ZAŠTRAJKA S PR¬
VIM AVGUSTOM. — MIR V TEXAŠKIH RUDNIKIH. —
DOVOLJ GLASOV ZA OSEMURNI DELAVNIK V WASH-
INGTON.

Pariz, Francija, 27. nlija. — V
procesu Mme. Caillaux radi umora
uredni-ka Cal-metteja je bil zasli¬
šan kot priča soprog obtoženke, | Western Coal -družbi, ako družba
Joseph Caillaux, ter izjavil, da mn

Chicago, lil , 2C. julija. — Po¬
svetovanja za sporazum med želez¬
ničarji in 98 zapadniimi železnica¬
mi nimajo za.n.unovati posebne¬
ga uspeha. Kakor vse kaže, hode
.Le x-' doseči oc-rnzum, proglašr-nje
- -•t.ka je *a'-m \ časa.

Vesti, da -bode proglašen štrajk že
v torek, -so bile zanikane. Neoficr
jelno se pa naznanja, da se bodo
pogajanja, razibila, ako se takoj
ne doseže sporazu-ma.

Scranto-n, Pa., 24. julija. — 1.
avgusta t. 1. preti nastati stavka
18,000 -premogarjev, ki so uslužbe-
ni pri Delaware, Lackawan-na and

TAST GA VSTRELIL.

Ilaverstravv, N. V., 26. julija. —
William V. Cleary, že 14 let vaški
uradnik in prominenten demokra¬
tičen politikar, je ustrelil v -svoji
pisarni 19 let -starega -zeta Eugene
B. Nevv-mana. Mladi Newman je
proti volji satršpv poročil 18 let
staro hčer Ano in je prišel k očetu,
da -si izprosi odpuščanje. Cleary se
nahaja v ječi.

ULTIMATUM VSTAŠEV.

Drač, Albanija, 26. julija. —
Mohamedanski vstaši so izročili za
stopniko-m evropejskih vlasti noto,
v kateri grozijo, da bodo razdejali
albansko -glaVn-o mesto, ako se
knez Viljem ne umakne. Vstaši so
še pristavili, da ne bodo ščitili Ev¬
ropejcev in drugih prebivalcev v
mestu, ako -bo-do -bojne ladje stre¬
ljale nanje. Odstop kneza Viljema
je edina pot, da se prepreči držav¬
ljanska vojna.

VELIK POŽAR.

Greemvood, Del., 25. julija. —
Tukaj je divjal velik požar, ki je
razdejal mnogo trgovskih in dru¬
gih poslopij, predno so ga do-bili
pod -kontrolo. Škodo cenijo na 75
tisoč dolarjev.

NJEGOVA PRAVICA.

Tulsa, Okla., 26. julija. — Vdi¬
ham Balber, prejšnji policijski šef
v Tulsa, je vstrelil zveznega mar¬
šala Holmes Davidsona in pomož¬
nega maršala Vdiham II. Planka,
ki sta prišla brez sodnega povelja
v njegovo hišo in iskala -za opojni¬
mi pijačami. Ko ju je po-zval, naj
-se izgubita, sta potegnila samokre¬
se, nakar je začel Baber streljati
Javil se je sam policiji.

sedaj ni treba jemati nobenih ozi¬
rov, ko ga je “Figaro” obdolžil
podkupovanja prič. Dolgo, da se je
obotavljal, ožigosati Calmetteja za
izdajalca -domovine, sedaj pa da
hoče predložiti listine, iz katerih
so razvidne zveze med Calmette-
-jem iir- ogrsko-vlado. Na vpraša¬
nje-, -kje je do-bil pisma, je odgo¬
voril Caillaux, da na tak način, ka¬
kor je dobil Calmette njegova. Na¬
to je predložil listine, katere je do
bil od grofa Karolyi-a, vodje ogr¬
ske neodvisne stranke. Te listine
dokazujejo, da je ponudil Cal-met-
te ogrski vladi “Figaro” na raz¬
polago, seveda proti dobremu pla¬
čilu. Calmette je zapustil pre-mo-
ženej v vrednosti $2,600.000.

PROTI CERKVI.

Tnmpico, Mex., 27. julija. -— An¬
tonio 1. Villareal, guverner in vo¬
jaški poveljnik v državi Nuevo
Leon je iz ozirov na narod, zdrav¬
je, moralo in justico zelo. omejil
delokrr g rimsko-katoliške cerkve
ter naznanil, da bodo vsi inozem¬
ski -duhovniki in jezuiti izgnani iz
dežele. Cerkve smejo -biti odprte
od, šestih zjutraj do ene popoldne,
prepovedana je spoved, cerkveno
zvenenje se sme vršiti samo v pro¬
slavo orožja armade kon-stitueio -
nahstov in pri pro-slavi narodnih
praznikov. Posebno je prepoveda¬
no, da bi se duhovniki kaj vtikali
v posle, ki ne spadajo v njihov de¬
lokrog. — Pametno!

ne ugodi zahtevam delavcev. Pre-
mogarji pravijo, da pod sedanjimi
pogoji ne marajo delati, in da ima
družba vohune med -delavci, ki ji
prinesejo vse na nos.

Forth Worth, Texa-s, 2. julija. —
V petek je bila podpisana pogod¬

ba -med lastniki rovov v Texa« in
United Mine AVorkers of America
distrikta štev. 21. Sprejeta in pod¬
pisana je bila stara pogodba -z -ma¬
limi izpreimembami.

'01ympia, Wash., 26. julija. —
Štetje pod-pisov na okrožnici, ki
zahteva vpeljavo osemurnega de¬
lavnika je končano, in kakor vse
kaže, je dovolj podpisov, da hode
moglo biti predloženo to vpraša¬
nje volilcem pri jesenskih volit¬
vah.

New York, N. Y., 25. julija. —
Za prihodnji teden je naznanjen
generalni štrajk 6000 železniških
delavcev, ki -zahtevajo boljšo pla¬
čo i-n boljše delavske pogoje. De¬
lavski voditelji -zahtevajo 9u-rni
delavnik -pet dni v tednu, 5 ur dela
ob sobotah, in najmanjšo plačo za
izučene delavce $20 in za pomoč¬
nike $16 na teden.

AVTOMOBILI ZGORELI.

Philadelphia, 'Pa., 27. julija. —
Danes je tukaj zgorela štirinad¬
stropna garaža Adams Expres-s
družb na Market in tretji ulici.
Dvesto avtomobilov, v vrednosti
od $2,000 do $5,000 vsak, je zgore¬
lo. Koliko -znaša skupna škoda, še
ni znano. Več ga-silcev je bilo ra¬
njenih.

NEPOŠTEN BLAGAJNIK.

Greemvood, Mis-s., 27. julija. —
Bančni nadzorniki so zaprli tukaj¬
šnjo državno banko, ki i-z-ka-zuje
primanjkljaj. Baje je 'blagajnik
tega kriv, in zato je -bil aretovan.

KAZNOVANA DRUŽBA.

Lan-sing, Mic-h., 27. julija. —- Na¬
tional Cash Register družba je bila
obsojena radi kršitve protitrustne
postave za državo Michigan v pla¬
čilo globe $10,000. Postopanje pro¬
ti tej družbi -se je -začelo že leta
1909.

PREKO OCEANA.

New York, N. Y., 26. julija. —
Iz Ila-mmondsporta prihaja poro¬
čilo, da -so poizkusni- poleti toliko
kot končani. “America”, tako se
imenuje letalni stroj, v katerem
namerava poročnik 'Porte prelete¬
ti ocean, pošljejo 1. avgusta v St.
Johns, in -sredi meseca avgusta pod
vzame Porte svoj drzni polet.

TOČA.

Gran-d For-k-s, N. D., 27. julija.
Iz raznih krajev države poročajo,
-da je padala toča in napravila far-
merje-m veliko škode. Najhujše je
razsajala V južnem Cavalier, juž¬
nem Rollette, severozapa-dnem
AVard, severovzhodnem Traill in
severnem Nelson okraju.

PROHIBICIJA V TEXAS.

Dallas, Tex., 26. julija. — Pri
demokratskih primarnih volitvah
igra najvažnejšo vlogo vprašanje
o -prohibiciji. Guverner Bali iz
Houston, ki bi bil rad -zopet izvo¬
ljen, je temp-erenčnik. Njegov na¬
sprotnik za demokratsko prohibi¬
cijo je James E. Fry-son iz Temple,
Nominirati je 18 članov kongresa
in vse -državne uradnike.

ROPARSKI UMOR.

New Orlean-s, 26. julija. — Dva
zakrinkana moža sta napadla New
\ r ork Limited, Loui-sville & Nash¬
ville vlak 'pri Gentilly, tri milje vz¬
hodno od tukaj. Ustrelila sta čuva¬
ja Tom Elgina in pobegnila s ple¬
nom $20.75.

USODNA KOLIZIJA.

Chicago, 111., 27. julija. —Pri
koliziji avtomobila z nekim oseb¬
nim vlakom Chicago & North
AVestern železnice blizu Lake Fo-
rest, so -bile na mestu usmrčene 4
osebe, ena žena in trije možje, štiri
drugi pa so bili več ali manj te¬
žko ranjeni. Nesreča se je zgodila
i; nekem križišču.

ZAROTA V PERU.

Uma, Peru, 26. julija. — Ve¬
liko zaroto zoper vlado so odkrili
tukaj. Aled zarotniki je. sedem
častnikov.

LEPA DRUŽBA.

■New Orleans, La., 26. julija. —
Na krovu ne-kega iz južnih Jerajev
prišlega parnika so našli štiri ka¬
če, med temi dve -boa konstriktor,
18. velikih pajkov, 70 podgan in
sod stenic.

PORAZ TEMPERENČNIKOV

Dallas, Tex., 27. julija. — .Na¬
tančno sicer še ni znano, kako so
izpadle demokratske primarne vo¬
litve, -spoznati pa je že, da so bili
poraženi te-mpereneniki z večino
15.000 do 20.000 glasov.

PANAMSKI PREKOP.

AVashington, D. C., 25. julija. —
Vojni tajnik Garrison naznanja,
da bode Panam-ski prekop -dne 15.
avgusta otvorjen za svetovni pro¬
met.

DVA USMRČENA.

AVilkesbarre, -Pa., 26. julija. —
Harry Clark in Ellen Dean iz Ber-
wic-k sta bila usmrčena, dve dragi
osebi pa težko ranjeni, ko je njihov
avtomobil zavozil v neko drevo ob
cesti.

GENERAL USTRELJEN.

Mexico Giudad, AIex., 27.-julija.
Generad Antonio Roj as, bivši re¬
volucionar in poznejši zvezni ge¬
neral, ki se je uprl proti vladi, je
bil vjet z večino svojih pristašev.
Kojas je 'bil takoj po prekem sodu
ustreljen.

UREDNIK ODSTOPIL.

(Lrard, Kans., 27. julija. — Fred
D. VYarren, zadnjih 14 let urednik
socialističnega lista Appel to Rea-
son, je radi rahlega zdravja izst.,
pil iz uredništva. Na njegovo me¬
sto stopi Louis Koehling.

BUBONSKA KUGA.

New Orleans, La., 27. julija. —
Naznanjen je že dvanajsti slučaj
bubon-ske kuge. Dr. Rucker, po¬
možni nadz-dravnik, je odredil naj¬
strožje karantenske predpise.

CVETLICE PRI POGREBIH.

Kansas Ci-ty, Kans., 27. julija. —
Škof Thomas F. Lillis je dal raz¬
glasiti -po katoliških cerkvah, da v
-piihodnje pri cerkvenih pogrebih
^ tej škofiji duhovniki ne sinejo
dovoliti vencev in cvetlic. To pa iz
ozirov varčevanja.

NAROČAJTE SE NA NAJVECJ1
SLOVENSKI DVOTEDNIK V
ZEDINJENIH DRSAVAH

VELIKANSK POŽAR.

Kalama, AVasli., 27. julija,—Ve¬
ljka žaga, lesno skladišče in delav-
Mountain Timber Co. na o-

mce

hrezju Columbia reke, je postala
žrtev plamenov, škodo cenijo na
$ 375 , 000 .



. ' f-7 ;

■

■' . ' *. ■». v \ v. , :  ''| .-.'.s/fi ■■  -a‘  ASpfjVr} " ■'  1  ■ ' <■  . ; ■-

_____ narodni vestnik

SLOVENSKO KATOLIŠKO

I

I,

PODP. DRUŠTVO

SVETE BARBARE


ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.

Sedež: FOREST CITY, PA.

Inkorporlrano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania.

GLAVNI URADNIKI:

Predsednik: jOžEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa.

I podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.
n. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Spnngs,
Wyoming.

Tainik- JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.

II Tainik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa.

Blaeainik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa.

Pooblaščenec: JOSIP ZALAR 1004 North Chicago St., Joliet, 111.

VRHOVNI ZDRAVNIK:

Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111.

NADZORNI ODBOR:

Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
I nadzornik: JOHN TORNIC, Box 622, Forest City, Pa.

II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa
III nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio.

POROTNI ODBOR:

Predsednik: MARTIN OBERžAN, Bos 72, East Mineral, Kansas.

I porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas.
II porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor A ve., Detroit, Midi.

UPRAVNI ODBOR:

Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box 11%, Bridgeport, O.

I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Bos 135, Broughton, Pa.

II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.

Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707,
Forest City, Penna.

Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK”.

MINNESOTA.

Duluth. — Iz zveznega depart-
menta za trgovino in delo naznan¬
jajo, da je štela država Minnesota
dne 1. julija t. 1. 2,213.919 prebi¬
valcev, torej 138,211 več Škot pri
ljudskem štetju leta 1910. Prebi¬
valstvo države Minnesoat je tedaj
naraslo za 6:3 odstotkov, Minnea-
poli-s šteje sedaj 313,466 prebival¬
cev, 42.058 več, kot leta 1910, me¬
sto St. Paul se je pomnožilo v tem
času za 22,022 duš in šteje sedaj
236,766 prebivalcev. Število pre¬
bivalstva Dulutha ni omenjeno v
poročilu, ker so zaznamovana sa--
mo mesta z več kot 200,000 pre¬
bivalcev. Poročilo tudi naznanja,
da je bivalo 1. julija 1914 v Zdru¬
ženih državah in teritorijih 109,-
021,922 oseb, torej 7,000,000 oseb
več, kot leta 1910. Prebivalstvo 48
držav v Uniji in Districta Colum¬
bia znaša 98,781.324 prebivalcev,
napram 91,972,266 pred štirimi
leti.

— Na konvenciji delavske fe¬
deracije države Minneota je bil
enoglasno sprejet predlog, da se
priporoči za strežajke minimalna
plača $10.00 na teden. Prihodnja
konvencija delavske federacije se
vrši v dVino-na, Minn.

— Na konvenciji lastnikov pral¬
nic na severozapadu, ki se je vrši--
šila te dni tukaj, je izjavil L. J.
Ru-mford iz VV-innipeg, Manitoba,
Canada, član narodne aveze last¬
nikov pralnic, da je prva naloga
te zveze v Združenih državah in
Canadi, iztrebiti kitajske pralni¬
ce, ki dobijo na leto do 50 milijo¬
nov dolarjev.

— Proti Oliver Iron Mining
družbi je vložil odškodninsko tož¬
bo na podlagi nove delavske od¬
škodninske postave Steve Marin,
ki je bil 10. dec. v North Uno rud¬
niku hudo ranjen. Nesreča se je
zgodila, (ko je eksplodiral dinamit.
Distriktni sodnik Hughes je v
drugem slučaju razsodil, da mora
Fort Ilenry Mining družba plača¬
ti Joe Matkoviču 86 dolarjev in
po $4.00 na teden od 14. julija na¬
prej do popolnega okrevanja o-
menjenega poškodovanca. Malko-
vic je bil pri delu za omenjeno
družbo ranjen na glavi.

V Duluthu je bila te dni in-
korporirana Minnesota Ccropera-
tive Iron družba, z delniškim ka¬
pitalom $350.000. Vrednost posa¬
mične delavnice je nastavljena na
$ 1 . 00 .

— Morilec Johna Magnusen, 24
let stari Joseph Bizal, se nahaja
v tukajšnjih zaporih ter čaka ob¬
ravnave. Kakor smo poročali zad¬
njič, je ubil svojega nasprotnika
v Two Harbors.

~. Kinematografične predstave
o divjem zapadu”, o cowboyih in
pretepačih so popolnoma zmešali
13 let starega sina A. B. Hubbso-
na iz Dulutha. T dni so ga prijeli
na cesti, ko je bil oborožen s puško
ter dvema samokresi. Nahajal se

je na “bojni poti” zoper Indijan
ce. Fanta so oddali staršem.

V našem uradu so se zglasili:
Frank Steblaj, salooner iz Eve-
uetha, ter Frank Uhan od tam.
Prišla sta po opravkih.

Chisholm. — Tukaj se nahaja
H. J. Letchel, zastopnik Great
Northern rudniške lastnine, da
dobi delavce za potrebna pre-dde-
la v Leonard rudniku. Zastopnik
Letchel je izjavil, da bode v krat¬
kem času dobilo dela v omenjenem
rovu do 200 delavcev. Res je že
skrajni čas, da se kje otvori delo,
da si delavci nekoliko opomorejo.

— Pred kratkim je ponesrečil
v Monroe rudniku Jack Majala,
ki je bival na štev. 324 West Birch
Poškodbe na videz niso bile nevar¬
ne, ko pa je prišel domov, se je
zgrudil na stol in umrl. Bil je o-
ženjen ter zapušča vdovo s sedmi¬
mi otroci.

Ely. — Tukaj se vršijo velike
slavnosti gasilcev, katere so se u-
deležili gasilci tudi iz drugih bliž¬
njih krajev, in ki vzbujajo- splo¬
šno pozornost. Pri zadnji paradi,
katero je gledalo na tisoče gledal¬
cev, smo tudi imeli priliko -ideti
■zrakoplovca 'Websiterja, ki se je
dvignil z letalnim strojem visoko
v zrak. Sploh so 'bile te slavnosti
največje, kar se jih je še kdaj
priredilo na Ely.

— V četrtek sta bila kaznovana
-pred pristojnim sodiščem John
Kokel in Frank Jerše, ker Sta se
“fajtala”. Prvi je bil obsojen v
denarno globo $10.00 in stroške,
drugi pa na $15.00 in stroške. Se¬
daj jima je lažje pri srcu.

— Priporočamo da sežejo, roja¬
ki -po številkah iza uro, katero je
dal v stavo bolni rojak Alojzij
Perušek na Ely. Bolan je na že¬
lodcu že sfcoro dve leti. Bil je že
operiran, a operacij-a ni bila vs-pe-
šna. Bolezen se obrača na slabše,
in lokalni zdravniki so mn sveto¬
vali iti v Rochester, Minn., kjer
naj se podvrže neobhodno potre¬
bni operaciji. Perušek je izdal
skoro ves denar za zdravljenje. V
Rochester upa doseči zdravje. Za'
to je dal v -stavo žepno uro, vredno
$35.00, da dobi sredstva za odpo-
tovanje v Rochester. Minn. Uro
si vsak lahko ogleda. Številk je
200 po 50 centov. Pomilujemo nje
ga in njegovo obitelj in priporo¬
čamo, da bi rojaki segli po števil'
kah in "pomagali nesrečnemu ro¬
jaku. Več sosedov.

Vm  (7-23-27).

prekuha, ker voda ni čista in je
vsled tega že zaznamovati par la¬
žjih slučajev vročinske bolezni ter
bolezni želo-dca. V kratkem dobi
Hibbing dobro vodovodno nape¬
ljavo, dokler -pa ni izvršena, naj
se ravnajo ljudje po zdravnikovih
nasvetih.

— 14 let stara Linda Matt-son
je pred -dnevi na tajinstven način
izginila, in do danes še ni sledu za
njo. Okrajni šerif je poislal poli¬
cijskega psa, ki pa tudi ni mogel
pogrešane izslediti. Meni se, da
jo je deklica pobrisala v Duluth.

. .Virginia. — Zamorki Lulu Jack¬
son in Zee Edge -sta. bili prepeljani
v okrajne zapore v Duluth, in se
bodeta zagovarjali radi ropa. Ka¬
kor srno že poročali, je naznanil
John Camunen iz Calumeta, Midi.
da sta ga dve zamorki in dva za¬
morca olajšali za $780.00. Zamor¬
ca -sta pod jamčevino in bodeta
morala nastopiti pri porotni ob¬
ravnava kot priči. Denarja pri are-
tovankih niso našli, in Ivamunen
je najbrže o-b svoj -denar, katere¬
ga je hranil tri leta; Kaj vse
“ljubezen” st’ri!

— V distriktnem sodišču toži
Mary Dolinar saloonarja John in
Frank Medveda iz Chisholma za
odškodnino v znesku $2.000. 'Svoj
zahtevek opira na to, da je dobil
njen mož Egidi Dolinar neko ne¬
deljo v Medvedovem -saloonu to¬
liko žganja, da se je hudo opil in
v takem stanju padel na poti pro¬
ti domu v Longyear jezero v Chi-s-
bolimu ter utonil

MICHIGAN.

Battle Creek. — V petek je raz¬
sajal nad jugozapadni-m delom
Calhoun countya strašen tornado,
ki je napravil farmerjem veliko
škode. V Union City, Athen-s in
drugih krajih so bile potrgane te¬
lefonske in brzojavne žice. Skup¬
na škoda se ceni na $70.000.

Marquette. — Delavec AVaino
Marceo iz Ironwood se ima pul-
motorju zahvaliti za življenje. Za¬
dela ga je strela in omamila, po
večurni uporabi polmotorja pa je
mogel iti iz bolnišnice ozdravljen.

Negaunee. — V četrtek je po¬
nesrečil v Harford rudniku, last
Republic Iron & Steel družbe, 20
let stari Peter Bernardo. Delal je
pri vrtalnem stroju, ko mu je pa¬
del na glavo -velik kos rude ter
mu jo zmečkal. Bil je na -mestu
mrtev.

WISCONSIN.

Eveleth. — Občinski svet je
sprejel ponudbo Home Electric &
Ileating -družbe, in prevzame za
svoto $134,655,05 vse nje-ne napra¬
ve, seveda, če volilci odobrijo ta
Sklep.

Hibbing. — Tukajšnji zdravni¬
ki priporočajo občinstvu, naj se
pitno vodo pred uporabo prej

Milwaukee. -— Pred tedni smo
priobčili prošnjo, da naj podpira¬
jo milosrčni rojaki brez vseh -sred¬
stev se nahajajočega, hud-o bolne¬
ga Kodriča. 'Sedaj -se nam nazna¬
nja, -da je Kodrič umrl. Kdor hoče
kaj pomagati njegovi ženi in ne¬
dolžnim otročičem, (ki se nahajajo
v starem -kraju v največjem po¬
manjkanju, naj pošlje kak dar
John Hojniku, 277 AValker Str.,
Mihvaukee, Wis., ki bode poslal
-nabrano s-voito -siromašni vdovi. Za
vsak dar se izreka že naprej naj¬
toplejša zahvala.

— Zo-pet imam poročati žalost¬
no novico. 'Pred kratkim je padel
rojak Kozman po -stopnicah v klet,
ter si tako pretresel možgane, da
je podlegel 'za-dobljenim poškod¬
bam po preteku 8 -dni. Pokojnik
je bil doma iz Najenja na Spod¬
njem Štajerskem. Dne 21. julija
pa je izdihnila svojo dušo žena ro¬
jaka Livic-kega, tudi iz Spod. Šta¬
jerskega d-oma. Zapustila je žalu¬
jočega soproga ter 3 male otroči¬
če. Sveti jim -večna luč!

MONTANA.

Aldridge. — Tukajšnje delav¬
ske razmere so slabe, največ nas
je, ki čakamo na -delo v Yelow-s-to-
ne parku, pa -se tudi še ne ve, če
bode kaj s tem, ker primanjkuje
denarja. Lansko leto. smo pričeli
-delati meseca aprila, in -smo delali
do novembra, pozimi pa sedeli do¬
ma za pečjo. Od tukaj do Yellow
stone parka je 11 mil. Slovencev
je tu malo.

leten uslužbenec Chicago -City Raik
way—k-ompanije, kot motorni-k na
poulični železnici. Bilo srečno!

La Salle. — A" korist rojakov
je, da čitajo naslednje vrstice. Na¬
ročiti sem si mogel gramofon in v
ta namen sem se obrnil nat vrd-ko
R-oyal Phonograph Co., 91 East 4-
tli Str., New York, katera ogla¬
šuje v Glasilu S. N. P. J- Pisal sem
po cenik, katerega sem tudi kmalu
Prejel, in pismo da naj pošljem
samo $5.00 in -dobil bom aparat
in v oglasu omenjene plošče.

Poslal sem res denar, toda za
par dni dobim od tvrdke pismo,
da moram položiti še jamš-eino, na
kar mi bo takoj poslala gramofon
pod pogojem, da plačam še na¬
daljnji $24.00. Odpisal sem po¬
tem, da ne sprejmem aparata pod
drugačnimi pogoji, -kakor so oni,
ki so omenjeni v Glasilu. Dobil pa
sem odgovor, da ne da tvrdka no¬
benemu -pod takimi pogoji, ka-kor
-so v Gla-silu priobčeni. Pisaril s-ern
potem še večkrat, da mi pošlje na¬
ročeno, toda -odgovorili so mi, da
-drugače ne, kakor če takoj pla¬
čam.

Tako se je-stvar vlekla od mar¬
ca pa do julija. Te dni pa sem do¬
bil pimo, v katerem pravi tvrdka,
da naj ji -pošljem še enkrat $5,00
ker je poprešnje porabilo za poši-
lja-tev in sprejem.

Iz tega -se lahko sprevidi, da o-
"glasi omenjeni trvdke niso niče¬
sar druzega, kakor nastavljene li¬
manice, da bi se ujel kak kalin,
kakor sem jaz. Zatorej rojaki, o-
gibajte se -taci-h oglasov.

Viktor Kokli-ch,
v “Glas Svobode”.

Chicago. — Strašna nesreča je
zadela našega rojaka Martina
Hafnerja, stanujočega na Beetho¬
ven Plače št. 239, doma iz Ža-bnice
na Kranjskem. Njegova trinajst¬
letna hčerka Lonka -se je šla spre¬
hajat krog -sedme ure zvečer z ma¬
lim bratcem Frankom po ces”, M
pelje tik očetove hiše. Da-siravno
je imela ves čas v-so pozornost
-nanj, ji je kljub temu na h : p iz¬
ginil izpred oči. Kot mlado jagnje
je tekel Frank po AVells in Divisi-
on cesti, -kjer se -križajo kare. Ko¬
maj je dobro ute-kel karam, je že
c d na-sprotnes trani p-ridrvil avto¬
mobil ter ga zadel s tako silo. da
je vrglo -dečka več kot e-n meter
visoko. Glavo je imel popolnoma
preklano. Rebra na -desni strani
so bila vsa polomljena. Samopose
bi se razume, da je bil na 1  mestu
mrtev. Šofer dotičnega avtomobi¬
la je bil aretiran. Nekatere priče
trdijo, da je vozil avtomobil z vso
silo

odpotovati v star kraj k svoji
družini Želja -se mu ni izpolnila
ter ga je prehitela smrt. Pokojni
zapušča v starem kraju ženo in tri
o-troke, doei-m je eden njegovih
sinov zaposlen v bližini o-d tukaj.
Pokojni je doma. iz vasi A r ige pri
Ložu. Pri društvu žal ni bil nobe¬

nem.

P. v. m.!

POSLEDNJI BOJI ZA MEKSI-
KANSKO CESARSKO
KRONO.

Zgodovinski spis.

Priredil za “N. V.” Milutin.

OHIO.

Cleveland. — Poroka v ožjem
družinskem krogu Frank Jak-šiča
in gdč-ne 'Ane Gr-dinove -se je vr¬
šila te dni tukaj.

— Poročil se je Jos. La-všin in
Uršula Tekave-c.

PENNSYLVANIA.

Jonstown. — Tem potom se za¬
hvaljujem vsem posta jam društva
sv. Barbare, ki so darovale -za po¬
nesrečenega sobrata Frank Vehar,
člana postaje štev. 71. v John*
stown, Pa. Darovali so: postaja
štev. 86. $1.60, št. 54. $3.08, št.
23 $200, Št. 43 $300, št. 17 $2.70,
št. 55 $5.00, št. 51 $2-50, št. 3 $6.00,
št. 82 $1,25, -št. 46 $3.15, št. 35
$4.75, št. 9 $2.50. št. 81 $3.00, št.
57 $297, št. 4 $3.0*0, št. 67 $920, št.
20 $2.00, št. 28 $365, št. 73 $170,
št. 16 $2.00, -št. 13 $5,00, št. 14
$1.50, št. 40 $.250, št. 85 $7.00,
št. 8 $4.50, št. 70 $2.15, št. 79 $6.00
št. 41 $5.00, št. 47 $2.00, št. 49 $3.00
št. 6 $3.35 št. 31. $3.00, št. 18
$2.00, št. 91 $3.00, št. 86 $4.15.

Iskrena zahvala vsem daroval¬
cem, Mihael Cene, tajnik 353
Ohio -Street, (7-23'27).

WEST VIRGINIA.

ILLINOIS.

Joliet. — Krščena je bila v slo¬
venski cerkvi Bernarda Ana Vra-
nichar, hčerka g. Nikolaja Vrani-
char, 1215 Summi-t St.

— Poročena sta bila v -slovenski
cerkvi Nick Muc, bivajoč v -Chi-
cagi, doma iz Ivrivoglavie št. 29
pri Metliki, in gdč. Alojz. Rep-o-vš,
doma iz Pri-mo-stka. Ženin je več-

Yelk. — Dne 13. julija opoldne
-smo imeli slabo vreme. Naenkrat
se je nebo potemnilo ter začelo je
grmeti in vlil se je -dež. Nato smo
začeli delati -strehe, da -se.-vsaj ne¬
koliko ma-nj zmočimo. Nato je pri¬
šel -tak vihar, da je lomil drevesa.
Nesreča nikdar ne počiva. V istem
ča-su je šel naš rojak Matevž Mla¬
kar k blažnji smreki po jopič, da
si ga obleče. Zavel je še močnejši
vihar, odlomil vrh smreke, ki je
priletel -omenjenemu rojaku s ta¬
ko silo na glavo, da je bil takoj
mrte-v. Pokojni je bil zelo priljub¬
ljen ter marljiv delaivec. V Zdru¬
ženih državah je bival kakih deset
let ter je imel namen v kratkem

(Dalje).

“Bueno amigo, mi Teniente,”
je bilo -slišati iz čolna dobroznaui
glas generalnega guvernerja.

“Ah, mi General. Adon-de en
-medla no-clie?”

“A ver el vapor.”

“Eslta bien. Buen-a-s noches, mi
General!”

“Buenas noches. Hasta la vi-
sta!” # ) se je zahvalil general, se
dal odpeljati naprej. L. pa je zo¬
pet začel peti.

Dne 26. junija ob osmi uri zju¬
traj sta se podala podpolkovnik
Tourniere in don Conrado v pre¬
fekturo, da -sprejmeta odpravnino
za Francoze in Avstrijce. Že itak
samo na sebi tiho po-slopje se na¬
ma je zdelo nenavadno prazno.
Posebno -sva bila začudena, da u
bilo na izpregled generalov in
španskih častnikov — o dogodku
ponoči namreč še nismo -bili pouče¬
ni — presenetila naju pa je nav¬
zočnost nekaterih čisto tujih po¬
stav v civilnih -oblekah. Odšla sva
v pisarno prefekture, vstopila, po
zdravila znanega nam tajnika in
ga naprosila, naj naju javi ekse-
lenqi

“Eksele-nca ni d-o-ma. Kaj želita
gospoda?”

“Prišla -sva po odpravnino za
Francoze in Avstrijce, kakor je
ukazal generalni guverner.”

“Žal mi je, ali meni niso dali
nobenega denarja na razpolago.
Počakati morate, gospodje, da pri
de guverner.”

P o  teh bggfcdah sva se spogleda¬
la, hotela -naprej govoriti-s—

“Grom in peklo-! Kje je

lopov —? V-sern zavijem vrat, ka¬
kor piščancu” — je bilo slišati
razsajati nekoga po stopnicah, in
v naslednjem trenutku pridrvi v
sobo “poročnik Šrrrum”, strašno
r-deč in razburjen.

“Zgrabimo tega psa!” je vzkli¬
knil ter -se hotel vreči na tajnika,
ki se je ve-s -bled in tresoč, zaveda¬
joč se krivde, -zgrudil na stol. Pri¬
jela -sva poročnika, prepričana, da
se mu je zmešalo

“Kaj pa je, kaj hočeš, spame¬
tuj s-e! ”

“Da bi -se le spametovali o pra¬
vem času! Pri -s-vojem topu prise¬
gam, -da zleti to gnezdo v zrak, ako
mi ne dajo mojega denarja,” je
rohnel naprej.

“Kdo pa ima tvoj denar?”

“Generalni guverner je šel po¬
noči -z vso odpravnino k hudiču.
Ali še nič ne v-e-s-te?”

Seveda nis-va nič vedela, pa tu¬
di- “Šrrrumu” nisva verjela; 'zato
sva -hotela vprašati tajnika. Ta pa
je me-dtem izginil i-z sobe.

Razburjenja in ogorčenja, ki je
sledilo terna, ne ibo-dem opisoval.
Le prekmalu smo bili na jasnem,
-da je generalni guverner — Bu-
reau je njegovo ime in je bil fran-
eozki rene-gat, njegov oficijelni na
slov je pa bil: -don Bureau Comi-
sario Lnperial de los De-partmen-
to-s de Vera Cruz, Tuxpan y Te-
huantepe-c —■ pobe-gnil z vso od¬
pravnino, katero so izročili nešča-
ni njemu v roke, ter jo -potegnil
26. junija -s parnikom i-ž Havane.

M. J. MUEPHY, predsednik.

FIRST STATE

ELY

3°io od sto

od dneva v-loge.

Naša bauka je prva državna banka v mestu i n

PRVA DRŽAVNA BANKA, £LY

se vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor t a * Minn,

vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne tU< ^'

vlogeT^Ok ;

e  4,

nim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z 0 iJ - 113  P°d st r
ment Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so intf  ez ? an ° tri? 1 *
iz Ciiicage in New Yorka, zatorej so Vaše vlove A’ e . sira ni gu.: 06

, . , ° Pn nas ' 6 i

absolutno varne

DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo

»i a  f7l?n VncilAnn »v, a  kn ,11 ! 1. „ 1  . - v

vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zavarovaT^ daili »t a -
istotako izvršujemo vsa notarska dela. dlne  bužj^

Pridite k nam

zamenjati Vaše čeke ob plaoil n ;i,

Činn. rlnmnčili trerurmA,. r , *

posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri

dni

tudi

evih,.

deluj

1 Svoji k svojim j ^

tfi Podpisani priporoča cenjenim rojakom i
ffi gospodinjam iz mesta Biwabik in okolica “. sloVc U ; ,
ialoženo ° 6  SV °J 0  leto

ifi jeno in bogato založeno

lepo

| grocerijsko trgovin

5*

;

‘V

X,

ing 0 * 1

, {0 kr 0ll °

jo' (ge-d Ji,"


e ffh

tri


pal


. ; e  « dar

• v ' l

*>■  • m«" 1

Ker j® '^ 0 rel a

VS>‘

piša

'

k o0 o U 1 "
(»1 &

0»!

-za'

-ar

-pri

IZ'

koP aVi

P'

jvi

r<iji p, 0( ;


Si

m

m

s

m

Is

m

m

V zalogi ima občeznano “Cremo

0.

daje krmo
Cene zmerne,
jo tudi na dom.


za živino, kakor: oves, koruzo, mrv^
postrežba solidna. Naročila « /
ROJAKI P0DFI E4JI  ® M-«-;;

Za'mnogobro)en posel ln naklonjenost se uljudno p '

MATH. VIDAŠ"

slovenska traovina *

BIWABIK, MINN.


tiket” w

Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte

Baltimore and Ohio železni

CHICAGO do NEW  Y0RKA

1C1

Pišite : .R. C. HAASE,

Northwestern Passenger Agent, ST. PAUL, Mff?

ki kaže vdobnosti te železnice i

po parobrodno knjižico,
parnika.

ze« 1

veli^


ka

Ls« 11,3 e  kost 1 " _
^ičl 0  i te
' je  l» dela prtt  dvo
W Wo^ eV f Pipan

>pel.i ;|il

. P P°
truplo P r ^P

-v Krišt° fu "

in se u

češnje P;

adla

^•ešeU je P a

dl

wi a  , nad Stol

“O, moj general. Kam pa o j>ol-
noči ?”

“Da vi-dim parnik.”

“Dobro je. Lahko noč, -moj ge¬
neral ! ” *

“Lahko noč. Na svidenje!”
(Nadaljevanje na 8. strani.)

VAŽNO ZA ROJAKE.

Kdor hoče imeti -dobro narejeno
obleko naj pride v mojo krojačni-
co. Imam mnogo vzorcev vsako¬
vrstnega blaga, da si lahko vsak
izbere. Cene primerne za -delo jam¬
čim. Imam v zalogi -tudi vsakovrst¬
no opravo.

Frank Žasar.

krojač in trgovec,
Chisholm, Minn.

Najgotovejši

je gotovo na farmi, in zato je tudi denar najboljše
naložen na zemljišču. Če imate zemljišče, imate
domačijo in imate zagotovljen kruh; nič vas k
briga, če so časi dobri ali slabi, če so stavke, izpon
in brezdelnost v industriji. Vi ste neprizadeti, vi
imate stalno delo in stalni zaslužek, in kar storile
je v vašo korist, ker je zemlja vedno več vredna,
če se čisti in obdeluje in spreminja v lepo farni:

Kupite od kompanije, ki lasti zemljo, in je pri¬
pravljena vam pomagati, če potreba. Duluth h
Iron Range železniška kompanija je vstanovila že
več lepo se razvijajočih naselbin po St. Louis coc:
ty, Minn. Zemlja se zamore kupiti od $15.00 r:
prej na lahka odplačila. Pišite za podrobnosti
slovenskem jeziku na:

L. B. ARNOLD, Land Gommissioner

110 Wolwin Building

Duluth,

V založbi Narodnega Vestnika je

DELAVSKI

ODŠKODNINSKI ZAKON

ZA DRŽAVO MINNESOTO

** 7 nf varne notranje -

Karla.

fL; polloin'lj ene ^ a .

F J nepreskrbljen

v Ljubija^

K liči sprevodnika,

rLian Trav-ni-k, sin *
I Franja Padr;
rUjka, 67 let. — 1 val
Krstnika, 13 dni. -

Lj. čevljarjeva v-do-va

I. Iran Homec, mestn i n
L _ Neža Ovijač, del
tovarne, 66 let. -
teez. žena delavca, 20 h
»j Jamnik, dninarica, 1
Eadi izgubljenih pravd
hvo. Savo je skočil z n
ara-di izgubi j c
psrd Janez Cvirn p. d.
|Ho:eniož. Slekel je o
psn. nag skočil v najve
:i na-al nekaj ča-sa po
» m  je premislil, poriše
kel med vrbe v
Nm.  Neki fant mu je
Ukleko. Nato sta pa pi
m sta ga spremila n
f  nporih je umrla. Di

mr:a v -novomeškil

N® 6ri čar i-z Mirne v
“ ■ -(ta 1913, napadla
^ n?nni  ženskami, ki <
;.U ' f v  raoško obleko,

iu  f  '>-i,

| SDJ0 vse bin-o. Gr

^udeleženi

‘ . me secev ječe. '

•"-(Stati 15 , )■.

m- pa

F  ^ Ponesreči

-'isreče

1  na Ha' , • ,

t 1 :

-■*. Ct  Zu »»";

ter s  Pletel s

^ desi

čou : ; c  ‘ jr
°gn, u t  «ko


da
h

pel iani

ikSv Pl

»e

je

°nes
kaipii;

(Minnesota Workmen’s Compensation

Act)

Cena 30 Centov

Navodila kako

postati državi

; ' °" t. m

0 s e L u a u et

-:

■ s

a nt a

hal;

'»ibolč d 6  le


’

4 lo


Cena 15 Centov

o, -t>


) ' % i r

^•s 53 S


Z  M? 1 -
4  dU« J 0 «.
'S , k U».

>> V>


V, OgJ >0 ®Uia
k  »bšN A

v>.


,< N&

fc>

'»ib>

»ih

L'H


27. faUja 1914 -

NA«ODNI VESTNIK

' u  slare domovine. 1

kranjsko.

Stroj

Jel » a

z a dviganje opeke je pa-

, aV0  te dni šti-rina jstletne-
” " -~—'■’ iz Krnice

^■‘ mncetu Demšarja
Dl« ** . ekrtft  okraju m mu prebil
v  icranJ sKeu

jobaoi®' ,. s0  v Mokronogu viso-

Aretir /^anjerja. Aretacija je v
)lca , _


Jgo-slova/nskiin nacionali-

sinjem. Sedaj je areto-

■

tuai ^ *)

£>S

•*>Ki

lo vin 0

■ r °čil a 8e  j  ata »

vani' 1

vsega

skupaj 22 slovenskih

(dijak 0 '' • . ,•• - e u ,d a rila strela

PO f^Snice Marije Mlakar
» 1U t ! dn ji vasi blizu Ljubljane ter

,o nH s

v ?rM  , Tr er  je 'bilo pod streho
’‘ M£ra  vsa  hiša zgorela. Škoda

ll, ‘ v ajte “tiket” za

o železnici

VORKA

SE.

ST. PAUL, MM

:>no»ti te

!i denar najboljše
zemljišče, imate
kruh; nič vas ne
•e so stavke, izpon
ste neprizadeti, vi
žek, in kar storite
vedno več vredna,

inja v lepo farmo.

tiz eml i°’ ,n , ] u

ba. Duluth &

otret

ja je

d

piti od

za p° (

w  vstanovila ze

St Louis coun-
- - nn  na¬
drobnost

ito*

9000 kron, zavarovalnina

2na ?00 K. . ,

kopnine. 'Pri izkopavanju ka-
na Karlovški cesti v Ljub-
r°' , 0 n ašli v zemlji pod Samas-
1,aUI  vilo  dve veliki rak vi iz ka-
•*"L„ a  marmorja, v katerih so
r8r  ■ 'človeške kosti.

dni okoli P.

lile se

Kap je zadela te

f\j“ an j Miklavža Pipana, roj.

Fio-ovčevem dvorišču

k' 7 1- Zapogah ter pristojnega v
Slednik- Ka policijsko dredlbo so
Ž- e?0 vo truplo prepeljali v mrtva-
d j£ sv. Krištofu,
g črešnje padla in se ubila. Pri
nabiranju črešenj je padla Marija
lir 5ič iz Polža nad Stopičem ta-
nesreeno raz drevesa, da je
TS led nevarne notranje poškodbe
hnalu umrla. Nesrečnica zapušča
D a nogi polomljenega moža ter
celo kopico nepreskrbljenih otrok.

Umrli so v Ljubljani: Ana Do-
lorenzo, hči sprevodnika, tri ure.
1 Marijan Travnik, sin služkinje,
tri U re. — Pranja Padržaj, žena
posestnika, 67 let. — Ivana Selan,
hči posestnika, 13 dni. — Terezija
Vovk, čevljarjeva vdova, 63 let.
- Ivan Homec,, mestni ubožec 66
— Neža Ovijač, delavka to¬
bačne tovarne, 66 let. -— Marija
:bez. žena delavca, 20 let. — Ma
ja Jamnik, dninarica, 77 let.

Radi izgubljenih pravd skočil v
m. V Savo je skočil z mostu pod
njem zaradi izgubljenih treh
vd Janez Cvirn p. d. Kobalan
Hotemož. Slekel je obleko na
■tu, nag skočil v največji curek
plaval nekaj časa po Savi. Po
tem se je premislil, prišel na suho
»tekel med vrbe v gaštajsko
gmajno. Neki fant mu je tja pri-ne
d obleko^ Nato sta pa prišla orož
sa in sta ga spremila na sodišče.
V zaporih je umrla. Dne 9. t. m.
umrla v novomeških zaporih
barija Gričar iz Mirne vasi. Umi¬
je leta 1913, napadla v družbi
dragimi ženskami, ki so se pre¬
vlekle v moško obleko, neko de*
»vio v gozdu in ji odrezale žep
Precejšnjo vsebino. Gričar je bi-
sam ° kot so udeleženka obsoje*
ta  na 10 mesecev ječe. To bi ime
Prestati 15. t. m. pa se je pr e*
Pd pranju ponesrečila in urur

•^reče na Dolmjskerp. Frane
' cn at, ki je deh.-.i pri lesni tovar
j 'd-ogu, se je ponesrečil 7. t. m.

i e  podrhi skladovn i-pl m
t;č!\ ku'd>e rune na glavi in na
T,' ~7 Janez Zupančič, učenec
K-' 6  ®°k J e  padci s cestne o-
- ' er s r zlo-.n d desno roko
j,. ~~ Franc Gruden, uče*

ip 11 S ke v  škocijanu pr
, n °°b je tako nesrečno pa
iresn je, da si je zlomil obe
L,' podleht ia. Ponesre nci so
Te jami , kandijsko bolniš

fcf* ^ ne  b). t. m. dopoldne
- il? ^P 0  domače Odmikov z Na¬
tom c, ■ ra nju šuto po Mohor

zat anCU : a  ^imec -. e  precej
V k; ° Se i e  ntrgala zavora pri
/ r  ni ^ ! išžal  ^onja naprej, do¬
jilo o r s  el Voznika  pa je pri*

j a aai Tv 00 . 11 ? šuta se  P revr
■k te mEdo  poško-

Siljej) ni  Pa voznik, ki ima
^Peljali n °^°' Gdrtnikovega so
Hlja^o V ,deze ^ n '° bolnico v
®Prijgjj 0 v -

' Po&i a ,- °- v  Novem mestu

V* 3 ° gostilnica

0r  Po 96

carji druge ce*

A 2o  vin., 1 K 40 vin. ali
f,  , 2a  i'ier vina. V Nova-
i si  Je hoti Plegar J. evi  gostilni
P gostor- - a  ° 0s Vilni'čarka pri do*

E>" C v™-

Koncem meseca
t k si 0o Č^ da  kletarski nadzor*

v 1 ?' P0Sla 1 1 - je J - e
' arl-„ ® v G onco. Ker je

* dejala, da to vino

naznanil sodišču. Analiza je doka¬
zala, da je vino sprijeno in neužit¬
no. Zato se bo morala zagovarjati
v zmislu vinskega in užitninskega
zakona, za kar je kazen zelo ob¬
čutna.

Premestitev “Zarje” v Trst.

Kakor -znano se je že dalje časa
razpravljalo o misli, da se preme*
sti -socialistično glasilo “Zarja”
iz Ljubljane v Trst. Na zadnjem
strankarskem zboru jugoslovanske
socialne demokracije pa so skle¬
nili, da premeste v Trst tako vod¬
stvo stranke kakor svoje gla-silo
‘Zarja.” Bred par dnevi je to
sporočil svojim čitateljem tudi
‘Lavoratore”, glasilo italijanske
socialne demokracije v Trstu. Ta
vest pa je -silno razburila Italijane
nacionalističnem taboru. tako
da se “Piccolo” bavi že par dni
zaporedoma v dolgih člankih s tem
prašanjem, dokazujoč, kako ve¬
dra nevarnost preti s to premestit
vijo i-talijanstvu Trsta

Strela omamila železničnega
čuvaja. Dne 7. t. m. kakih pet mi¬
nut pred polnočjo je železr.ičm ču¬
vaj Alojzi Dimc v vlakojavnici
med Medvodami in Škofjo Loko
po telefonu javil v Medvode, da
vozi mimo vlak štev. 1787 kar u-
dari strela v telefon, vrže čuvaja
s -silo na tla, tako, da je bil četrt
ure nezavesten, potem je prišel
sam k zavesti; vendar je pa ves
prestrašen. Čuti nekaj notranjih
bolečin in se trese na životu.
Zdravnik ga je spoznal za 10 dni
za službo nezmožnega. Strela je v
vlakojavnici razbila okna, razko¬
pala tla in pokončala telefonski
aparat, tako da ne morejo javiti
vlakov in se je zato moral vlak
ponoči ob 2. uri ustaviti, sicer pa
varno in počasi voziti.

Nesreče. Anton Mehle, učenec
ljudske šole v Žužemberku si je
zlomil levo nogo v goleni. — Ig.
Gospodaric*, -p-osestnik na Prapro*
ča-h pri Št. Rupertu je šel z vozom
po -krmo. Na nekem ovinku sta se
mu splašila konja, nato se je zvr¬
nil voz, na katerem je sedel Go¬
spodaric, kateremu se je izpahnila
leva roka v rami. — Janez Šonta,
posestnika sin v Šentjanžu je na-
ladal sen-' padci z voza ter. si iz¬
pahnil -desno roko v lehtu. — Fr.
Plankar, učenec ljudske šole v
Škocjanu pri Mokronogu je hotel
riti do ptičjega gnezda na nekem
kozolcu, od koder je tako nesreč¬
no padel, da -si je zlomil obe roki
v pdlehtju.

Ogenj na Dobrovi. Dne 8. t. m.

noči je udarila strela s silnim po¬
kom v podomače Županovo bajto
štev. 53, s slamo krita bajta je -bi¬
la ‘kmalu vsa v ognju. Poštna
(Rantova) hiša je od te bajte od¬
daljena le dobrih 20 korakov;
med obema je nekaj sadnega drev¬
ja in ni -bilo za pošto nobene- po¬
sebne nevarnosti; pač pa je bilo
zelo ogroženo Poklukarjevo^ go¬
spodarsko poslopje, vse natlačeno
s senom in drugimi rečmi. Začel je
biti plat zvona. Domača požarna
hramba je bila kar trenutkoma na
-mestu požara in je ogenj liitro lo¬
kalizirala in- ga tako pogasila, da
ni bilo za Poklukarjeve nobene ne¬
varnosti več.

Nepoboljšljiv nasilnež. Že več¬
krat kaznovani Andrej S-tare, dela
vec v Kamniku je zaradi nasilstva
komaj prestal svojo 5mesečno ka¬
zen, a že ga je zadela zaradi ena¬
kega hudodelstva ostrejša kazen.
Stare je na kolodvoru v Kamni¬
ku razgrajal in nadlegoval obiitr
stvo. Za svarjenje stražnikovo se
ni zmenil, končno ga je mor<d ta
aretovati. V tem hipu je pa straž¬
nika prijel zi prša in ga sunil^s
ne-stjo. Ko mu je hotel dati veriži¬
co okoli rolcv je obdolženec zamah¬
nil proti njegovim ustam, i’i ker
se  je ta udarca izognil, zadel ga
je na lice, da je še drugi dan bil

otečen in čutil bolečine. Med pot¬
jo na občinski urad ga je večkrat
skušal spodnesti in ga na tla sprg
viti. Obdolženec skuša vse utajiti.
Obsojen je bil na eno leto težke
ječe, katero kazen je takoj nasto
pil.

2

dn

u giirt

111  prodaja, jo je

PRIMORSKO.

Čedna tatinska družba. Tržaška
policija je aretirala Rimljana, Nel-
lo Colsona, krojača po poklicu, ki
je bil član tatinske troperesne de;
teljice, kateri ste' pripadale tudi
že aretirani varietetni pevki Ines
Cabrino in Reza Mareki. Nello

Colson je bil mojster v že-pnih
tatvinah. Tekom zadnjih dni je
izmaknil Nello umetnemu slikarju
Magliere-tti denarnico z listinami,
nekemu vladnemu svetniku iz
Brna denarnico s 460 kronami ia
nekemu uradniku 60 K. Družba
je delovala po vseh večjih mestih.

Cestni rop. Pred nedavno so
trije roparji napadli na cesti od
Barkovelj proti Proseku trgovca
Jakoba Marcelina iz Vicence v
Italiji in mu uropali 50 kron. Ko
jih je oropani prosil, naj mu pu¬
stijo vsaj nekaj denarja za na
pot, so mu milostno dali nazaj 5
kron. Policija je lopovom že na
sledu Vsi trije so italijanski po¬
daniki.

Uboj. V Trstu so te -dpi aretira¬
li 381etnega Karla Škerlja, ker je
v neki gostilni napadel svojega
mlajšega brata Andreja, ga- prijel
in mu grozil, da ga umori. Le s
težavo so drugil judje rešili napa¬
danega. Aretiran je bil pa tudi na
zahtevo matere in sestre, ker se je
sprl doma z vsemi domačimi radi
ded-ščine in je grozil, da vse po¬
mori.

Poskušena tatvina v gledališču.

V nedeljo, 5. t. m. -zvečer je hotel
ukrasti v gledališču “PVnice” J.
Goreni iz Italije g. Brunonu Mau-
ru iz žepa listnico, v kateri je
-imel ta precejšnjo svoto denarja.
Ta pa je pravočasno opazil tatvi¬
no, in tata prijel in oddal redarju.
Izročili so ga sodišču.

Vlom. V Pulju je vlomil do se¬
daj še neznan tat v stanovanje
mizarja Vin. Berkoviča in' vlomil
v -kovčeg, i-z katerega je odnesel
zlato verižico, vredno nad 50 K
in večjo, vsoto denarja. O-vlomilcu
nimajo še nobenega dedu.

Napad. V morskem- arzenalu v
P din zaposleni mehanik Dominik
!’• Jisič se je vračal zvečer domov.
Men potjo pa ga je napadel 28-
letni mizar Marcel Dom rdi, ki ga
je udaril s palico po glavi in ga
lahko telesno poškodoval. Napa¬
dalca, ki je brez stalnega bivališ¬
ča, so že aretirali in oddali sodiš¬
ču.

Tatovi na parniku. Te dni je bil
na parniku Av-stro-Ameri-kane
“Sofija Hohemberg” aretiran 32-
let-ni mornar Karel Sartori i-z Be¬
netk, ker je ukradel dve vreči ka¬
ve, v skupni vrednosti 140 K. Na
istem parmku-so-bili aretiranr-Žtt-
le-tni Marij Čermelj in 201etni Fr.
Heipel, oba iz Trsta in 281etni ku¬
har Karel Filiputti, doma iz Vid¬
ma, ker so tudi kradli kavo.

Star tat. V Trstu so aretirali 44
letnega Karla Freybauerja, ki je
najmanj trikrat na leto v tržaških
zaporih že počival. Ne krgd-e sicer
mnogo, le kako malenkost, vredno
od 5 do 20 kron. Te dni je ukra¬
del nekemu brivcu plašč iu ko so
ga aretirali, je zadovoljno vzdih¬
nil: “Si bomo vsaj ogledali ai-ove
prostore v ulici Fabi-o Se vero!”

Poskusen samomor. Komaj 15-
let-na Armi-da Novakova si je ho¬
tela vzeti iz nesrečne ljubezni v
Trstu življenje. Izpila je v ta na¬
men nekoliko -oetove kisline. Po-

t

klicani zdravnik ji je izpral želo¬
dec, nato jo pa dal prepeljati v
mestno bolničnico.

Radi vlačuganja je bila areti¬
rana v neki kavarni na trgu della
Barriera vecekda 361etna Marga*
rita Limonein, doma iz Poreča in
se v Trs-tu preživlja z -zakotno pro¬
stitucijo. Redarja, ki jo je aretiral
je prav neusmiljeno ozmerjala. V
isti kavarni so aretirali tudi 171et*
no Ivanko Kovačevo, -doma iz Po¬
stojne. Tudi to so aretirali radi
potepuštva in vlačugarstva. Ime¬
la je -tudi za Trst prepovedan po¬
vratek.

Pohotneža. Ko se je v'nedeljo,
dn-e 5. t. m. zvečer vračala gleda¬
liščna igralka: Irma Barbaro iz

Barkovelj v Trst z avtomobilom,
je šofer opazil nekako sredi pota
čez cesto ležeče žensko truplo. U-
stavil je avtomobil in sta ou in
igralka vzela ua tleh ležeče dekle
v avtomobil. Tam je igralka spra¬
vila nezavestno k zavesti, nakar je
ta izpovedala sledečo -zgodbo: De¬
klica se piše 'Marija Andreuz-zi,

16 let staro in je imelo ljubav-
no razmerje z 191etnim kamnose¬
kom Fr. Kobalom. Y nedeljo po¬
poldne je-, šla s svojo prijateljico
na izprehod in sta srečali Kobala
in nekega drugega -mladeniča, ki
sta obe povabila na izlet v Bar-
'kovlje. Ker je prijateljica to po¬
nudbo odklonila, se je sama z obe¬
ma fain-toma peljala v Barkovlje.
Ker je pa bilo v vozu pretesno za
štiri osebe, je sedel Kobal h koči-
jažu. Ivo sta bila z drugim fantom
sama v vozu, je ta pričel stezati po
njej svoje roke in vedno bolj silil

vanjo. Ker pa je vpila na pomoč,
ji je z eno roko zamašil usta, z
drugo pa potegnil iz žepa britev
in ji zagrozil, da ji prereže vrat,
če ne bo molčala. V  tem ko je kri¬
čala pa je priskočil Ko-bal, ki pa
je svojemu prijatelju še pomagal.
Med bojem se -je nato iztrgala o-
bema pohotnežema iz rok iu -sko¬
čila iz voza. Na cesti je nato oble¬
žala, dokler je ni našel avtomobil.
Čudno je le, da kočijaž. ki je vozil
družbo, na njeno upitje ni ustavil
voza. — To izpoved je povedala
-Andreuzzijeva tudi na policijskem
inšoektoratu. — Kmalu nato so
aretirali Kobala in drugega po¬
hotneža, 19]et>nega črkostavea Ev.
Staodaeherja pod železniškim vi-
jaduktom v Barkovljah. Oba po¬
hotneža tajita svoje -dejanje.

ŠTAJERSKO.

Vlom v župnišče.' V župnišče
pri Sv. Martinu pri Vurberku bli¬
zu Ptuja so v eni zadnjih noči vlo¬
mili tatovi. Odnesli so 192 K 60
vin. denarja in drugih reči v skup
ni vrednosti 100 K. Storilcev še
niso izsledili.

Vlomil je neznan -zlikovec v na¬
biralnike v Marijini cerkvi v Ce¬
lju in odnesel precej -denarja.

Iz Ostrožnega pri Celju. V bli¬
žnjih gozdovih so našli nezave¬
stnega posestnika Antona Maka z
Gorice. Pred nekaj dnevi se je
sprl doma z ženo, na kar je odšel
v gozd in si je prerezal žile na le¬
vi roki. — Iz Rač pod Mariborom.
Neki vojak tukajšnje žrebčarije
je zvabil v gozd desetletno šola*
ri-co iz Dobrovc in jo je posilil. Do-
brovško šolsko vodstvo je naznani
lo zločin poveljstvu, na kar so su-
roveža zaprli.

Gonja proti srbskim letoviščar¬
jem. V Gleichenbergu se mudi
vojvoda put-nik iz Belgra-da s hčer¬
ko. “Grazer Tagblatt” je v-sled
tega priobčil te dni hujskajočo no
tico, v katera je Putnika narav¬
nost pozval, naj se odstrani. Ena¬
ke notice proti srbskim letoviščar
jem so bile priobčene tudi iz Ro¬
gaške Slatine. Če se pomisli, da
obiskuje obe letovišči vsako po
letje na stotine najboljšega srb¬
skega Občinstva iz kraljevine iu
banovine, potem je jasno, da Nem
ci sami delajo sebi naj večjo go
spo-darsko  škodo. Belgrajska “Po
litika” je na te hujskanje že od¬
govorila s pozivom na srb-Sko ob¬
činstvo, naj se avstrijskih in ogr
škili letovišč izogiblje, ker 'bi se
ga tam šikaniralo.

KOROŠKO.

Automobil zgorel. Iz Rablja se
poroča, da se je vnel med vožnjo
čez Predil neki mali dvosedežni
avtomobil, v katerim -sta bila neki
gospod in neka -dama iz Celovca.
Ker ni bilo pri roki vode, je zgo¬
rel cel avtomobil. Gospod in go¬
spa sta se še pravočasno rešila.
Škoda je precejšnja.

Neljuba rešitev. V bližini Ce¬
lovca -so opazili sosedi v neki hiši.
kako se je neka okoli 40 let stara
žeh-ska vrnila v stanovanje svoje
701etne matere. Kmalu nato so za¬
slišali vpitje stare ženice, ki je so¬
sede klicala na pomoč. Ko so ti
prihiteli so opazili 401etno hčerko
viseti, na kljuki vrat. Ker ji mati,
ki je hroma, ni mogla pomagati,
je poklicala -sosede. Neki sodni slu
ga, ki stanuje v isti hiši, je pre¬
rezal ruto, -na kateri je samomoril
ka visela, na kar sta dva gospo-da
poskušala oživeti samomorilko.
To se jima je tudi posrečilo, a ko
se je zavedla, se je nad rešitvijo
tako razjeizila, da je pričela razbi¬
jati iu besneti, tako, da -so jo mo¬
rali' -z rešilnim vozom odpeljati v
opazovalnico za umobolne.

Najdeno truplo. 6. t. m. -so našli
v Dravi nedaleč od Žrelca truplo
521etne posestnice Magdalene O-
rač. Domneva se, da se je nesrečni
ci zmešalo in da je skočila v vodo.

V škafu utonil. Iiz Volšperka
poročajo, -da je tamošnja posestni
ca Marija Ramprecht pustila za
nekaj trenotkov svojega enoletne¬
ga otroka brez nadzorstva v kuhi¬
nji. Ko se je vrnila, je videla, da
je padel -otrok tako nesrečno v ne¬
ki, napol z vodo napolnjen škaf,
da je ini l glavo v vodi. Vsi rešil¬
ni poizkusi -so bili zastonj, otrok
je bil že mrtev.

, Strela. V noči od 7. na 8. julija
je divjala nad Volšperkom nevih¬
to. Pri tem je vdarila strela v hlev
posestnika Vincenca Kotmaierja
in je poslopje pogorelo. Živino so
še pravočasno rešili. Na -bljižnjih
hribih je zapadel sneg, v-sled če¬
sar je padla temperatura.

Otrok utonil. 6. t. m. sta se v bli

zini Sv. Mohorja igrala otroka za¬
konskih Koplenik. Ko niso en tre¬
nutek pazili nanj, sta -se oddaljila
in je padla dveletna hčerka Eliza¬
beta v vodo. Ko‘je prišel oče otro¬
ka i-skat, je pač našel 41etnega
Ivana, a njegove, 21etne -sestri-ce
ni mogel najti. Slučajno je pa izve
del, da je mlinar Jakob Turner na
šel pri svojem mlinu truplo -neke¬
ga otroka. Stopil je tja in našel
mljnarja ravno pri tern, ko je vle¬
kel truplo otroka i-z vode. Bila je
njegova 'hčerka. Vsi rešilni poiz¬
kusi so bili zastonj.

Ogenj. V šmarnem je divjala v
noči 8. t. m. huda nevihta, kakor
nad celo labud-sko dolino.. Pri tem
je udarila strela v -shrambo nekega
posestnika in jo užgala. Poslopje
je pogorelo do tal. Zgorelo je tudi
nekaj perutnine. -Požarni brambi
fcoliŠkih občin se je z veliko teža¬
vo posrečilo omejiti ogenj.

Smrt zrasčenih dvojčekov Emi-
‘Isr.  Iz Frjankob —da poročajo :
N.-i glavah skup;j zraščeua dvoj¬
čka Emilisa, otrok a sluge Stolla v
Vfibelu, -sta umrla, D/ojčka sta
lila pred kratkim tudi v Ljublja¬
ni razstavljena. One 8. julija zve*
er je umrl en otrok na dušljivem
KMsljn, -deset ur nato pa drugi
vsi od zastrupljen j a krvi. Otroka
sta bila poldrugo leto stara. Star¬
ši so imeli že tri zdrave sinove, ki
so /daj štiri ,pet in šest. let stari,
ho sta prišla dvojčka na svet.
Vest o tem čud n c; n porodu se jc
hitro razširila po vsem svetu. Od
p.-uod so prihajali zdravniki v
Vilbel ter ogledovali otroka. Ko
sla bra dvojčka eno lete stara, je
prišel neki impresario s predlogom
nuj-se otroka razstavita. Mati je
-spremljevala otrok? z impresari¬
jem r.a potovanju. Obiskali so sko
ro vsa Večja mesta v Evropi. Rod¬
bina je zaslužila okoli 30.000 K.
pravtpliko pa baje tudi impresa¬
rio. Pred par tedni je zbolel e-den
izmed otrok na dušljivem kašlju
ter tudi umrl. Brez-smotreno trpin¬
čenje bi bilo, živečega otroka ope¬
rativno odrezati. Tako je ostal
otrok zvezan s truplom, po kate¬
rem je nepreneihoma tolkel, da se
je končno onesvestil ter nato
kmalu umrl.

JOHN AGNICH

gostilničar

GRANT STREET EVELETH, MINN.

Sveže pivo, pristno vino in druge raznovrstne
pijače ter rnijske smotke.

Prodajam

železniške in parobrodne listke na vse
kraje sveta.

Rojakom in bratom Hrvatom se najtopljeje priporočam.

r

5 D

E3E

DqG

DE

5  pristnih Kranjski Brinjevec, Slivovec, Tropinovec
pijač in te so Grenko Vino in Highlife Bitters. Vsak go -
stilničar, kateri hoče napredovati, mora po ‘
skušati in kateri ne poskuša tudi ne napre¬
duje s svojo trgovino. Prava pristna pijača
se -zarnore kupiti le pri A. Horwat-u, ki im -
portira naravnost iz Kranjskega Brinjevec,
Slivovec in Tropinovec; tudi izdeluje pravo
zdravilno Grenko vino in Highlife Bitters.
Naročite si en zaboj te ali one -pijače za
poskušnjo; samo da bo eden. -zaboj, 12 ste¬
klenic. Prodajam samo na debelo. Pišite po
cenik. %, ,

3q Tl

t.

A. HORVVAT, 6oo n. chicago st., joliet,  m

DE

D1E

yi

Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni Vestnik”.

IZVRSTNA ZEMLJIŠČA P-0 3000 AKROV IN VEČ OB

Duluth, South Shore in Atlantic železnici

SO NA RAZPOLAGO ZA

slovenske naseljence

NAJBOLJŠA ZEMLJA, IZVRSTNO PODNEBJE, PRIME¬
ROMA NIZKE CENE.

KRAJ JI JAKO UGODEN ZA ŽITA, ŽIVINOREJO, OVČJE¬
REJO, SVINJEREJO IN KOKOŠJEREJO.

JOS. A. JEFFERY

L AND COMMISSIONER. D. S. S. & A. RY.
DULUTH. MINNESOTA.


Kadar fantje

n

z močnimi prsami

nekaj skup zgradijo, potem je to tudi pravilno
zgrajeno.

Oni si delajo sami cigarete iz Gail & Ax Navy
dolgo rezanega tobaka, zato ker na ta način so si
sigurni svežih, milih, dišečih cigaret, katere lahko
ves dan kadijo — zdrava zabava, ki dela veselo
življenje.

GAIL & AX\ r

NAV V

Long Cuf Tobacco ai

“najboljši tobak v najboljšem zavoju”.

Navy je iz milega Burley tobaka, in ima čudovito
priljubljen okus, katerega ni najti v nobenem
drugem tobaku. Je dozorjen in pomlajen, da se
doseže prijazna miloba — potem je zapokan v zna¬
meniti Navy zavoj s štirimi ovitki, ka¬
teri držijo tobak svež, snažen,
sladek in mil.

delamo Navy dolgo
,rezan tobak zato, da se
ahko zvije v cigareto, ki
da gori in nudi prijetno
kadenje. Noben tobak ne
de ven — s porabo Navy se
nič tobaka ne zgubi.

Ta tobak j'e za vse svrhe — je
fin za cigarete, in je prijeten in
okusen v pipi, in N-avy je tudi o-
kusen in trajen ‘za čik.

Z vsako zaklopnico po 5c se dobi
zastonj zvezek cigaretnega papirja

THE AMERICAN TOBACCO COMPANY

n

r

I

k

NA RODNI VESTNIK

ii

99

Narodni Vestnik

National Herald.

Slovenic Sami-Week!y.

Owned and publlshed by the

Blovenlan Prlnting & Publishlng Company

a Corporation.

__Plače dl Business: Dulutb, Minnesota, 405 W . Michigan Street.

National Herald

issued every Monday and Thursday; subscriptlon yearly 52.00

The best Acvertlsmg medlui; among Slovenians in the Northwest.
Rates on appllcation

c ntered as second-class matter May it. 1911 at the post otflce
Duiuth, Minn., under the Act March 3, 1879."

»NARODNI VESTNIK«

izdata

Slovenska tiskovna družba, Duiuth, Mlnn.
glm|a vsak ponedelfek ln četrtek zvečer na 8. straneh

Naročnina stanei

Za Ameriko za celo leto
za pol leta

Za Evropo In Canado za celo leto

$ 2.00

$ 1.00

$3.00

Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo.

Denarne posiljatve m dopisi se naj’ pošiljajo na naslov:

“Narodni Vestnik”, 405 VV. Michigan Street,

Duiuth, Mlnn.

Telephone, Melrose 1113.

nevarnostim, ki bi iz nje izvirale. Diktirati pa
Srbiji, kaj sme storiti v njej bivajoči narod,
pa ne sme, in ako nastane vsled te zahteve v
resnici vojna, jo je Avstrija iskala, iz trte iz¬
vila vzrok. Ali je mogoče Avstrija šele sedaj
dobila korajžo na mnogo manjšo državo, ko
govore klerikalni slovanski vodje, da bodo Sr¬
bom pobijali črepinje ? Ali menijo feunštni avst¬
rijski diplomatje na Dunaju, da čutijo slovan¬
ski narodi v Avstriji tako,' kakor se umetno
ogorčava slovenski klerikalni vodja in dežel--
ni glavar dr. Šušteršič?

Pa vzemimo, 'da bode res vojna, da se bodo
zopet pobijali ljudje, in da Avstrija premaga
veliko slabejšo in po dvojni balkanski vojni
oslabljeno Srbijo. Kaji potem ? Ali bo Avstrija
anektirala Srbijo. Ali hoče slovansko moč
Avstro-Ogrski ojačiti z milijoni Srbi, 'ki ne bo
do pozabili storjene jim krivice in iskali za
slombe za svoje težnje pri dvetretjinski večini
Slovanov v Avstro-Ogrski?

Če v resnici pride do vojne, Avstro-Ogrska
vsekakor ne more ničesar pridobiti, pa naj
zmaga ali podleže. V obeh slučajih, torej
slučaju vojne s Srbijo, je Avstro-Ogrska drža
va prenehala biti, neglede na to, da zavlada
Evropi v slučaju svetovne vojne slovanski
rod, da se končno za vedno določi, kdo žago
spodari v stari Evropi!

VOJNA AVSTRIJE S SRBIJO?

Svet se zopet vznemirja vsled nevarnosti
vojne, ki preti nastati med Avstro-Ogrsko in
Srbijo, velika nevarnost obstoji, da se 'bodo
■zopet ljudje med seboj v takozvani prosvitlje-
nj dobi klali in morili. In kar je še vznemir
Mvejše: vojna med Avstrijo in Srbijo more,
ako pride v resnici do nje, užgati na vseh kra¬
jih Evrope plamene, izcimiti bi se moglo iz te
Vojne klanje narodov po vsem svetu stare Ev
rope, ki se napoveduje in prerokuje že dolgo
vrsto let.

In kaj naj bi dalo povod vojni? Vsakdo bo
■seveda takoj odgovoril, da napad na presto¬
lonaslednikovo dvojico, ki je postala žrtev fa-
mitiziranih nezrelih mladeničev, rodom Srboy.
Ta odgovor pa ni pravilen, kajti, če tudi je
morilec Fran Ferdinanda in njegove soproge
Srb iz banovine, Avstrija še vedno nima pra--
vice, napovedati vojne kraljevini Srbiji, ker
Srbija, kot samostojna država, umora vendar
ni naročila, torej tudi ne more biti odgovorna
zanj. Lahko je razumljivo, da Srbi v kraljevini
niso prijatelji Avstrije. Ali ni baš Avstrija
kriva, da Srbija ni dobila dohoda do morja,
ki je zanjo življenjskega pomena, ali ji ni, kjer
je le nanesla prilika, metala polena pred noge ?
Seveda so se Srbi jezili na Avstrijo, tisti so
ostro pisali zoper njo, za atentat pa, ki se je
porodil v možganih prenapetih fanatičnih
mladičev, nikakor ne morejo hiti odgovorni.
Nemec Johann Schrank je v Milwaukee, Wis.,
meseca oktobra 1912 streljal v morilnem na¬
menu na bivšega predsednika Združenih dr¬
žav, Theodorč Roosevelta, in ga tako dobro
pogodil, da bi bilo po “Teddyu”, ako ne bi
krogla izgubila največ moči v debeli listnici v
naprsnem žepu napadenega. Tako pa je bil sa¬
mo težko ranjen. Ali je takrat kdo dolžil ves
nemški narod napada? Čeravno nismo Roose¬
veltovi prijatelji, moramo vendar priznati, da
je “Teddv” ena najpopularnejših oseb v Ame¬
riki. Ali je tedaj kdo očital nemškemu narodu
napad na Roosevelta, ali se je tedaj sploh kaj
pisalo proti Nemčiji, 'kakor se v Avstriji radi
bbsoje vrednega napada na kraljevino Srbijo,
in se hujska zoper ujo na vojno. Deželni gla¬
var vojvodinje Kranjske, dr. Šušteršič, je na
klerikalnem shodu v Ljubljani rekel, da bodo
Slovenci “takozvanim” bratom Srbom razbi¬
jali črepinje! Odkar obstoji svet, še ni bilo
proti posameznemu narodu tako ostudne gonje
radi atentata posameznikov, kakor se dosedaj
dogaja v Avstriji zoper Srbe.

Avstrija je znana vsemu svetu, da ima naj¬
bolj nerodne in nezmožne diplomate. Kdor ni
'Tsaj baron ali grof, težko dobi vodilno mesto
v diplomatični službi. Zato tudi ni čudno, da
jo avstrijski diplomati tolikokrat zavozijo in
se osmešijo. — Sedaj so jo zopet ' enkrat
pogruntali, in v dunajskih političnih krogih
so prišli do prepričanja, da je treba na celi
črti začeti boj proti “velikosrbski Meji”. Iz
tega boja pa mogoče nastane vojna Avstrije
s Srbijo, ki more dati povod svetovni vojni
narodov!

Avstrija je poslala Srbiji nekak ultimatum,
s katerim zahteva, da zatre Srbija kot samo-
stojna država vsakojako delovanje za Veliko
Srbijo. Velikosrbska ideja gotovo ekistira;
nje eksistenca je navsezadnje nekaj naravne¬
ga. \ vsakem narodu, ki ima svojo državno
organizacijo, plamti v večji ali manjši meri
nada, da bo enkrat privedel pod svoj lastni
'krov tudi one rojake, ki žive izven sedanjih
mej lastne nacionalne države. Načrti vsenem-
ške misli, italijanskega iredentizma, romunske
“kulturne lige”, ruskega dranga proti zapadu
(v Galicijo) so splošno znani in velikosrbska
Meja jim je na las podobna.

Toda glavno vprašanje ni to, ali taka ideja
obstoja ah ne, temveč glavno je, ali spada ta

ideja v aktualni program oficijalne, oziroma
resne politike dotične narodne države. v

Velikosrbsko idejo, v kolikor je vznikla in
razširjena v Srbiji, se zato ne sme označevati
kot nekako podlost proti monarhiji, v kateri
zrn toliko milijonov srbskega naroda. Seveda
se mora iz tega stališča tudi pripoznati Avstri¬
ji pravica, da v interesu svojega lastnega ob¬
stoja smatra velikosrbsko idejo kot za sebe
opasno in stori primerne korake, da se izogne

SREČNA DEŽELA.

Ruski časnikar A. Koraljnik se je udeležil
mednarodnega časnikarskega kongresa, ki je
bil sredi junija v starem mestu danske kralje¬
vine, v Kodanju, ter je v ruski “Reči” obja¬
vil obširen popis te dežele in njenega prebival¬
stva. Ker je iz njegovega zanimivejšega spisa
raz videti, da je Danska res srečna dežela, naj
posnamemo vsaj nekaj poglavitnih odstavkov
iz tega spisa:

Mednarodni kongres časnikarjev bi moral
trajati od 12. do 17. junija, pa je trajal celih
12 dni. Na kongresih se že sploh ne dela dosti,
na tem kongresu pa se je delalo, 'zelo* malo.
Storjeni so bili pač nekateri-sklepi, a drugih
uspehov kongres sploh ni mogel imeti, talko je
bilo — veselo. Zlobni jeziki imenujejo zgodo¬
vinski kongres Metternichov “congres da-
sant”, časnikarski kongres v Kodanju pa bi
se lahko imenoval “congres mangeant”, kon¬
gres banketov, veselic in brezkončnih obedov.
Od dneva, ko smo stopili na danska tla, pa do
konca našega obiska, je obed sledil obedu,
banket banketu, veselica veselici — brez pav¬
ze, brez oddiha. Danska je že v starodavnih
časih slovela zaradi svoje kuhinje in je menda
hotla udeležnikom časnikarskega kongresa po
kazati, da se nikjer tako dobro ne živi, kakor
v tej deželi.

Kako ljube zn ji vi so ti ljudje ! Povabljeni
smo bili na izlet v Klampenborg. Na glavnem
trgu v Kodanju smo vstopili v vozove, od tega
trga pa do kraljevske palače Eremitage smo
se peljali v pravem triumfalnem sprevodu. Na
celi poti so stali veseli ljudje — na tisoče in
tisoče jih je bilo — vsakemu se je brala sre¬
ča z obraza. In ti simpatični ljudje so nas po¬
zdravljali kakor bi ne bili časnikarji, ampak
kralji. 'Stari in mladi ljudje, moški in ženske,
ministri in delavci, dvorne dame in dekle, vse
nas je pozdravljalo, metalo cvetke na nas, ma¬
halo z robci . . ., a kar je bilo največ vredno,
je to, da je bilo 'lahko spoznati, kako pristna
in res presrčna je bila taka prijaznost. Spoznal
sem kmalu, da je to danska narodna lastnost.

Danska je dežela stare, znamenite kulture
in so ž njo prežeti vsi sloji; dežela polne zdrave
demokracije, dežela prijetnega in udobnega
življenja. Za širši svet je Danska še vedno de¬
žela melanholije in trpkih usmevov. Toda to
že davno, ni več resnično, in morda tudi nikoli
ni bilo, ampak so samo .literat je tako naslikali
sveto svojo domovino. Bila je pač tudi na Dan¬
skem kratka doba pesimizma, to je bilo po voj¬
ni s Prusko in z Avstrijo, ko je Danska izgu¬
bila Šlezvik-Holštajn, in s tem za vedno izgu¬
bila svoje stališče med evropskimi »državami.
Takrat je postala Danska majhna država —
saj 'ima le tri milijone prebivalcev — in je či¬
sto v pesteh Nemčije, Angleške in Rusije. To¬
da danski narod je imfl moč, da se je sprijaz¬
nil s svojo usodo in vse svoje moči obrnil na
povzdigo domačih razmer. Izvršil je to z ob¬
čudovanja vrednim uspehom. Fevdalna Dan¬
ska se je pa v par desetletjih premenila v naj¬
bolj demokratično državo in je narodno go¬
spodarstvo  tako poviždinila, da vlada v celi de¬
želi in v vseh slojih najlepše blagostanje. Go¬
voril sem z učenjaki in z delavci, z obrtniki in
s kmeti, z odličnimi damami in preprostimi
ženskami, govoril sem s plemenitaši, s konser¬
vativci, s socijalnimi demokrati in z  liberalci,
in iz vseh ust sem slišal eno besedo: Mi smo
srečni in zadovoljni. Konservativci nečejo re¬
akcije, le počasneje razvitje socijalnih razmer
liberalci hočejo hitrejši tempo, socijalni demo-
kratje bi radi vse naenkrat dosegli, a gre se
res samo, za temipo. Govoril .sem z vodjo kon-.
servativcev, profesorjem Hellingerom, z vodi¬
teljem socijalnih demokratov, poslancem
Borgbjergom, in z liberalci, ki so zbrani okrog
Pr-Iitiiken

mlekarstvo in sirarstvo mu prinese milijone.
Vsaka najmanjša kmečka hiša je lepa in sna¬
žna, povsod lepe preproge, lepo, solidno po¬
hištvo, povsod “boljša soba” gosposko oprem¬
ljena, v mnogih hišah klavir, na katerem igrajo
domače hčere, v vsaki hiši knjižnica, ki šteje
200 do 500 knjig, v vsaki hiši več časopisov.
Tudi v najrevnejših hišah sem videl knjige in
časopise, tudi v najrevnejših hišah sem videl,
da ljude dobro in izdatno jedo. Oblečeni so vsi
lepo in snažno, vsi so srečni in veseli ....

Danska se je nam tujim časnikarjem hotela
pokazati v vsi svoji krasoti in je to tudi sto¬
rila, a bolj kaikor vse, nam je ugajal narod
sam. Tu se vidi, kaj pomeni dobro življenje:
srečo, zadovoljstvo in dolgo življenje. In ko
so zapeli velikonočno narodno himno: “Der
or et yudist land” —. j e p a na ša domovina —
smo tudi časnikarji z o duše vij en jem pritrjeva¬
li : Res, lepa in srečna dežela!

Dva momenta sta se mi na mojem potovanju
križem Danske še posebno vtisnila v spomin:
regata, v Slikeborgu j n  “pom starih ljudi” v
Aarliusu

Pri regati sem videl, kako krepki, zdravi
m jedrnati ljudje so Danci; na tisoče jih je
bilo pri regati — vsak pravi korenjak.

V '  domu starih ljudi” žive za delo nespo¬
sobni ljudje. Ta dom je velikanska hiša, lepo
opremljena in oskrbovana.. Vsak danski držav¬
ljan ima s 60 letom pravico do dosmrtne dr--
ža\ ne pokojnine v letnem znesku 800 danskih
k ton, to je avstrijsklih kron, in do prostega
stanovanja. Danci p a  pravijo, da to ni nikaka
dobrodelnost, ampak je priznanje, da ima vsak
človek pravico živeti. Ta dom starih ljudi ni
nikaka ubožnica, ampak mesto tihe, mirne in
srečne starosti. Pravica do dostojnega živ¬
ljenja, to je danes eden temeljnih principov
danske demokracije.

L podzemlju znamenite grajščine Kronborg,
Hamletovem gradu, sem videl kolosalen kip
danskega narodnega heroja, danskega Ilijo
Muromca — Holgarja danskega (Ogjer le
Danois ga imenuje starofrancoska pesem). Ta
legendarni mogočni bogatin ima na prša sklo¬
njeno glavo in spi. Legenda pravi, da se pre¬
budi, kadar bo danski narod v nevarnosti. Me¬
ni pa se zdi, da je stari.Holgar že vstal, da ho¬
di neviden po svoji domovini in ji pomaga, da
tako lahkoto in s takšnim veseljem v srcu
premaguje težave življenja, da si je pridobil
sreče in imetje in da se dviga vse višje in višje.

“S. N.”

Največja prodaja fonograf

Slika predstavlja REGAL govoreči stroj, ki ima najslajši, najjasnejši, naj¬
glasnejši in najčistejši glas. Velikost stroja je prikladna, 12 inčev široka,

7 inčev visoka. Omara stroja je izdelana iz hrastovine, bogato emajlirana
ter krasno okičena z zlatimi okviri. Za trpežnost se jamči 15 let. Te vrste
stroji prodajali so se doslej po $4-0.00 zaradi tekmovanja pa prodajamo se¬
daj te stroje širom Združ. držav in Kanade zaeno z 12 najboljšimi pesmami
katere si lahko sami izberete iz našega cenika in 500 iglami za samo

istotako prodajamo dobro poznane VICTOR govoreče stroje ter COLUM¬
BIA gramofone. Pišite po naš novi, bogato ilustrovani cenik, katereča
Vam pošljemo poštnine prosto.

Saul Birns, 117 2 nd  Ave., Dept. 47 New W

□

□

□ □

Tiskarna Narodni Vesti

405 West Michigan Str., Duluthjj^

Izdelujmo vse v tiskarsko stroko spadajoče
stvari lično, ceno in točno. Tiskovine za
društva v eni ali vec barvah naša posebno?
Pismeni papir in kuverte izdel
okusno.

Najmodernejša
slovenska tiskarna
v Ameriki

Poskusite naše delo.
zadovoljnost.

ost,

u Jemo jako
Mi jamčimo

Unljska tiskarna.

ZASLUŽEN UDAREC KLERIKALCEM
PO ČELJUSTIH.

Ta 'teden je bilo na Dunaju velevažno po
svetovanje, katerega so se udeležili minister
zunanjih del grof BerchtoM, avstrijski mini
strski preds. grof Sturgkh, ogrsiki ministrski
predsednik grof Tisza, skupni finančni mini
ster vitez Bilinski in vojni minister Krotoatin.
To posvetovanje je imelo velikanski pomen,
kajti na njem se je določila smer notranje in
zunanje politike z  ozirom na sarajevski aten¬
tat. Ker avstrijski parlament ne zboruje, je
pri nas nemogoče iz ust ministrskega predsed¬
nika izvedeti, kaj se je sklenilo, pač pa je imel
ogrski ministerski predsednik priliko, da je o
tej stvari dal načelna pojasnila V obče je nje¬
gov govor zelo pomirljiv, kajti iz njega je spo-
da o 'kaki vojni proti Srb.j’ ni govora

lista "rr-ntiKen", m vsi so priznal', da hotv.jo
svojemu narodu zagotoviti popolno svobodo,
zdravje, 'bogastvo, veselo življenje, enakost in
bratstvo.

Danska je bogata, kajti njeno kmetijstvo je
ravno tako na vrhuncu kakor njena obrtnost.
Prepotoval sem vso Dansko, od severa do ju¬
ga, od vzhoda do zahoda. Kako premožen, sre¬
čen, vesel in zadovoljen je danski kmet! Nje¬
gov svet je skrbno obdelan, živinoreja cvete,

nati

in da tudi v našem cesarstvu na Kaki pregan-
ir.je Srbov vlada niti ne misli. Kakor znano,
so zagrebški in ljubljanski klerikalci s ciniz-
m: m, ki ga pač nobena druga » t anka ne za-
,ore, sarajevski atentat p -,skusili frukti loci¬
rati za svoje 'grde politične in osebne namene.
Vsa država je 'bila takorekoo otrpnjena vsled
sarajevskega atentata, vse je bilo iz sebe bole¬
sti in ‘žalosti, samo klerikalci so ostali hladno¬
krvni in le ena misel jih je navdajala: kako bi
se dalo sarajevski atentat najbolje fruktifi-
cirati, kako bi se dali iz krvi po brezvestnih
zločincih umorjenega prestolonaslednika na¬
praviti politično kupčijo. Znano je, kaj se je
zgodilo v Zagrebu, pa tudi v Ljubljani. Pod
krinko patrijotične manifestacije so klerikal¬
ci v Zagrebu in drugod na Hrvaškem vprizo-
rili gonjo proti Srbom in kdo ve če bi jih
ne bili masakri rali, ko bi bili imeli moč. Tudi
v Ljubljani je dr. Šušteršič v svojem surovem
govoru poskušal vzbuditi najnižje instinkte v
“Union” zbobnane sodrge ter je hujskal na
boj proti vsemu srbskemu narodu in na voj¬
no proti Srbiji. Vse je bila politična špekulaci¬
ja in patrijotične fraze le okrasek cele gonje
in le pesek v oči. Zdaj vemo, kako sodijo mero¬
dajni krogi v državi o tem hinavskem početju,
zakaj Tisza gotovo ni govoril po svoji glavi,
nego v smislu sklepov skupne ministrske kon¬
ference. In grof Tisza je s tisto brezobzirnost¬
jo, ki jo kaže v vseh svojih dejanjih, usekal
po čeljustih zagrebške klerikalce in ž njimi
tudi ljubljanske, tako usekal, da tulijo jeze
in onemoglosti'. Ministrski predsednik grof
Tisza, »danes morda najvplivnejši mož v celi
monarhiji, je na polna usta povedal, da so
klerikalci s sumničenjem celega srbskega na¬
roda hoteli spraviti sami sebe na vrh. S tem
je iz ust moža, ki je govoril, v imenu celega
skupnega ministrskega sveta javno pribito in
pripoiznano, da so bile klerikalne “patrijotične,
manifestacije” politično špefculanstvo prve
vrste in izvirale iz najbolj nizkotnih nagibov.
Mi smo to od vsega začetka trdili in z 'zado¬
ščenjem vidimo, da je tudi vlada tega mnenja..
Klerikalci so jo dobili po čeljustih, da bodo
pomnili. “S. N.” dne 14. julija 1914.

Trije mladi rokovnjači. Jernej

Ambrožič, 18 let star, iz Gorij,
'brez stalnega bivališča, Metod Ro¬
tar, 19 let star, ilz Pristave in 18
letni Albert Novak, iz Retenj, so
bili po polklicu delavci. A za resno
delo jim ni bilo mar, zlasti prva
dva sta se že od 3. svečana t. 1.
brez opravka in dela po Kranj-
vs-kem okoli potepala, in živela le
od tatvin. Glava te dražbe je bil
že večkrat radi tatvin kaznovani
Ambrožič, ki je s svojimi' tovariši
zlasti z  Rotarjem izvršil na raz
nih krajih drzne tatvine. Nič
■manj, kakor 29 stranik je bilo po
teh uzmovičih jako občutno pri¬
zadetih, zlasti če''se pomisli, da sta
prva dva pokradla čez 800 K go¬
tovega denarja, ne vštetih vzetih
raznih žepnih ur, verižic, prsta¬
nov itd. V noči na 19. marca t. 1.
sta Jakobu »Sodja na Rečiči vzela
za 36 K cigaret in 27 K smodk. Da
so pa ti tički skrbeli tudi, izdatno
■za svoje želodce, je razvidno iz
raznoterosti ukradenega blaga,
'kajti izmaknili so večje množine
prekajenih klobas, svinjine, kru¬
ha, jajc itd. Kako drzno sta Am¬
brožič in Rotar pri tatvinah po¬
stopala kaže slučaj, ki se je vršil
dne 5. svečana t. 1. pri Janezu in
Mariji Poklukar v Grabčah. Da
•sta lopova zamogla nemoteno
'krasti, sta vrata sobe, 'kjer sta se
nahajala zakonska Poklukar, pre¬
vezala z verigo in vrvjo, in predno
sta v veži zaklenjeno skrinjo s si¬
lo odprla, grozila Janezu Poklu¬
karju, da je prišla njegova zad¬
nja ura in da bode glavo izgubili,
če ne da ključa od skrinje. Tu sta
pobrala 20 K gotovine in 2 hra¬
nilni knjižici z vlogo 464 K 83 v.
Obdolženci le deloma tatvine pri¬
znavajo, deloma jih taje.' Naj¬
manj udeležen je bil Albert No¬
vak, ki se je udeležil le pri neka¬
terih manjših tavinah s svojima
tovarišema. Sodišče je vporabilo
polno strogost kak. zakona pri
Jerneju Ambrožiču: in mu prisodi¬
lo 4 leta težke ječe, po prestani
kazni se bode pa oddal v prisilno
delavnico. Matevž Rotar, ki še do¬
sedaj ni bil 'kaznovan, bo sedel 10
mesecev v težki ječi. Albert Novak
pa je 'bil obsojen le na 1 teden za¬
pora, h kateri kazni mu je 'bil za-
računjen preiskovalni zapor, na
kar je bil izpuščen.

; 'V<r »

>• V 1 ”

/ glavi _

nasveti, katere je
j.j n j jn znank. Ona  /
rD a k si domištljuj
■j jako težavno vz/

deloma res; vend
ftlree. Že narava je
tiski čut matermstv
dejstvo pri živalstv
ere pelje najrečkri

laidi*

zdrav:

ma

jiika,

i a jeii)°

Pozor rojaki!

Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na preriof •
vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam Tajf
stne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavljare
slopij, čiščenje zemlje, in druge vabljive pretveze, katerih spiok
morejo in ne nameravajo nikdar spolniti. Veliko denarja in dri
nega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen
zemlje, kraja, kupnih pogojev in mapo od izključno samo
farmarske naselbine v Wausaukee, Wis., kjer ima že mnogo ro;
kupljen svet in jih je tudi že lepo število naseljenih. Tam je svet
rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke in raznovrstno
ter vinsko trto. Ta svet se nahaja poleg prijaznega mesta, š
karne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in še mnogo
podjetji. _

Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno poslat^
dobiti dober in rodnviten kos zemlje v zdravem in prijaznemkrr.^
biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku

r ra ktič' Q _ e = a

• varuje svoje de

piU om !:

K ii da- 'bi se igrah -
kljubovali- Novoro
Lfemira, edino mir f.
r.  ' u  <ja večkrat caj

vVvievega a 11  i aae:

se pasladi z  ne
Asovem sladkor jen
boljša in najnaravneji
»mbko matere. Zato
uti sama dojila otro
ati bolna, ali če n in
mu naj se rabi krav,
ie, stirilizirano ( pre
mleko je idejalna ln
najmanjše. Sprva naj
z vodo in sicer na
pozneje naj se meša z
Tode, tako da dobi i
tli šestih tednih sam
fcko. Doječe matere se
ei gotovi hrani; one
K ) nič kislega, in nič
z raznimi dišava
a več zelenjave in
■M- Kadar ne dobi ot
p a > bo to naznani
“'leg mleka naj se r
. 4 “dekli 'kuhan re'd
a: *™b (farina, tudi e

A. MANTEL

L. BOX 221 VVAUSAUKEE, WIS

po natančneje informacije in mapo tamošnje slovenske fannirsbj , m ffleUfo  .
selbine predno greste kam drugam svet gledati, ter čas in deU'J' ’■ (oat meal). To
nepotrebnem tratiti. Kadar začne otn

-it!!T hko ku hai

r  S»2*? ncka > Pšeničn.

E L C O THEATRH  • ;s:;

A U R ORA, MINNESOTA.

Vam vedno nudi naiboli.se. bremikaioče slike^P izbraa c z--
matične predstavo. loase Predstave so ao 10c . — Za«
mlade in stare. — Vstopnina vedno samo oc i posebne
tek vsak večer ob pol osmi uri. Za nenene “
programe. NE ZAMUDiin
Mi imamo naiboliše_ automoUile * nasJjL^l

Hanse. Kadar se bocete peliati. Igira te u ZAPRTI A)

katere so naimzie. NASA Odprto noc m 4 ‘

TOMOBIL za poroke, krste m posreoe. w

TELEON 64.

SANDBERG (SM0LEY) BRATJE, W

BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNiN

^ \VcY,

i iNilom sladkor je
ttne se mnogo \n

- otrok. T o At

wij&jo nazadnjak
t otroke se vedno š
'■ hitjv }e za^okano kt
t m ker ne more v\va
gsvse ^eee rn. prvem

' vflsVr, da je otrok č
razrije m opri
^ da je otrok rudi
tak. Otrok se netv.
te dobro, svohodi
7e s to staroverskv
^a otrok. \ platnen
ie otroku lahko sr
1  rahlo eez prša, O'
1  lahko tkanino, h

'■■•' z mehko volne?,
le dete večje, oh
^torno obleko,
pikalo v nji. N
4  garajo hraniti
^o.Oioveki

oveske '

SPOMINJAJTE SE OB
VSAKI PRILIKI
ZAVETIŠČA V AMERIKI.


e t>ij
Vl fQ.

'Coz T* 111

v Plc <h i! §li K

%

s""

NjN

N °»Vu“

s , < tl ° 'Z  Si l!| '

1914.

NARODNI VESTNIK

Gospodarstvo, gospodinjstvo £

in znanstvo.

* vz g 0 ja naših naj mlaj- Sn rW>

tiki m

„ n? e2a
:. vpraša 11 ^ 111

Til I*  V -A-tnr

1 ls kovine a
’ P° s ebnos[
lu|ei »° jako

ših.

lade matere, ki priea-
0 Dc [ - , svojega sadu in pri

- i?zre  ° S  zemljana, so večkrat
kako naj hi
, n ie ff a otroka, da 1  se ho
'krepkega in zdravega elo-

Pfete prijateljice > s f

mladi materi vsako vr-
je in t0  gotovo z najbolj-
^ n iW; vendar je pa tak
L >livečkrat brez koristi,
škodljiv. Mladi materi
glavi razni predpisi, na
nasveti, katere je dobila
d |la  , • ; in  znank. Ona posta-
4 5 ° r ‘ 1L ' J  ;. n  si domišljuje, da
težavno vzgajati

vendar ta
Že narava je dala
To
In
na

deloma res;
® “ 1 . X fra  nfl

|J S

odveč.

-jki žensj

, k i čut materinstva.

živalstvu.

Mi

jamčimo

na.

tudi dejstvo pm _

^ matere pelje največkrat

LjTO pob

P T  podajemo mladim materam
Lr slovečega zdravnika, ki je
tboko študiral otročji razvoj, m
Fkjisam oče osmih otrok, tora j
Tj; i z  praktičnega življenja ne-
Xjve. On pravi:

Hati naj varuje svoje dete kot
uje koklja pišeeta. Ona naj ne
-osti. da bi ljudje otroka viso-
Ldvigali, da bi se igrali ž njim
V  poljtfbovali. Novorojenček

lotrebuje

mira, edino mira. Pozne-

aj se mu da večkrat čajno žli-
Ltoprivčevega ali janeževega
L kateri se posladi z nebarva-
U kandisovem sladkorjem.

| Najboljša in najnaravnejša hra-

zirajte se na pretirati
v katerih vam vsate
irezplačno stavljanje po.!
■etveze, katerih splok a
eliko denarja in drag«,
atančen in resničen pop
izključno samo
jr ima že mnogo rojih?
1 jenih. Tam je svetprn
lke in raznovrstno ai;t
ljaznega mesta, šol, w
taje in še

»bro in
em in prt

Iaukee, wis.

. slovenske

dati, ter čas®

dre

česati

E S

~~   -— ^.

sl %Vo e « w %»'

?5c°»hv> #

X ima" 10

E cele?

mleko matere. Zato naj bi
jaka mati sama dojila otroka. Le,
i mati bolna, ali če nima inle-
»tein naj se rabi kravje mir
sveže, stirilizirano (prevremo;
je mleko je idejalna lirana za
jtie najmanjše. Sprva naj se ml;
jjpeša z vodo in sicer na. polovi¬
li pozneje naj se meša z vedno
pij vode, tako da dobi dete po
■stih tednih samo krav
|mleko. Doječe matere se morajo
;reči gotovi hrani; one naj ne
ajo nič kislega, in nič kar je
ešano z raznimi dišavami, rna-
^a več zelenjave in močna-
jnh. Kadar ne dobi otrok do¬
teka, bo to naznanil z jo-
■■ Poleg mleka naj se mu daje
na mleku kuhan redek pše-
:  zdrob (farma, tudi creatu of
ati v  in mehko kuhani ovseni
reneek (oa-t -meal). To naj bo
®°. Kadar začne otrok j -sti
m da več mehko kuhanega ov-
? a  jesprenčka, pšeničnega -zdi’o
n  močnika. Posladi naj se to z
r 'aiu® ‘kandis sladkorjem in
- lavadnim sladkorjem.
a  se mnogo pregrešijo
e  ° deke otrok. Po stari nava-
: Tl J a jo nazadnjaške matere
a °troke še vedno š povoji,
jap je zapokano kakor mn-
’ n  ^er ne more vhajati vro-
' a ' 3e  peče in prične kričati.

. *> da je otrok bolan. V
T j,- r azvije in oprosti spon
' aa  ’ a  Je otrok rude e kakor
’nii ra ^’ se  neha jokati;
dobro, svobodno. Zato-
! . s  to star o versko navado
•D otrok v platnene obroče.
^  otrok u  lahko srajčko; o-
2  'čez prša, od rok do
lh l o ahko  tkanino, in pokrite
2  mehko volneno odejo.
^ dete večje, oblecite mu
K'Hr° St0rno  °kJ e| k l0 > da se bo
jo, (j a  errill t 5;a l 0  -v nji. Matere mi-
■ 0  sarp 1 ° ra ~ ° daniti dete pred
Uto “»-.Človek ima vsaki dan
* tak p' ulicah in šetali-
etenj v C ' 0Ve ^ e  črvičke, ki so
Plen,-, Se danji vročini v te:

jo peč nekaj minut, da poginejo
vsi bacili in trosi. Po sesanju naj
se mleko tako., -postavi na mrzel
prostor najboljše k ledu in v tak
kraj, da se ne bo navleklo tujih
dišav in okusov. Sesec ali cucelj
(nipple) naj bo vedno snažen, ne
kisel in ne izpostavljen muham.
Rabiti je le sveže prevreuo kravje
mleko, sprva zredčeno z vodo, po¬
zneje samo. Kislo mleko ni dajati
detetu. Tudi ne 'bananov, kcndija
in drugih stvari. Svež.; vode naj
se mu da večkrat.

Vročina je nevarna za otroke.
Oblačite jih lahko. Če je otrok mrz¬
ličen, vroč in zopet mrzel, pokli¬
čite zdravnika. Pripisovati mrzli¬
co dobivanju zob je večkrat oso-
depolno.

Otrok naj spi v svoji postelji
sam. Soba naj bo hladna. Okna naj
bodo odprta. Otroci morajo imeti
sveži zrafk. Zibelj ali voziček je
pokriti s moskitovo mreževino
(mosquito c lotih), da ne pridejo do
otroka muhe in moskiti

Kopajte otroka vsaki dan v le
lekoliko mlačni vodi. Kjer se ko¬
pa naj ne bo prepih. Soba naj bo
topla, a ne vroča. Dobro je tudi
umiti otroka enkrat na dan z gobo,
pomočeno v pajnt mrzle vode v
kateri je stopiti čajno žlico pecivne
sode (backing soda).

Zunaj je držati otroka v senci.
Solnce naj ne sije malemu otroku
nikdar v glavo, še manj pa v oči.
Čez voziček naj bo senčnik, da sen
či otroka na solnčnih prostorih.
Malega otroka ni prepuščati otro¬
kom v oskrbe?.

Otročja soba in spalnica naj bo
priprosta in snažna. Cunje in sme¬
ti naj ne bodo v nji. Otrok se naj
>e igra s psi in mačkami. Tudi mu
ni puščati devati igrače in prsta v
usta.

Zatoraj oblecite Vaše otroke po
pameti, hranite jih priprosto, re¬
dno in pravilno, držite jih v snagi
in v svežem craku in razvijali se
bodo v veselje in ponos sta riše v v
krepke, čile in zdrave može
žene.

potrebne hrane. Človeški delavec
vstvari tudi več bogastva, kakor
bi ga bilo potrebno za preživljenje
vsega delavstva ; vendar pa pride
človeški ropar in mu vzame večino
proizvoda.

Trpeče človeško delavstvo je ha
slabejem kot sviilop-rejka. Črva svi
loprejfce se vzgaja in vzrejuje do¬
kler ni goden za delo. Potem začne
presti svilo. Iz česa? Iz svojih na¬
ravnih možnosti.

Sviloprejka prede in prede do¬
kler ne izdela krasnega kokona.
■Po zakonih bogov in narave je ta
svilnata hišica namenjena za za¬
vetje v kojern naj bi se črv svilo-
prejke razvil v krasnega metulja,
ki bi se dvignil v zrak kot se dvi¬
guje vesoljno naravno stvarstvo. A
prišla je višja moč kot je moč na¬
rave in bogov, ter je vzela svilnato
hišo črva 'za svoj lišp. Človeška ro¬
ka je posegla vmes. Zamorila je
črva, razvila je svilo iz kokona —
in po ulicah in šetališčih se spre¬
haja v šumečih kikljah dama, ka¬
tera kaže z izdelki sviloprejke, da
je kapitalističnega stanu, ali vsaj
iz stanu Ijuibohlepnih lenuhinj, ka¬
tere stremijo živeti v razkošju. Bo
gastvo! Bogastvo! Stvarnik, ki je
napravil iz nič svilo, stvarnik, >ka
ter emu pravimo sviloprejka, je bil
prvotni čin it el j tega bogastva.

In mrtvega črva sviloprejke se
vrže stran. Odvzeto mu je življen¬
je, odvzet mu je razvoj, dvigniti
se ne more nikdar več v zrak, ka¬
mor so ga namenili bogovi in na

n0

c°-

,  sl#'


n ec ^ a ' n P vročini v težke
■leno ® e ' z  glavico imajo
s te|l a ^ leo ’ an  pokriti so te-
ti r  0  odejo. Tako

v  sedanji vročini
Neg P 10  Pražijo v vozičku.
'Meri* »iečega je vpošte-
& z h; eca  navodila glede rav-
v vročih dneh:
^ktavf 0  odstavljati od
, na j se polagoma in
° D a,] j Se navac ’' : Da  kravje
H m ^5 ,’ u 80  hrano. O’rok
y sajj V° :Z ste, kl eill ce, kate-

S Sterilizirat '- t0  i e >

F m  -n postaviti v vro

STVARI BOGASTVO ZA SEBE!

Zakaj je taka napetost enkrat v
Michigan, potem v južni Afriki,
zopet v West Virginiji, potem v
Colorado, v Ohio, v Illinois, v Pen-
nsylvaniji, v Rusiji — povsod kjer
odloži večje število delavcev svoje
orodje in preneha delati?

Zato ker pričakuje ves svet od
delavcev zajutreka, zato ker stoji
ves svet nag in brez strehe in čaka
da ga delavci oblečejo in inu na¬
pravijo -zavetje pred napadi na
ravnih elementov.

Industrija je ista sila, ki goni
vodomet, iz katerega se ^izliva bo¬
gastvo, s kojirn se človeštvo vzdr¬
žuje pri življenju. To je vzrok, da
vidijo lenuhi gorostasno hudodel¬
stvo a-ko preneha delavstvo vstvar
jati bogastvo.

Človek se še -do danes ni povspel
do stopinje tako hvaljene čebele,
ki se preskrbi s hrano za slučaj
slabih let. Človeški delavci pride¬
lajo in izdelajo sicer tudi mnogo
več pridelkov in izdelkov kakor se
jih potrebuje za sproti, vendar pa
njim vzamejo ves proizvod lenuhi,
njih gospodarji in vladarji, in ka¬
kor hitro pride slabo leto, trpijo
stvarniki bogaštva pomanjkanje. _

Človeštvo je iznašlo kako -živeti
od danes do jutri, talkorekoč. S
prevažanjem naravnega bogastva
iz dežele -V deželo, iz kontinenta
na kontinent ni treba človeštvu
skrbeti mnogo za hrano in obleko
za prihodnja ldta. Vsakoletni pri¬
delki in proizvodi sveta več. kot
zadostujejo za dobro prehranjenje
v-seh ljudi, če bi se to bogastvo
pravilno razdelilo. A to ni slučaj.
In zato trpi človeško delavstvo po¬
manjkanje. Čebele bi ne trpele po¬
manjkanja nikdar, ker naberejo
toliko strdi, da irna-jo dovolj se za
drugo leto. To zato, ker ne preva¬
žajo" strdi iz gnjezda v gnjezdo,
ampak skrbi vsaka kolonija ali na¬
selbina za sebe. Vendar pa. tudi
včasih čebele pomrejo gladu, ee jlih
premagajo čebele roparice in jim
vzamejo njih pridelek, ali ce J mi
- pobere strd čebelar, ne vrne jim pa

Delavec, v tem spisu menda uvi-
devaš svoj simbol, svoje znamenje,
svojo podobo. Da; ti uvidevaš to
-sliko vsaki dan bolj; ti o/videvaš
-kaj je zrok napetosti na Calumet,
kjer tli nezadovoljstvo še danes,
kaj je vzrok napetosti v Colorado,
Illinois, Ohio, Pennsylvaniji. West
Virginia; kaj je vzrok napetosti v
Rusiji; kaj je vzrok napetosti in
slabih delavskih razmer po vselj
Združenih državah in ipo vsem sve¬
tu. Ne bogovi, ne'narava, ampak
človeški troti, ki ne pridelajo in
ne proizvajajo nič, kapitalizem in
njega javni in tajni mešetarji so
krivi gorja in pomanjkanja med
istimi, ki se mučijo o-d zore do
-mraka za blagostanje roparjev
človeških pravic. Delavec spre¬
glej ! Izobražuj -se s čtivom, misli
in sodi z lastnimi možgani, združi
se, zgani se in raztrgaj spone in ve
111 ! rige, ki te držijo v sužnosti na tem
svetu in ki ti bodo dovolile rajsko
veselje še le na ono stran groba.
Stvari bogastvo za sebe!

je- to slučaj. Skrbeti nimajo za ni¬
kogar. Nasprotno — drugi skrbijo
za nje. Za vsemi misijonarji stoji
Petrov novčič, -stoji “The men an-d
Millio-ns Movement”, stojijo dru¬
ge močne religijozne in posvetne
organizacije, stoji močna obramba I
diplomacije, in -pota za beg so ve- |
dno odprta in varna.

Priznamo. Življenje nižjih mi-
sjonar-skih delavcev je zvezano z
manj ali -več požrtovanjem. A to
požrtova-nje iim-a večinoma namen
držati ljudstvo zaslepljeno in po¬
nižno, da prispeva vsled strahr
pred Bogom in pred hudobnim du¬
hom več- zakladov v velikanske
skrinje dela-ničev.

Kar je treba danes vedeti ljud¬
stvu je: kako se naj živi -na tem
svetu. Na drugem svetu bomo do¬
bili že od tamkajšnjih mis-jonarjev
potreben poduk. S teologičnimi u-
ganjkaimi ne bo rešil človeštva ni-
kdo. Učiti je treba nevedne kako
se pravilno živi, ne pa bogoslovja
te ali one vere ali pa verske sekte.

Petdeset tisoč pravih -posvetnih
učiteljev bi rešilo Meksiko v deise^
tih letih. A ti bi ne smeli živeti v
izobilju in razkošnosti v palačah,
kakor živijo večinoma današnji
moderni reliigijozni misjom-arji, am¬
pak živeti bi morali med pripro-
stim ljudstvom, kakor je tudi Je¬
zus živel. Živeli naj bi se s tortili
in frijoli, dokler se ubogi Meksi-
kanee živi s tem.

Svet i i ni 1 )i -nepralve milijonarje.
Ti so večinoma tajni vojaki kapi¬
tala. Verski misjonarji v Meksiki
so večinoma misjonarji za posest¬
vo zlata, rudnikov, premogovni¬
kov. gumijevih gozdov, petroleja,
plantaž in druzega naravnega bo¬
gastva, ki spada prebivalstvu Me-
ksike, ne pa par stotinam doma¬
čih in inozemskih špekulant nili ti¬
ranov. Ljudistvo uivideva namen
misjonarjev, ki žive v izobilju;
med tem ko ljudstvo strada. Lju¬
dstvo uvideva namen misjonarjev,
-ki držijo s pomočjo strašenja s pe¬
klom priprosti narod k tlom, da
-sami in njih odposlanci lož j e sesa¬
jo kri im mozeg nevednih vstvar-
jalcev vseh človeških potrebščin,
vsega bogastva.

Metksika potrebuje učiteljev svo
bode, enakopravnosti, in bratstva,
potrebuje posvetne izobrazbe, ako
hoče kedaj ljudstvo uživati narav¬
no bogastvo meksikanske zemlje.

In to velja za vsak narod, za vse
človeštvo.

WALLACE IRWIN

Tusedo je edno dobrodošel. Pri¬
jazen za kaditi, ojači duh — sploh
j- idejalni tobak.

Ako hočete kaditi boljši

tobak — zakaj ne najboljšega.

TOBAK, katerega kodite sedaj, se Vam zdi
boljši kot však prejšnji, ki ste ga kadili. Naravno
je, da ste poskušali več tobakov, dokler niste našli
boljšega.

Iz tega se da sklepati, da je razloček med
tobakom, m mogoče je še kateri boljši tobak — v
resnici najboljši tobak.

Tuxedo je najboljši za kadenje, zato ker ne ra¬
ste boljši tobak m ker m boljšega procesa za pre-
paracijo tbbaka kot je prvotni ‘ Tuxedo proces’ .

HENRY HUTT

Ena fajfa Tuxedo me povsem
poživi. Tuxedo je najmilejši in
najpristnejši tobak.

The Perfect Tobacco for Pipe and Cigarette

Mi vemo, da je Tuxedo izdelan iz najboljšega
tobaka—bogat, zrel m popolnoma omlajen Ken-
tucky Burley. Boljšega se ne more kupiti, zato ker
boljši ne raste.

Izdelan je pa znamenitem Tuxedo procesu,
kateri ga vblaži in mu odvzame ista zelenjadna o-
Ija, ki pečejo v jezik.

Tuxedo je bil rojen leta 1904. Prva poskuš-
nja za ponarejanje je bila dve leti pozneje. Od te¬
daj se je pojavilo mnogo ponarejalcev.

Noben drug tobak ne zadovolji tako kadilca
zato ker ga m procesa, s katerim bi se zamogel iz¬
delati take vrste tobak kot je Tuxedo.

TUXEDO SE ZAMORE KU¬
PITI VSEPOVSOD.

Znamenita zelena skati j a
z  zlatimi črkami, narejena
tako, da gre ravno v žep

GEORGE E. PHILLIPS

Dobra fajfa in Tuxedo, pa sem
zadovoljen, Tobak v mali zeleni
kositarski škatli nima tekmeca.

MEKSIKA POTREBUJE UČI¬
TELJEV.

Danes se mnogo piše, da bo v
Meksiki -zavladal mir. Huerta se je
slednjič umaknil iz naše sosedne
republike. A Huerta ni bil povod
krvolitja. Zato tam dol: ne bo kon¬
ca revolucij, dokler ne nadomesti
izobrazba ljudskega mračnjaštva
in vraževerstva.

Meksika je strogo rimo-katoliška
država. Posejana je že stoletja z
r.ebroj cerkvami, kloštri in cerkve¬
nimi palačami. Ati kakor ni megla
ali ni hotela rimskokatoliška cer¬
kev dvigniti izobrazbe Kalabrije,
kjer je sedež papeža, in Kalabrij-
ci so-najnevednejši in najanarhi-
s-tičnejši vseh Italjanov. tako je
tudi ista cerkev s svojimi duhov¬
ni in misijonarji v Meksiki pusti¬
la priprosto ljudstvo v isti torni,
v isti sužnosti, v istem ubo-žtru,
kakor je bilo pred stoletji. Milje¬
ne Petrovega novčiča, ki se pobira
tudi za Meksiko (im pobira *e tudi
za misijonarje v Združenih drža¬
vah, kjer je višja civilizacija in
svoboda kolt je tam kjer se pobi¬
ra), bi pomagalo ljudstvu nič.

In verjeti ni-, da bi bil kristjan-
ski zakon, “Ne stori’bližnjemu kar
sam -sebi ne želiš”, v meksikan-
skem ljudstvu kaj bolj vtisnjen,
če bi šlo še enkrat toliko tisoč Pe¬
trovega nofveiča v Meksiko. To je
toliko verjeti kakor bi verjeti, da
bi bilo kristjanstvo kaj močnejše,
če bi živeli John D. Rockefeller, J.
Pierp-ont Morgan in A-ndrevv Car-
negie pred 1914 leti v Jeruzalemu,
in da bi dali Jezusu ves denar na
razpolago. On je zmagal ker je bil
križan.

Skoro vsak modernih religij oz-
rnib  misijonarjev se boji križa; ne
le križa v pravem pomenu besede,
ampak tudi vseh živi jenskih kri¬
žev in težav. Sedanji religij ozni
misijonarji ne poznajo teškoč in
potreb priprostega ljudstva. Pose¬
bno pri neoženjenih misjonarjib

POZDRAVLJAM

pri odhodu iz Gilberta, Minn., mo¬
jo ženo Angelo Hribljam, rojeno
Stritar, sedaj iznano pod nepravim
imenom Aliče 'Smith, bivajočo v
European Hotel, Virginia, Minn.
Pozdravljam tudi rojaka 1  Antona
V. Fox iz Virginia, Min., kateri jo
je izvabil na Virginijo. Slednjič
pozdravljam' tudi stariše moje za¬
konske žene, Franka in Terezijo
Stritar, Gilbert, Minn. Vam želim
vsem skup veliko veselja in sreče_
Josip Hribljan.

L


Pripravna vrečica, podvleče-
na znotraj z vodovarnim pa- r
pirjem 3C

V stekleni posodi 50c in 90c.

&MEEICAN TOBACCO COMPANY

OGLAS.

V Avstro-Ograki odredilo je Nje
govo Veličanstvo delno mobiliza¬
cijo.

Vsi oni, kateri so še podložni, in
kateri bi vsled tega odloka imeli
nastopiti vojaško službo, bodo o
tem svoječasno potom pozivnega
lista obveščeni.

Potni stroški 'bodo plačani po¬
klicanim po njihovim prebivališču
najbližnjem konzulatu.

Potne stroške -dobijo poklicani
na roko pri najbližnjem konzula¬
tu proti predloženju pozivnice.

Njegovo Veličanstvo je premi-
lostivo blagovolilo izdati amnesti¬
jo (pomiloščemje) za vse poklicane
in nepoklicane naborne ubežnike.
in dezerterje. Vsi zgoraj omenjeni
vojni dolžnosti po-dvržni, ako se
neutegoma povrnejo v domovino
in se prijavijo pri svojem pristoj¬
nem vojaškem oblastvu, bodo de¬
ležni premilo-stive amnestije, to je,
bodo oproščeni vseh kazensko -
pravnih posledic vsled kršenja voj¬
nega zakona.

POZOR ROJAKI. .

Lepa prilika za Slovenca, 'ki že¬
li na kmetijo. Na prodaj je 120
alkrov obsežna farma z vsem go¬
spodarskim poslopjem v dobrem
Stanju; moderna hiša, hlev za živi¬
no, 2 konja, 2 telici, 13 molznih
krav, M dajejo od $80.00 do $110.-
00 mleka mesečno, velik sadni vrt,
kokoši in vse kmetijsko orodje,
stroji z-a -košnjo in žetev, vozovi,
vsi v dobrem stanju. Šose-d je Slo¬
venec. Le 7. minut hoda do bliž¬
njega mesta, šole, prodajalnic in
-do železniške postaje, kamor pri¬
haja dnevno šest osebnih vlakov,
ki -vozijo iz in v Chicago. Kdor je
■kupec za farme, naj pride sedaj
ogledati, da vidi kaj vse raste, ne
pa v jeseni ali spomladi, ko nima
prilike, da hi videl rastočih pri¬
delkov. Proda se zaradi starosti
sedanjega lastnika. Cena te farme
je $5,500. — $3,000 je plačati ta¬
koj drugo pa na letne obroke.

Rojaki potrudite se, -nudi se vam
lepa prilika, za natančnejša poja¬
snila se je obrniti d-o Matt Šetina,
R. 2_ Box 16. Grand Haven, Mich.
Dolbe se pa tudi tu naokrog druge
manjše farme, ki so tudi -na pro¬
daj.

(8—6) (Advertisement)

yi j 1 ' Vt c, **» v «v jv ,t» »v a; ;

i'4

V

S

#

v

S

%

i

i'4

V

f'4

V

f’4

V

i'4

v

i'4

V

v

i'4

v

i'4

V

i'4

f

i’4

V

i’4

V

i'4

V

FIRST NATIONAL BANK!

Chisholm - - Minn.

KUPUJTE PRI
KI OGLAŠUJEJO
LISTU

TRGOVCIH,
V NAŠEM

Kapital $25.000. Preostanek $29.318.

4

Osebna odgovornost $5,000.000. $

O ^

Obrestuje denar po 3 0  ?

Prodaja parobrodne liste in pošilja denar ^
na vse strani. £

Posebno pozornost dajemo Slovencem. \

%

&

Pridite in se prepričajte! \

*

i'4i'4i'4 i’4 i'4 i'4 i'4 i'4 i’4 i’4 i’4 i’4 i'4 d i'4 £*4 i’4 i’4 i'4 i’4 i'4 i’4 i'4i'4i'4 i
Vi?V>WWtifVi7VWWčWWWWVW^

AVSTRO-OGRSKI

zemljevid se pošlje vsakemu, ki
pošlje 25c in piše na

AUSTRO AMERICAN LINE

2 Washington St.^ New York

ali pa zastopnikom.

VARNOST!

Skrb, s katero
se vodi Bank of
Slieboyg-an, jam¬
či trdnost in moč
Koristi vlagate¬
ljev in varnost
njih vlog je pr¬
va skrb naših
ravnateljev in u-
radnikov.

Mi Vas vabi¬
mo, da zberete
našo banko za
Vaše vloge.^
Premoženje 3,000,000

BANItof SHEBOYGAN

4 ROLL or HONOR BANK

^  3% IHTEREST PA1D ON SAVINCS 5 'o

( 8 - 1 )

Edgar Prochnik, m. p.

ces. in kr. konzul.

Za oglase tujih in nepoznanih
tvrd ne prevzame ne uredništvo
ne upravništvo nobene odgovorno¬
sti. Nekatere stvari so dobre, ven
dar je boljši :drži, nego lovi.

know that its delicious flavor
| is bejrond comparison. Find
| out for yourself. Order from

| John Gouže, Frank Veranth,
Louis Larson, Ely, Minn.

AUSTRO-AMERIGANA
PAROBRODNA DRUŽBA.

Direktna črta med New Yorkom in
Avstro. Ogrsko.

Nizke cene. — Dobra postrežba
Električna razsvitljava. — Dobr
kuhinja. — Vine brezplačno.

Kabine III. razreda na parobrodilj

KAISER FRANZ JOSEPH I.

in

MARTHA \VASHINGTON.
a ladjah se govore vsi avstrijski
.jezila

Družbini parobrodi na 2 vijaka:

KAISER FRANZ J03EF I.,
MARTHA WASHINGTON, ’
LAURA, ALIČE,
ARGENTINA, OCEANIA.

Novi parobrodi se grade.

Za vsa nadaljna pojasnil se
obrni na glavni zastop:

PHELPS BROS. & C0„ General Agents.3

2 Wasbington St., New York,

ali na njih pooblaščene zastopnika
v Zedinjenih državah in Canadi.

NARODNI vestnik

4

f <*

im

J *s

27 .


I

Dopisi.

East Palestine, O.

ze

Cenjeno uredništvo:— Ker
dolgo ni bilo nobenega 'dopisa iz
naše majhne slovenske naselbine,
som se jaz namenil poslati par vr
stie v javnost. Vreme imamo še
zadosti ugodno, počitka ^pa tudi
dovolj, ker šbrajkamo že od 1.
aprila, pa še nič ne verno, kdaj
bomo spet zaceli delati. Slabe de¬
lavske razmere >so nam seveda ve¬
lika zapreka pri splošnem napred¬
ku. Čeravno je naša slovenska na¬
selbina majhna, imamo, vseeno
štiri podporna društya in socia¬
listični klub, da torej ne more
nikdo trditi, da zaostajamo za
drugimi naselbinami. Poprej so
društva dobro napredovala, sedaj
je pa vse bolj zaspalo v-sled dol¬
gotrajnega štrajka, tako, da bodo
društva hudo trpela. To je tudi
ena posledic postopanja kapitali¬
zma ki ne pusti delavcu živeti.

Naše mesto je ravno na meji
države Pennsvlvania in šteje ka¬
kih 6 tisoč prebivalcev. Tempe-
renčniki so tu gospodarji, da je
težko dobiti kozarec mrzle pive v
tej vročini. Slovenci smo bili za¬
posleni večinoma v rudnikih, v ka¬
terih je premog pa bolj nizek, sa¬
mo tri čevlje visok. Tukaj je več
tovarn, ki še dosti dobro obratu¬
jejo, toda dela ni mogoče dohiti,
ker je vse 'prenapolnjeno. Tako
torej ne morem nikomur svetova¬
ti, da bi prišel sem dela iskat. Ka¬
dar se pa razmere izboljšajo, bo¬
dem že poročal. — Narodni Vest¬
nik je tukaj zelo razširjen in pri¬
ljubljen kot 'dober delavski list.

Koncem dopisa pozdravljam
vse čitatelje in čitateljice N. V.,
kateremu želim mnogo novih naro
čni-kov.

Anton Brlih.

Eveleth, Minn.

ti se pritožujejo, kako je slabo,
in teinu se tudi ni čuditi.

Mislim, da je rojakom -znano, da
mi je dne 9. t. m. po deseti uri
ponoči napravil ogenj j*recejšnjo
škodo. Požar je nastal, 'ker sem pu¬
stil goreti električno železo. Tem
potom izrekam srčno zahvalo, vsem
onim, ki so mi pHšli prigodom po¬
žara na pomoč in mi rešili dosti
blaga. Lepa hvala rojaku Ambro¬
žiču, 'krojaču na Eveleth, Minn.,
ki mi je pomagal s tem, da sem
mogel svoje delo izdelati pri njem.
Žalostno pa je, da je med Slovenci
dobiti ljudi, katerih imena nočem
imenovati, ki mene samega dolžijo
požiga, češ, da sem nalašč zažgal.
Opominjani jih, da naj prenehajo
s takim govoričenjem, če pa' sem
komu kaj dolžan, da ja ! z ne vem
za to, naj se -zglasi pri meni, da
dolg -poravnam, ker ne bom več
tukaj začel, moram si poiskati
boljši obstanek.

Rojakom širom Amerike želim
boljši obstanek, kakor sem ga
imel jaz tukaj, iu jih prisrčno po¬
zdravljam, tebi vrli list Narodni
Vestnik pa žeiim obl.' >  napredka
in da 'bi -skoraj izhajal vsak dan.

■Josip Komatar.

Calumet, Mich.

Cenjeno uredništvo :— Prosim,
priobčite te vrstice, -ker tako naj¬
lažje odgovorim na več pisem, ka¬
tere seta prejel iz raznih krajev
in v katerih -so me povpraševali,

v našem ba-

Cenjeni urednik N. V.: — Od¬
merite mi nekoliko prostora v na¬
šem listu N. V., ker se moram zo¬
pet oglasiti. Čital -sem v sedanjem
zaspanem glasilu 'S. H. Z. dopis,
katerega je priobčil Jože Jerman,
ki pretaka debele -solze za izgub¬
ljenim uradom.

Ker se ta človeče v Glasniku ne
osnovano zaganja vame, ga mo¬
ram najprej vprašati, ali je res,
da -so bile knjige pregledane sa¬
mo do 31. decembra 1. 1913, in kje
je najdel, da je moja krivda, ali
pa krivda V. Arban-asa ? Podla du¬
ša 'blati poštene ljudi in izteguje
svoj jezik, ne da ; bi mu storil kdo
kaj žalega. In ravno ta človek je
kriv, da je nastal sedanji prepir
med starim in novim odborom, on
je kriv nepotrebnih stroškov v
škodo članov in -članic S. II. Z. To¬
da zastonj vpije v Glasniku, nje¬
gov urad je šel rakom žvižgat, ne
-dobi ga nazaj vsaj za -dobo treh
let. Kakor je bil izdajalec pri
štrajiku, tako je tudi sedaj pri Zve¬
zi, ko je nosil W. F. -of M. knjiži¬
ce v žepu, ko pa je šel iz dvorane,
jih je izdal. Če bi tvoja stranka
zmagala, bi bilo vse O. K., tudi če
bi manjkalo polovico Zvezinega
denarja. Ti si tista o-seba proti
vsemu članstvu v državi Minneso¬
ta, in proti temu, da bi 'bil pred¬
sednik v Minnesoti. Nasprotuje
proti izvoljenemu novemu glasilu,
ko bi moral vendar vedeti, da čita
N. V. več rojakov v enem tednu,
kakor Glasnik v treh mesecih. Se¬
veda, rad bi imel list, ki bi pisal
po njegovi volji, pa če bi bilo za
članstvo dobro ali slabo. Toda za¬
stonj je vse, skeb-ska banda je pa
dla, in nikdar več ne vstane. To¬
liko naj zadostuje, članice in čla¬
ne pa opozarjam, da naj se varu¬
jejo tega Jožeta, 'kajti izdajalcem
ni -zaupati.

Končno pozdravljam vse rojake
in rojakinje, ter jim priporočam,
da širijo Narodni Vestnik, ki se
trudi za napredek naroda in S. II.
2. Janez Agnich.

kakšne so razmere
krenem okrožju.

Podnebje je jako zdravo, pozi¬
mi zameti in 'huda zima s snegom,
fki zapade na debelo. Dobimo ga
že n-ovetabra meseca, obleži pa do
konca marca ali srede aprila. Tu¬
di spomladi je mrzla. Za kmetij¬
stvo je kraj precej ugoden posebno
krompir in drugi taki pridelki o-
bi-lo obrodijo, pa tudi sejanje žita
se izplača. Sena je dovolj, pome¬
šano -z deteljo, katero je še stvar¬
nik -sveta vsejal. Zato je tudi na r
še okolica dobila ime Cl-over Lan-d.'
Poletje je različno. Časih vročina
hudo pritisne, potem je zopet
hladno, dežja imamo dovolj, če ne
preveč.

Kar -se tiče rudnikov, so le-ti
globoki' od 100 do 8,000 'čevljev
pod zemljo. Nekateri so jako vro-
drugi pa zopet, hladnejši. Pla¬

či,

-ča je različna, od $2.25 do $3.25 za
osemurno delo. Dela se tudi na
konitrakt pri nalaganju rude, iu
vrtalnih strojih. Plača se izplaču¬
je vsaka dva tedna, delo je težko
in naporno, posebno, za mlade lju¬
di. Marsikdo se pokvari in osta¬
ne slaboten, ker se ne more popol¬
noma razviti vsled napornega de¬
la. Še ne do-sežene živi jenske -sile
proda molo-hu kapitalizma. —

čete ravnati po sprejetih sklepih. |
Delegati vendar niso šli na uro j
gledat v Ely. Predsednik trdi, da
je bila to samo izvanredna kon¬
vencija za par točk in -za novo le¬
stvico, -za katero se mu je tako
mudilo, a -sedaj je potlačil pravi¬
la] a, ki bi morala postati pravo-
močna iz dnem 1. julija 1914. Ali
ne ve, da država Minnesota ne do¬
voljuje s-prejemati novih članov
po starih pravilih. Dragi eitatelji,
-oglejte -si tega moža, ki je sklical
konvencijo, da so se potrošili tiso¬
čake, a sedaj pravi, da ni bila pra¬
va konvencija. Jože, plačaj dele¬
gate in jih pokliči še enkrat v Ely,
in prepričan sem, da bodeš zopet
pogorel s -svojo stranko vred.

Kakor sem že omenil, napredka
ni pričakovati na društvenem po¬
lju, ker so v odborih starokopit-
neži, ki imajo krmilo v svojih ro¬
kah. Delajo pa po svoji -glavi, ka¬
kor -se njim zdi prav, držeč se pod
ukov, katere so dobili od svojih
mater še takrat, ko so kravce pa¬
sli. Ako našim staršem ni bilo da¬
no, da bi bili užili -boljšo izobraz¬
bo, bi -se morali vsaj mi bolj po¬
truditi, da ne ostanemo staroko-
pitueži. Kakor se zemlja suče o-
ko-li svoje osi, tako se tu-di narod
izpreminja in želi višje kulture.
Mi Slovenci se moramo otresi ti¬
stega podedovanega greha, kate¬
rega -smo prinesli še iz stare domo¬
vine, in to je greh izavi-sti ter ne,vo
šljivosti, s katerim škodujemo se¬
bi, svojemu bližnjemu in -zanam¬
cem. Potrudimo se, da dosežemo n-a
ro-de, ki so -danes na višku kulture
iu napredka, da bodemo m-ogli ko¬
rakati z njimi roko v roki 1 .

Že  star pregovor pravi, da slo¬
ga jači, nesloga tlači.

Pozdrav vsem čitateljem N. V.,
kakor tudi slo venskemu nežne -
mu spolu.

Resnicoljub.

OD PRIPRAVLJALNEGA OD¬
BORA ZA ZDRUŽENJE dLOV.
I‘ODP. ORGANIZACIJ.

v enem

V sem članom in članicam organi¬
zacij, katere so se izrekle za
združenje, na znanje.

Rezolucija Slov. Delavske
Podporne Zveze.




Ib ■

Gilbert, Minn.

Cenjeno uredništvo: — Odsto¬
pite mi nekoliko prostora v Narod¬
nem Vestniku, da poročam o tu¬
kajšnjih razmerah. Z -delom se ne
' moremo nič kaj pohvaliti, ker je
, še vedno' več -del-aveev brez dela.
Obetajo nam boljših dni, a ne ve¬
mo, ce jih učakamo. Nekateri so
brez dela že šest -do osem mesecev,
pa še vedno ni nič videti, da bi se
kje odprlo kako delo. Tudi trgov-

Delo se jako težko dobi, in ne sve
tujem nikomur ‘sem priti za de¬
lom. Kadar -se bodo razmere zbolj¬
šale, bodem že poročal.

Po narodnosti' smo tukaj Slo¬
venci, Hrvati, Poljaki, Nemci, An¬
gleži itd., tudi je veliko Bolgarov
in Rusinov, Romance v in Armen¬
cev tev več drugega naroda 'z Bal¬
kana, ki se je naselil za časa ru¬
darske stavke.

Napredujemo pa nič kaj. Dru¬
štev je že več kot preveč, velike¬
ga napredka pa ni pričakovati na
-društvenem polju, ker ni -sloge.
Ako ta ali oni izgubi kak urad,
je že ogenj v strehi, v Glasnik pa
romaj a dopisi, da nikdo -drugi- ni
bil tako -dober, kakor oni, ki je iz¬
gubil tron. Takih ljudi imamo tu¬
kaj -dovolj, skrivajo se -za krinko
društva sv. Jožefa štev. I. SHZ,
kjer pa v resnici- še niso -nič dobre
ga napravili in vlečejo ubogega
delavca 'za nos, SHZ, pa rinejo v
pogubo. Na v-sak način bi radi za¬
tožili nekaj tisočakov težko pri-za
služenega delavskega denarja.
Sliši se tudi 1 , da je predsednik po¬
rotnega odbora SHZ., zatajil svoj
lastni materin jezik, in se izra-zil,
•da ‘bode poslal vse knjige, ki so
bile slovensko pisane, nazaj, da se
mora zapisovati v angleščini, ka¬
tero pa Jože Jerman prav malo
ali nič ne razume. Se-d-aj toči sol¬
ze po izgubljenem stolu pri SHZ,
in vzdihuje, kaj bodo rekli gospod
zavarovalni komisar, ker so knji¬
ge slo venske. Ce bi bil držal Jože
jezik -za -zobmi, se ne bi tako osme
šil, m ari bi pridržal -svojo buda-
lost zase. Premisli nekoliko na
preteklost in pokesaj se, dokler
je še čas.

Taki ljudje so sedaj okoli SHZ
ki je v nevarnosti in se stari od¬
bor ne mara umakniti. Ali se ta¬
ko spoštujejo sklepi zadnje kon¬
vencije? Zakaj je bila konvencija
potem sploh -sklicana, ako se no-

Joliet, 111.

Cenjeni urednik:— Delavske
razmere -so kar naprej bolj slabe,
pričakujemo boljših, a nič ne ve¬
mo, kdaj pridejo. Vročino imamo
lmdo. prave pasje dneve, ki hudo
vplivajo na, možgane nekaterih
Jolietčanov. Naš kučegazda- in zi¬
dar doma K-SK.J kar narekujejo
delegatom, ka-ko bo treba nasto¬
piti na konvenciji, -da bi 'bil ves
odbor izvoljen v Jolietu, oziroma
v državi Ilinois. Pod krinko vere
zapovedujejo to n-aš kučegazda,
ex-duhovni vo-dja & Co. Pri -zadnji
tajni seji se je izvolil -o-d-bor treh
mož, ki mu je bilo naročeno, da
poizveduje iu vohuni okoli, kdo
pošilja dopise iz Jolieta v Naro¬
dni Vestnik. Delegatom je bilo na
ročeno, da morajo agitirati na kon
venciji za to, -da dobi kučegazda
kaj tiskarskega dela za pravila in
-druge tiskovine Ex-vodni doktor
ima za podporo naloženo 300 dol.
dati za neko šolo, ako -hoče biti
zopet izvoljen za pobiralca kvo-
drov ali vrhovnega zdravnika..
Drugi odbor je pa že ves izvoljen,
le ex-duhovni vodja in -znani ro
mor z 'križem na hrib še ni-s-ta go¬
tova, ker -sta se zamerila tajni
družbi. Dolžita drug drugega. Jo
že -se zanaša, da mu bo-d-e Kranj¬
ski Janez pomagal, Janez pa, da
mu bo Jože s svojimi- lepimi govo¬
ri pridobil izgubljeno čast nazaj.
Tako je sedaj v teh pasjih dne¬
vih tukaj, iizro-dki prevročih mo-
žgan se pa vidijo v Amerikans-
ske-m -Slovencu, ki zo-pe-t pljuje in
psove, da je grdo. Smešno je pa
res, kakšno -moč ima vročina.
Skrivna družba je prvič izvolila
tri -detektive, da poizvedo za moje
ime, -drugič, da kučegazda zopet
oblastno komandirajo in sestav¬
ljaj o prihodnji glavni odbor, in
to vse zato, da ostane denar v Jo¬
lietu, da se porabi za posojila ja-
važnih” zgradb, -kakor n. pr

Glavni in pomožni odbor S. D.
P. Z„ zbran na seji dne 29. maja
in 2. junija, je sestavil v prid z-dru
ženja slovenskih organizacij ter
predlaga vsemu članstvu prizade¬
tih organizacij v razpravljanje na¬
slednjo resolucijo:

Organizacije, katerp so se že iz¬
rekle z-a združenje, naj bi se zdru¬
žile po naslednjih načrtih:

1) Članstvo vsake posamezne
organizacije naj najprej odglasu-
je, kdo je -za združitev in kdo ne,
to se naj zgodi na ta način, da
glasuje vsak posaime-zen član in
članica pri svoji organizaciji za
ne, ali ja. Glasovnico v ta namen
naj formulira pripravljalni odbor.
Vsak član in članica naj gla-suje
-pri vseh organizacijah pri katerih
je član; to je, da ako je kdo član
pri dveh ali treh organizacijah,
ima glas pri vseh istih.

2) Kakor hitro so glaso-vnicp po¬
sameznih organizacij izkazale, da
je postavno določena večina za
združenje, se n-a j skliče skupna
konvencija vseh prizadetih organi¬
zacij, (kjer je postavno zahtevana
večina' članstva glasovala za zdru¬
ženje).'

3) Konvencije se naj vrši v kra¬
ju, katerega določi splošno glaso¬
vanje vsega skupnega članstva
prizadetih organizacij, a vsaka or¬
ganizacija naj postavi v kandida¬
turo za konvencijo ime enega kra¬
ja ali mesta glasom svojih pravil
ali sličnih določb.

4) Ta skupna konvencija naj se
stoji iz sledečih zastopnikov: glav¬
nih odbornikov vseh organizacij,
katere so -se gl-a-so-m v točki prvi
zavednega glasovanja izrekle za
združenje pripravljalnega odbora,
ter delegatov in delegatinj, kate¬
re vo-di članstvo na naslednji na¬
čin :

-društva vseh prizadetih or-

ceno -se -zavarovati višje
skladu kot v drugem, napri-mer za
najvišjo -smrtni-no ali pa naobrat-
no itd. Vsakdo pa, kdor hoče biti
zavarovan v bolniškem oddelku,
mora biti zavarovan tudi v p<r
srnrtnin-skem.

10) Gotovina vseh organizacij
katere so se združile, se naj spo¬
ji na ta način, da se spojijo, slični
skladi na primer: smrtniuski sklad
■skupaj, poškoidninski skupaj, bol¬
niški -skupaj itd., vsaka organiza¬
cija, katera se -združi naj prispeva
v -sku-pni smrtninski sklad naj¬
manj 1|5 (1 petino) odstotka skup
ne smrtninske zavarovalne obvez¬
nosti, to je, ako znaša na primer
s-kupna obve-zn-ost smrtnine pri eni
organizaciji $500.000.00, mora pri
spe vati v skupni posmrtninski
sklad najmanj $1,000.00, ako šteje
-obveznosti $100.000.00, mora pla¬
čati najmanj $200.00 v posmrtnin-
ski sklad, itd., v bolniški sklad
-mora prispevati najmanj vsoto,
katera je jednako visoka enodnev¬
ni obveznosti napram svojim čla¬
nom in članicam na bolniški pod¬
pori ali, ako šteje organizacija
5000.00 članov in članic, kateri so
zavarovani vak po $1.00 dnevne
bolniške podpore, toraj skupaj za
$5,000.00 dnevno, mora prispevati
v skupni bolniški sklad najmanj
$5,000,00, v poškodninski sklad
mora' prispevati najmanj polovico
vsote, kot 'zahtevano v posmrtnin¬
ski sklad; a z-a v rezervni najmanj
po 5c na člana in članico, kot tudi
v upravni najmanj po 5 centov na
člana in članico. To točko je ra¬
zumeti tako, da odda vsaka orga-
izacija vse svoje premoženje, ako
pa bi slučajno v katerem skladu
ne bilo dovolj gotovine v smislu
te točke, mora isto nadomestiti bo¬
disi potom posebnega ra-zpi-sa po¬
višanja mese-čnine za sv-oje člane,
di pa slično na podlagi njihovih
pravil.

(Dalje prihodnjič.)

COPENHA^


DUHAN ZA NOSLAii

O *

SP

(P

čil

til.

J St e


a)!

ko

šol, cerkev in farovžov. Potreba
bode globoko seči v blagajno, da
se izvršijo vsi visokoleteči načrti,
seveda vse v večjo čast božjo. Po¬
tem bo-de pa upitja, koliko se je
storilo -za vero, da je bil-a ve-ra re¬
šena. Če se bodo pa člani kaj uje-
dali, jih nameravajo enostavno
pometati ven, denar bode ostal v
Jolietu, domovina in -vera bode
rešena, k polni mizi se bodo pa u-
'sedli kučegazda, ex-duhovnik in
njegova kompanija. Dober tek!

Zavedni Jolietčan.

KJE JE?

JOHN N O Vi K, po domači Ko-
zine, doma iz Gorenje vasi pri Rib¬
nici. Imam mu nekaj važnega za
-sporočiti. — Joseph Prijatu. 5232
Washington St., Denver, Colo.

(7-23, 27, 30)

ganizacij se po posameznih nasel¬
binah naj združijo, ter volijo
-skupno delegate in sicer od 100 do
300 članov in članic po enega, a
iza vsaci-h nadaljnih 300 pa po e-
nega- dele-gat-a.

b) Ako naselbina ne šteje Skup¬
no 100 članov in članic, se lahko
-združi -z -drugimi naselbinami, ter
pošlje tako skupno delegata v
-smislu odstavka a) te točke). Po¬
oblastila, kot tudi vse -druge li¬
stine za -pripravno te skupne kon¬
vencije naj sestavi pripravljalni
odbor.

5) Dnevnice delegatom plačajo
društva, oz. članstvo, katero jih
pošilja, a vožnje stroške -delega¬
tom in odbornikom se izplačajo
iz skupne združene blagajne; kar
se lab-ko -stori na ta način, da pre¬
vzame vsaka zastopana organiza¬
cija v poravnavo del omenjenih
stroškov odnosno po številu član¬
stva.

6) Ta konvencija naj uredi pra¬
vila-, katera -bodo odgovarjala po¬
trebi članstva združene organica-
cije, kot tudi postavam vseh dr¬
žav, kjer bode -združena organiza¬
cija poslovala. Odobri naj načrt,
po katerem se združenje -naj izvr¬
ši. Izvoli naj se na tej konvenciji
odbor za združeno organizacijo,
'kateri prevzame urade o-b času in
v kraju, katerega naj istotako do¬
loči ta konvencija.

7) Vsaka organizacija naj. iz¬
plača svojim članom- vse obvezno¬
sti, to je bolniško podporo, smrt-
niino, poškodnino, katere so glasom
pravil deležni, ter vse druge more¬
bitne dolgove in obveznosti do ča¬
sa, katerega določi ta Skupna kon¬
vencija.

8) Vsaka nadaljna, -oziroma- po¬
novna zdravniška preiskava naj
popolnoma izo-stane, ra-zun za čla¬
ne in članice, kateri -se hočejo za¬
varovati >za višjo, kot znaša njiho¬
va sedanja skupna zavarovalnina
priv seli organizacijah, ki so se ta¬
ko izrekle za združitev, oz. se z-dru
žijo.

9) Zavarovalnina naj se pri
-združeni organizaciji raiz-deli v po¬
samezne sklade kot, posmrtnin-ski,
bolniški, poškodninski, upravni
rezervni itd., ter naj bode vsak
sklad neodvisen od drugega. Čla¬
nom in članicam naj bode omogo

No, Nace, kje si pa bil?

I, pri Antonu Babiču.

Prav imaš; tudi jav vedno tja za
bajam, ker tam sem vedno naj¬
boljše postrežen s svežo pivo
linijskimi smodkami.

Za obilen obisk se priporoča

ANTON BABIČ

HOTEL VANDLING, PA.

in



" ,,hi n r

, /vatT* t’’  J®

da

MI JAMClMo

je COPENHAGEN SNUp :

•• i nS lx '.  !

V %ri) c :


n a-

-sp

> O* 1

(#’

pri

, r a

gloV°

oc

g

vas

bil vedno in je tudi sedaj Ved
popolnoma pristen. |V|
hočemo prodajati povsod,
ga vaš trgovec nima, ga
mi pošljemo po pošti p 0
vadni ceni 5 centov za Škatle
dokler ga ne dobite pri vašen"
trgovcu. Sprejemamo tud
poštne znamke.

Copenhagen Snuff za čikan
je najboljši tobak na svetu
cikati.

WEYMAN-BRUTON CO.

50 Union Square Nev Ki

o-jo ^  na*

rti'"* 1 ")
ii. .nairita a uiz

mladeg 3

bilo 0

„!i na R>;

A*

novi

? et» :

ih ret ’'


s v oj*

j, v ** 1

.to


' je z a "° • n£
•J i„vl

n»j

posta

žssf-V:?

jtai gat° v0  ! e -

S*  8 * p

ril, crotovejsi-

preudarku« 0
‘ Irila nemudoma k
K Dušanu je o» tal0

Hiiebello in jo obvesti
£1 s seboj Intela br

Galate in P 01SK

iskala

fridan, da ju je vo
lutnja ju je popadi

SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V

, T  pogled ni -bil tako

Olimpija je odpeto
“Ni je več v tej hiši
je odpotovala ? T o n
je skomizgnil z ram:
i edini ve, kam jo j''
j naročila ničesar,
sar ni naročila, efeuč
ije že dolgo, od-ka-r je i

Frank

Glavni urad : 82 Cortlandt St.,
NEW YORK, N. Y.

Podružnica : 6104 St. Ciair Ave,
CLEVELAND, O.

Povest. — Sp

Pošilja

DENARJE
v staro domovino

potom c. kr. poštne
hranilnice na Dunaju; hitro

Prodaja

PAROBRODNE

LISTKE

za vse prekmorske
parobrodne družbe po izvirnih

P®«bo nocoj nakladal,

^dbo ta lopov,” j e
rpnžal načrt. Kar
^taneža. Da

p*es a

pa M
Se  je smejal n

; enjak

ts iti, Lojze, ’

zdi

gleda

J a - voščil ii, ma  •

utegnil \r* v  ^ 3 o

'^lia i mež ft due
^4 l a n f du, kam
v,w, ' Ia 'ko-so ibili

in ceno.

cenah.

Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro
tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi-

legel

aila oeiT°f 'do

v is uni

b^je^Cehte
glas bo, in

-],S, bi? e,v *

e*nii


Mestna hranilnica Ijublj


v LJUBLJANI, PREŠIRNOVA ULICA ŠTEV. 3 - KRANJA 0

NAJVEČ JA IN NAJVARNEJŠA SLOVENSKA HRANILNICA-

1 rometa koncem leta 1912 700.5 milijonov kron. — Stanje hranilnih vlog 43.5 m ^’ J

zervm zaklad hranilnice 1,330.000 kron.

-= obrestuje po \\%  brez odbitk 3

Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna očina ljubljanska z vsem v)ad a

vsn ^a/cno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr- ae2C

Denar posojajte -po pošti, ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, d a

na Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne v kako drugo manjvarno >5,0-
asoj pita c, po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov pišite razločno m

Izključena je vsaka špekulacijam izguba vloženega denarja-

iwli mn .

J-oi.Ri e  g°v- 0r

^0 16  v ,

'44 nic °' aV

'd i!” 11  Sl

O

- v Se

^ženi

cv et

..OS?' 41 "

Vi -p. Ua rb

i« iheri* 6  V:

'i x  4 s? Si

. Ul, a -p

''CtH? 04 ? i,

let


' v

!>i.!

3 * St;

1

NARODNI VESTNIK

0

ČIM

* N

en - Mi

P °VS0d

(Dalje.)

. , se  je čutil vsega prerojenega in mislil na stare čase,
jjalil ^ 9 i ia i n a 'brda okrog Kosovega polja v bliskih pušk in
jo ie  f a l ostr j vonj smodnikovega dima . . .

, e te rrazaaS življenje!” je mrmral sam pri sebi: “Od časa do časa
,.[> 0 rba J e  DO jneriti z nasprotnikom, drugače mu segnije duša

L 0 ta * 21 radosti.pridejo še le za to sladkostjo . .

Vse uruo c

XIX.


Slovo od Carigrada.

kakšno idejo ima naš bistroumni Wheeler?

‘>o,
Johna« 1
ostali-

je prašal ka-

m se naslonil nazaj, radovedno 'zroč na poročnika, ka-

ima.

oošti

ov

9a  vaj
Po na|
2a  skati
:e pri  vaše,
Jrnam ° tuj

f za  čikanji
na svetu

TON CO.

New Yorl

VETIŠČA V j

,-že prej 'bi bil moral misliti na to , je zamrmral mladi Anglež in
|j «rojo'kratko pipico na mizo.

*-Na kaj?” je dejal kapitan.

.._Va Broivna ...”

je bilo me mladega ameriškega milijonarja, ki se je bil
»odobDOstmi velikanskega očetovega bogastva že zdavnej nave-
'jenja; vozil se je na lastni razkošni jahti iz kraja v kraj in
fHj«i zehaje za novimi vtiski, da bi vzdramil -z njimi svojo otožno
’®*'anost vseh posvetnih reči. Bil je VVheelerjev znanec že nekaj
š-asa. svojega bivanja na Angleškem, in šele nedavno je poo-o-
trojui sporazum na svoji jahti, ki se je zibala ibaš takrat v ca-
fltem pristanu. _

Va Browna! ” je ponovil Estoumelle. “In na njegovo jahto?

’ ’ ' 1 01 -- - T- - i- x -1 ; j

C,

fcS:

jiCl
jrza i

to ni slaba misel! Samo če bo hotel.. . ”

jeDieu,

tort vozmi! ’ ’ je zagodel Kazalko v. “Brovvn hoče vse, makar če
jeJlazaš. naj se postavi na glavo — samo, da je nekaj novega
uslišanega ...”

To bi bilo izborno,” se je oglasil Dušan. “Ako hoče mister
bi lahko sledili Arnavtu na njegovi jahti. Mislim pa, da bi 'bi¬
ro dobro, ako se'razdelimo. Polovica z jahto — polovica z br-
jkom: zakaj gotovo je, da 'bo izkušal razbojnik izbrisati svojo
prav rafinirano. Ako ga preganjamo v dveh skupinah, nam je
dvakrat gotovejši.”

! kratkem preudarku so pritrdili vsi; AVbeeler in Estournelle
odpravila nemudoma k Brovvnu^

„ami in Dušanu je ostalo med tem še eno opravilo: poiskati 0-
aoilonteibello in jo obvestiti, da je konec njene straže. Vzela sta
barka s seboj hitela brez odloga še enkrat — poslednjikrat !
Žobino Galate in poiskala hišo, na pragu katere 'bi se bila srečala
jo že prvi dan, da ju je vodila naklonjeneijša usoda,
pdna slutnja ju je popadla takoj, ko so se odprla črnikasta vra¬
tarjev pogled ni bil nikoli tako oster in zlokoben kakor nocoj,
lepa Olimpija je odpotovala,” je odgovoril bradač na njuno
Bije. “Ni je več v tej hiši ...”

m je odpotovala ? To ni mogoče ”...
prek je skomizgnil z ramami.

A!lu’i edini ve, kam jo je napotila njegova volja.”

^li ni naročila ničesar. ’ ’

Sibsar ni naročila, efendim.”
pa je že dolgo, odkar je šla.”

Prihajač.

Povest. — Spisal Dr. Fr. Detela.

st. ciair Ave.,
AND, 0.

||> (Dalje.)

nez bo nocoj nakladal,” še je režal Janez, “pri Mejaču.”
lio/ , °J a  ^J?° v >' ’  i e  dejal Lojze sam pri sebi in se veselil,
^ prekrižal načrt. Kar precej ise je odpravil Mejaču pravit, da
' ‘froeža. Da pa Mineža toži Lojze, to se je ždelo Mejaču
l»na° !  ^ Se  ^ s ' me ' ,a ^ ^ vso  jez° tistega dne, in smejala se je

^°stenjak si ti, Lojze,” je dejala; “ti ne pustiš, da bi tudi drugi

z '^aj moza > zdaj ženo, ker ni razumel, za _
juu 6 a ' y°ščil jima je lahko noč in šel. Mejač pa je pomislil,
v^ ni  odnesti v košu^ in prišla mu je na misel se-

*n eiB  Ja aa  Podu, kamor se je dalo priti iz hleva, ako je bil
'Dok ) n ' S0  ' v *i drugi Iže odšli spat, je šel on s krepko
l  3 ma  P 0 ^ fn legel na otep za kuipona detelje.

(jepre^ ' es ve ^ er  kakor brezumen okrog. Motna mu je glava,
brij Se " . map J časom doživel, se mu je zdelo kakor težke sanje,
fce j e  moci  prebuditi. Počasi so se mu razvrstile misli, in o-
Bj e  in mu očitala grozno pregreho; prirojeni po-

I R^. a , a  v dea, in Tine se je čutil neizrečeno nesrečnega.
Hi g oi °® storil > je dejal sam pri sebi, in tat bom za vselej.

k* vse zaupajo. Ali jim bom še mogel pogleda-
- ^ga j e  ©preletel pri teh mislih. In Minež — moj prija-
■>eki gi a ' le 1 I>ostalo > in  zaškripal je z zobmi. Zopet mu je prigo
, na d se  vrne s tega pota, da še ni prepozno. Pri-
* oneI ° I" m; ‘ ' ’

kB aN jsI “’
,N1 cA >'

1  '‘SPral*

ti*

- donelo, in sklenil je vse povedati materi m jo prositi od-
C P otem  ne govorim nikdar več, je dejal, ne z Minezem,
De m . Hitro je šel proti domu, a čim bliže je prihajal, tem
Air, Mal  Pogum. Postal je pod oknom in slisal, kako je mati

p  '“‘I gostu:
r<? snieo: ali

o aa:

„ a ’ '-'sta

»j. ka r  ry u ; au  ’ se  P re J nedeljah Bog tudi tako žalil
j e ° ” ^Dženi tukaj ? Toda on ni še tako hudoben, am-
^ : dob 0 Pravi  °vet. Tineta mi je vsega izbebila. Premislite
“■lae je^ji S0m  Plačevala za njim! In nocoj je že zopet doli.
. dob a OPOldne ’ ga  * e na na:za L Toda bom ga odvadi-
')t 2 as ]jv j ° sonarja, in če bi me prosil na kolenih. ”

•Ne le| a i a ^ ne y e  besede, je pobesil glavo in se obrnil stran.

f’ sa,mi ' s<) je  rCo Ve bil vzgojen,' in do zad

kg • A  ni se mu spesilo : predobro J t - 0

lase je bojevala v srcu vest 'Z os

1  pred očmi

i, tema pred dušo, ko je taval ves obupan
krivi, je dejal tiho in se jel opraviceha i

ij a ^ari]n

i “Sed a - ■ ra poPno °’ se  J® stresel in hitel oprezno proti
jj “akal n ln n ^koli več, nikdar več,” je šepetal v srčni sti-
■.V'^ a v ratf. a P0<du  ™ že mislil, da se je bil Lojze zmotil. Kar
A a 12  olpvntVa trt .ndSkočil .ie nekdo na pod. Mejač

i,.  . ua  i vec, niuauaa .

• 3 a  ^rate' - du  ™ ze  mislil, da se je bil Lojze zmotil. Kar
>pa i ^ bl ev nika, in odskočil je nekdo na pod. Mejač
:t »»«i LS.fss* »»a  in priplazil se je Minež s košem
;a  i®za ~ Ca . p  ''Hlapec je zmenjen z Minežem,” si je mi-
a  l e  grabila. Ko sta pa onadva začela polniti koš

“Dobro uro utegne biti... ”

V  Dušanovih očeh se je zasvetil dvom.

“Pelji naju v njeno sobo,” je ukaizal.

“Xe morem effendija,” je zamrmral vratar. “To zdaj ni več nje¬
na soba.”

" I u imaš zlatnik in vodi naju. Drugače se vrneva s policijo. Ra¬
zumeš h.

Turek se je zdrznil o!b besedi policija: kakor so nezanesljivi tur¬
ški zaptije, vendar se jim primeri vea-si, da primejo prave ptičke. O
botavljaje je torej sprejel zlatnik, spremil tujce navzgor in odklenil
Olimpijino sobo.

Bila je prazna in — kar se je (zazdelo Dušanu najbolj sumljivo —
v najlepšem redu. Sicer razmetana postelja je bila očividno pravkar
postlana, opečnata tla — pomita; vlaga je še puhtela od njih. Vse, kar
je imela Italjanka obleke in predmetov za vsakdanjo rabo, je bilo iz¬
ginilo.

Vratar je stal pri oknu, obrnjen s hrbtom proti steni.

“Vidiš, effendija. da je ni več!” je dejal ravnodušno in zaspano.

Ivan in Dušan sta se spogledala.

Nejasna, toda ogromna surnnja je bila v pogledu obeh; ozrla sta
se na divjega Marka-tudi on je zrl nekam zamišljeno iin zagonetno.

“Pojdimo!” je rekel Dušan na zadnje. “Vrag vedi, kaj tiči za
tem izginjenjem ... a mi nimamo časa, da bi jo iskali.”

“Prav imaš, Dušane,” je zamrmral Marko po srbsko. “Pozneje ti
povem, kaj mislim jaz.. .”

Turek jih je spremil spoštljivo kakor prej iin zaklenil hišna vrata
za njimi.

Molče so korakali nazaj proti pristanišču.

“Čuj, Dušane,” se je oglasil divji Marko skrivnostno, ko'so dr-
čali ob godbi motorja proti ponosni “Victory”. “Jaz vem, kaj se je
zgodilo z Italijanko.”

“Ti veš? Jaz slutim samo.. . ”

“Jaz pa vem za gotovo. Ali si videl vratarja, kako se je tiščal k
tisti steni, na levo od okna?.. . ”

“Videl... Pa kaj pomeni to?

“Nisem ti hotel povedati, da ne bi gubili časa. Zdaj ji itak ne mo¬
remo več pomagati, ali ne? In prvo je, da rešimo, kar smo prišli re¬
ševati; mudi se nam dalje... ”

“Za Boga — govori vendar!” je vzkliknil Dušan razburjeno.

“Ali mi obljubiš.. . ”

“Obljubim; saj vidiš sam, da ni časa. In če se ji je zgodilo kaj,
je že prepozno. Brez skrbi bodi — samo povej !... ”

“Na tisti steni je bil brizg krvi, ki ga v naglici nismo opazili;
vratar je stopil tja, da ga je zakril s svojim hrbtom. Saj si videl, kako
je prebledel pod svojo rjavo kožo.”

“Torej meniš tudi ti, da so jo umorili?”

“Umorili so jo; zaklali kakor ovco.- - Krvi, je bilo vse polno; zato
so postlali sobo in pomili tla. V zraku je bil še duh po krvi; poznam
ta duh.. . ”

Prijatelja sta se zdrznila; groza ju je prešinila do mozga, ko sta
poslušala to mirno razlaganje

‘Nesrečnica!.je  vzdihnil Ivan z globokim sočutjem.

“Takšen konec ni redek v življenju teli ubogih žensk,” je za¬
mrmral Ivan turobno. “Bog ve, da se mi smili; v dnu svojega srca je
biia vendar dobro bitje.. . Da ni krenila na to temno pot — kako lah¬
ko bi bila osrečila sebe in moža, ki bi ji bil tovariš v življenju! Ah,
■brate, strašna je usoda... ”

Qpinič se je stisnil k mogočni ladiji kakor mladič k dorasli me-

teri.

“Telegrami so tu — telegrami!” jih je pozdravil kapitan na krovu.
“Za gospoda Javornika... Za gospoda Jurišiča. ......

(Dalje prihodnjič.i

in je šepetal Minež: “Le potlači, saj gre še noter: dobra vaga v nebe¬
sa pomaga!” takrat je Zavihtel Mejač palico in udaril po Minežoivem
tovarišu. “Jezus, Marija!” je vzkliknil udarjene« in se zgrudil na tla.
Minež je skočil k vratom in izginil v noči; Mejač pa je strmel kakor
okamnel. Kakor da bi mu bil sinov vzklik ustavil kri po žilah, so mu
odpovedali vsi udje. A grenka žalost in očetovska ljubezen so ga zdra¬
mili takoj. Skočil je k ranjencu, in ko je spoznal, da ni več življenja v
njem, ga vzdignil s silno močjo, kakršno daje človeku strah in obup,
in ga odnesel v hišo. Nesel ga je po stopnicah v sobo, tujcem namenje¬
no, ni ga položil na posteljo. Ropot je privabili ženo. Kako se je prestra
šila, ko je zagledala sina kakor mrtvega in očeta sklonjenega črezenj.
Začela je klicati vse svetnike na pomoč, mož pa ji je ukazal, da naj
molči in prinese mrzle vode. Škropila sta sina in ga drgnila po prsih,
da je iz.pregledal. Nasmehnil se je čudno in zopet zatisnil zmočene oči.
Spal je'dolgo, a nemiren. Visoko je že stalo solnce, ko se je prebudil,
pogledal topo okrog sebe in izačel blesti. Poklicali so zdravnika; lo¬
tila se je Tineta vročinska bolezen.

X.

Ne vprašaj, zakaj
Mi tu ni strpet’;

Ne vprašaj, kedaj
Se snideva spet.

S. Jenko.

Tako je ležal Tine med življenejm in smrtjo. Mati in sestra sta se
izkušali, katera mu bode ljubeziveje stregla, in oče Mejač je presedel
po cele ure poleg bolnikove postelje; prekladal ga je, popravljal mu
blazino pod glavo, dajal mu pit in pazil na vsako izpremembo v nje¬
govem stanju. Ves dogodek je bil zavit v neko črnino, ki jo je izkušala
Mejačka prodreti: a oče je molčal trdovratno.

Tolažilo je Mejačeve sočustvo znancev in prijateljev, ki so pov¬
praševali tkalko je Tinetu. A zavzela se je Minica, ko jo ustavi nekega
večera Franca z vprašanjem, če je Tinetu že kaj bolje. Kako jo je raz¬
veselilo to vprašanje, ko se je sama že toliko časa pripravljala, da na¬
govori ono, ki bi ji mogla toliko reči povedati! O, sedaj je ni hotela
pustiti izlepa.

“Kako pa pri vas?” je vprašala, ko je bila odgovorila na vpra¬
šanje.

“Dolgčas,” je dejala Franca.

“Ali Peter kaj piše?” je šepetala Minica in čutila, kako ji sili
kri v lica. Franca je pripovedovala, da je Peter na Laškem, daleč tam
za morjem, 'kjer gre solnce doli, da so ljudje ondi sovražni in grdo
gledajo vojake, in da vse kaže, da bode na spomlad vojska.

“Bog se usmili!” je vzdihnila Minica in izpraševala jo še o tem
in onem, in če je Peter še kaj pisal. Prosila jo je, da naj pride še dru¬
gega dne zvečer k vrtu doli, da se bosta kaj pogovorili kot stari pri¬
jateljici. Franca je povedala Oedinki, s kom da je govorila. Čudila
se je žena, a rekla ni ničesar.

Polagoma se je obračalo Tinetu na bolje. Deklici pa sta se shajali
skoraj vsak večer, in pomenkovanja ni bilo ne konca ne kraja. Kako
dobro se je zdelo Minici, ko je je Franca podražila s Petrom. “Torej
meniš, da res še misli name?” je povpraševala tiho.

“I seveda. Kako si vendar čudna!” je zatrjevala ona in se sme¬
jala. To pa Minici zopet ni bilo prav; zakaj mislila je, da se le nor¬
čuje ž njo. Prisrčno prijateljstvo je pognalo med deklicama, in večkrat
se je jezila Mejačka, kje da zopet tiči Minica. Čedinovi pa so radi vide
li to druženje.

(Dalje prihodnjič.)

Naznanjam

Slovencem in bratom Hrvatom,
da sem zopet otvorii

SALO O N

—: na

VIRGINIA, MINN.

207 Chestnut Street.

Na razpolago vsakovrstne pija¬
če in smodke. — Jamčim dobro
postrežbo ter se priporočam za
obilen poset.

M ATT, PRI J ANOVICH.

Ljudje, ki poznajo dober
tobak, kadijo

HAVANA CIGARE

Posku ite cigaro

=S. N, P. J.=

ki je naj toljša cigara na
Range.

VAROS in IBY so tudi
dobre cigare.

LOUIS TILLMAN

AURORA MINN.

Najboljše

obdelane in neobdelane

FARME

v okrajih Rusk in Chippewa, Wis-
consin, blizu hitro napredujočih
inest Ladysmith s 5000 in Chip-
pewa Falls s 10,000 prebivalci.

Ozemlje križata dve glavni že¬
lezniški progi na Dulnth in Minne
'apolis.

Vsa okolica je že gosto naseljena
kar je najboljši dokaz za dobroto
naše zemlje. — Težka ilovnata čr-
ha prst, ki se redkokje drugod do
bi.

Kupilo je tam že več Slovencev,
ki so polni hvale nad cvetočimi
pokrajinami.

Oglejte si svet in se sami pre¬
pričajte, kako lepo sedaj vse ra¬
ste. Na zahtevo Vam pošljemo
brezplačno natančen popis naše
zemlje.

SLOVENSKA NASELNIŠKA
DRUŽBA

198 — lst Ave. Milwaukee, Wi*.

čarobne karte.
Cijena lOc, tro¬
je za 25 centi.

Pišite po cije-
nik knjiga.

KNJIG0TR2NICA ŠOJAT & JURKOVICH

Box 448

DULUTH, MINN.

ZNAK DOBRE OBLEKE

CloLhing Co

DVE VELIKI TRGOVINI

DULUTH SUPERIOR

Cena za Tee enaka. — Obleka za
možke ln fante; najboljše blago
po primernih in poštenih cenah.

SLOVENSKA GOSTILNA

Frank Medved

CHISHOLM, MINN.
Phone 10L

PRIPOROČA SE CENJENIM
ROJAKOM V OBILEN
POSET.

NAJBOJŠA POSTREŽBA Z
VSAKOVRSTNIMI
PIJAČAMI.

FIRST NATIONAL BANKA

DULUTH - minn.

Glavnica. $500.000.

Preostanek in nerazdeljen
dobiček-$1,550.000.

V to banko vlaga država svoje
vrednosti.

Obresti hranilnih vlog se plačujejo od
dneva vloge.

ROJAKOM!

Kadar pridete v Garv, Ind., ste
vabljeni stopiti v Ign. Prosenikovo

GOSTILNO

ki je najboljša v tein mestu. Pri¬
stna pijača in smodke vedno na
razpolago.

hnam tudi usnjarsko obrt, po -
pravo avtomobilov, komatov ter

izdelujem ter popravljam jerme-
narske in sedlarske izdelke.

Priporočam se rojakom.

IGNAC PROSENIK

1113 Jefferson St., GARY IND.

Prodajam

parobrodne in železniške listke

na vse kraje v staro domovino.

Prodajam lote pri velikanski JEKLARNI United States Steel

korporacije v

Gary in New Duiuth, Minn.

PRODAJAM

farme in neobdelano zemljišče v Taylor Gounty

/

V/is., po jako ugodnih cenah. Neobdelano zemljišče od $12.00
naprej. — Zavarujem poslopja, pohištvo in blago proti požaru
in škodi po viharju. Zastopam stare in poštene družbe, ki po¬
ravnajo škodo v najkrajšem času.

Max Volčanšek

Jones Street, nasproti pošte Eveleth, Minn.

Miners National Bank,

EVELETH, MINN.

n- es 55

Kapital, preostanek In delniška
odgovornost

$74.000.00

® 55 «

denar in prodajamo parobrodne Me
na vse strani sveta,

Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah.

Poselite nas.

MAJHEN NAROD, KI IMA DOSTI ZAVEDNIH LJUDI,
JE VEČ VREDEN KO VELIKI, KI OBSTOJA IZ SAMIH SO-
CIJALNIH NIČEL.

r,

Duiuth Brevting & Mailing Co.

DULUTH »MINNESOTA.

Vari najboljše in rojakom dobro znano pivo
v steklenicah poh imenom “R E X”, kakor
tudi pivo v sodčkih.

Math. Kostainshek

upravitelj za Mesaba Range.

Virginia Minn.

First National BankTU

EVELETH, MINN.

Najstarejša narodna banka na Mesaba Range.
KAPITAL IN PREOSTANEK
$ 122 . 000.00

Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah.

Parobrodni listi za vse črte.

Plačamo obresti po 3 od sto.

!E=£i

I



Iz dnevnika malega
poredneža.

Ameriška humoreska.

(Dalje.)

Mislim da se ni spodobilo, ker
me je že prvi večer po rešitvi La
ral, toda kaj se hoče, vsaj so sta-

riši navadno — nehvaležni. Marna .. .

je ponoči še parkrat omedlela inj^. ' clxki amer canski hapei-rel

zdravnik je rekel, da bi jo bil
strah, ki ga je imela zame, lahko

bile zbrane gospice, in mu dali za¬
stavo v roko; govoril je nato kra-
] sen govor in ko je stotnik prišel
na oder, da bi prevzel zastavo iz
j rok hrabrega dečka 'to sem bil
jaz!), pričele so ženske ginjenja
jokati. Tudi ja/, sem potegnil iz
žepa svoj robec, ki je bil pa slučaj
no poln zdrobljenega tobaka in
som; k prosto volj j  ' r , ki je n te!
goro; iti o amerivanskem orlu, je
venomer kihal, kar se je slišalo
zelo čudno, kakor na primer:

umoril. Najbolj me jezi, da sem
-med svojo vratolomno vožnjo iz¬
gubil žepni nožiček; nikdar več ga
ne bom videl.

Elzi sem torej moral obljubiti,
da se poboljšam in 'besedo hočem
držati.

Tebi pa, ljubi dnevnik, rečem
z Bogom, kajti kmalu boš popisan
do zadnje strani in prositi mo¬
ram mamo, da mi kupi novega.

Črnilo je suho, pošle so mi mi¬
sli, — a tebe jaz vedno imel bom
v čisli.

Jurček.

N. B. Volitve so pred vratini m
vse je strašno razburjeno. Papa
je član volilnega odbora. Z  Janez
kom imava že lep načrt, kako se
bodeva zabavala. Za drvarnico i-
mava spravljen sodček smole in
polno vžigalic, če ne bodo na tr¬
gu spekli celega vola, -si midva sa¬
ma spečeva Mulejevega telička.
Toda le tiho! Presenetiti hočeva
svoje domače.

ali “ti-rel”, ali “krr-oreUpo
njegovem govorjenju bi morala
Amerika v svojem grbu imeti pti¬
ču . ni bi se imeuova- krrčieihapči-
el-r. Slednjič 1  so se pričeli vsi na
glas smejati in nbegemu stotniku
je postalo vroče in solze so mu za¬
lije oči, tako da je mesto zastave
•pograbil svileni solnčnik naše El¬
ze ter tega nesel svojim prosto volj
em: popolnoma je bil zmešan.
Ljudje niso vedeli ničesar o toba¬
ku in so mislili, -da je revež dobil
živinsko kugo. Zavpili so trikrat
živijo in se razšli; stotnik se je
zaklel, da mi zavije vrat, kadar
me prvič sreča.

(Dalje prihodnjič.)

28. Jurček se udeležuje volitev.

POSLEDNJI BOJI ZA MEKSI
KANSKO CESARSKO
KRONO.

(Nadaljevanje drage strani.)

Ne vem, če bom smel še občeva¬
ti z Janezkom, kajti Lizika, ki je
sedaj pri nas na počitnicah, pravi
-da je preotročji in da si moram j
poiskati družbe -pri starejših de¬
čkih. Lizika je'le-pa kot angelj in
že čisto velika — stara je namreč
že 11 let. Kako je oblečena! Ker
ji ne moram odrezati las, se prav
-dobro razumeva. Krasno se zna

“Ha-sta la viista”, je zopet prp
grmel L. v -prefekturo, “kje je?
Moram ga videti,” je kričal v pre-
zidijalno pisarno. Toda ta je pra¬
zna, nobene eks-elence ni -notri, no¬
bene blagajne in -kakor v zasmeh
odmeva iz prostranih soban: ‘ ‘ Ha-
sta la vi-sta. ”

“‘Poštenjaka” Bureau nismo več
videli, toda trdnjava, je bila v na¬
ših rolkah, -da torej še ni bilo vse
izgubljeno.

XI.

A Dios, Vera Cruz!

'Prvo razburjenje po naznanitvi

česati.

Včeraj zvečer sem vprašal Beti, | generalovega bega se je nekoliko
ko sva bila sama, zakaj -da mi srce! polegl-o, treba je bilo mirno in pa-

y  . . _ i   i • j.:  : i m.o+.nrw fp-vnnti Ati ‘  ‘ Tčsif-rn nicrt-rns ‘ J

začne tako hitro utripati, ce stopi
Lizika v sobo; smejala se je ter
me vprašala: “Ali ne veš, Jurček,
zakaj?” Rekel sem: “Ne!” in re¬
kla je: “Zagledal si se vanjo, tep
ček, zagledal!” Obljubila mi js,
da nikomur ne zi-ne besedice, ker
sem tu-di jaz vedno molčal, kadar
se je njen ženin gostil v naši kuhi-

m-etno ravnati. Mi 1  ‘ E-stramgeros
(inozemci) srno se -znova posveto¬
vali in enoglasno -sklenili: “Pre¬
mirje -se podaljša za 24 ur •—• do
27. junija ob petih popoldne, me¬
sto Vera-Oruz nam mora najpo¬
zneje -do osme ure zjutraj vročiti
odpravnino, če ne, -si jo vzamemo
sami, ker nismo -hoteli s praznimi

n ji. Ob prvi priliki hočem Liziki j rokami po svetu, ko že skoraj dva
razodeti -svoje srce; časa imam do meseca -nismo dobili nobene plače;
s ti, iker ostane štirinajst dni pri ločno ob štirih popoldne dne 27.

RAZNOTEROSTI.

OTROŠKA VZGOJITELJICA

Iz Črnovic poročajo: Tukajšnja
policija je aretirala Leontino Kar-
piuk, -ki je pred tremi leti odšla iz
Černovi-c na Rusko ter bila v Ki¬
jevu nastavljena kot otroška vz-
g-ojitelica. Tam je stopila, v zvezo
z ruskim generalnim štabom ter
špionirala. Pred kratkim se je pri¬
peljala z Ruskega v Čemovice. že
na poti je postala sumljiva, ker je
živahno govorila z nekim. ruskim
gener alštafbn im stotnikom. Med
njeno prtljago so našli štiri pisma,
naslovljena na štiri, v Galiciji ži¬
veče špione. Ti štiri špio-ne so že
zasledili in aretirali.

Za, krč v želodcu
rabite znano in za¬
nesljivo ■ domače
sredstvo

Richter-jev

ANCHOR

PAIN-

expeller.

Navodilo za vpo-
rabo je na listu, ki
je ovit okoli ste¬
klenice.

,  § 14. je prinesel Avstriji nekaj
izrednega, nekaj znamenitega, 'kar
bo -gotovo okrepilo državo in zna¬
tno povzdignilo srečo in blagosta¬
nje vseh narodov; § 14. je podelil
Avstriji — veteransko postavo.
Uporaba paragrafa 14. za uveljav
Ijan.je veterajnarske postave je
eklatantno ustavolomstvo, kajti to
se pač ne mudi, da bi veterajnarji
dobili sablje in patrdjotično mišlje
nje v Avstriji tudi še ni tako sla¬
bo, da bi bila njega ohranitev od¬
visna od ve-terajnarjev. Zdaj se
bo 'začelo novo življenje za vete-
rajnarje; imenovali se bodo “Krie
gere-orps’, nosili ‘bodo sablje, zobe
jim bo-do -drli v vojaških bolnišni¬
cah, pogrebne in bolniške -blagajne
bo-do imeli in če ’bo vojska, sapei-
ment, še v vojsko bodo šli. To se
bodo postavili.

Prijatelji pasjega mesa. V Nem¬
čiji posebno pa v Prusiji in :ia
Saksonskem rapktn-o napreduje
klanje psov za človeško hrano. T,
so vam Nemci pravi sladkosnede-
žilTmajo posebne klavnice, kjer
koljejo in odirajo te uboge cucke.
Statistika nam kaže, kakor napre¬
dujejo v blaženi Nemčiji s- kla
njem psov. Tako se je leta 1907
zaklalo v Nemčiji 6472, na Pru¬
skem 1782, na Bavarskem 425 in
na Saksonskem 3785 psov. Leta
1912. pa se je že tako močno pri¬
ljubilo, Germanom pasje meso, da
so zaklali v Nemčiji 8132, v Pru¬
siji 2630, na Saškem 4288 psov.
Sam -0  Bavarska -ni napredovala,
zaklanih je 'bilo le 414 psov. Slo¬
venci, ta nekultiviran narod, še
konjskega mesa ne marajo vživa-
ti, med tem ko so “olikani” Nem¬
ci že prišli “na psa”.

nas. Doktor Mor mi -je podaril 50
krajcarjev, ker sem držal konja,
ko je bil pri nekem bolniku, toda
konj se je -splašil in polomil voz,
vse skupaj je moral prodati. Meni
se ni zgodilo nič posebno hudega
m zato mu nisem onih 50 krajcar¬
jev vrnil, temveč kupil za ta cle-

junija spremi mestni alka-de pod¬
polkovnika Tournierja na krov
“Taibasco”, -dobi ključe trdnjave
i-n odpre vrata sovražniku eno uro
•po našem odhodu.”

Dne 26. junija -ob desetih dopol¬
dne so se podali naši o-dposlanei
k alkadu in mn naznanili naš sklep

nar lep šopek in ga podafil Lizi- j župan je obžaloval, da nas je Btr
ki. Pazil sem, če bo kaj zardela. | reau tako grdo o-ciganil, priznal,
ker Beti mi je pravila, da je to -da mora biti za nas sitno oditi

znamenje ljubezni, toda samo sme
jala se mi je, ker noisian na nosu
velik obliž; odrl sem si namreč
kožo, ko se mi je doktorjev konj
splašil. Žali me zelo* da se mi ve¬
dno smeje, -kadar me vidi in ke¬
sam se, da sem 50 krajcarjev žr¬
tvoval tako brezsrčni deklici.

Velikansko razburjenje vlada
po mestu; povsod vihrajo zastave,
svira godba in v mestni hiši se vr¬
sti govor -za govorom. Mogoče 'bo¬
deta oba kandidata izvoljena. Pa¬
pa pravi, -da je dobro, če se že
mladina nekoliko razumeva na ».?-
litiko, kajti bodočnost države je
v naših rokah. Popolnoma pr: v
ima. Jaz se trudim -na vso moč in
papa je rekel, če bi storil vsak to¬
liko kot jaz, da bi bila -domovina
izgubljena.

Lepa pohvala je to, a zaslužil
sem jo. Niti en večer nisem miro¬
val, odkar so se volitve pričele.
Vpil sem na vse pretege, izstrelil
top na trgu -ter se z vsemi dečki
svoje starosti, kar jih je v sosešči¬
ni, pretepaval. Pripetilo se mi je
sicer nekaj slučajnih nezgod, ven¬
dar pa upam, da bo predsednik
kljub temu izvoljen.

Mestne gospice, na čelu jim na¬
ša Elza, so, podarile prostovolj ■
cem krasno, 12 črevljev dolgo, svi
leno zastavo, v katero so same vve
zle državnega orla in društveni
Znak. Včeraj zvečer je imel bit:
svečani obho-d po mestu in zato so
se popoldne zbrali prostovoljci v
mestni hiši, da prevzamejo zasta¬
vo iz nežnih rok lepih prijateljic.

Mali Jurček je bil junak dneva.
1’cstavilil so ga na oder, kjer so

brez idenarja v negotovo bodoč¬
nost, ali — a-li, -kje vzeti še enkrat
tako veliko svoto in to v kratkem
času do štirih popoldne, 'ker sov¬
ražnik ne bode privolil v podalj¬
šanje prmi-rja.

Na to -zavrnitev je odgovoril
vodja naše Reputacije na kratko:
Štiriindvajseturno podaljšanje pre
mir ja more meščanstvo nedvomno
doseči, samo ako hoče; istotako je
nedvomno, -da more spraviti me¬
ščanstvo skupaj odpravnino za 200
Francozov in Avstrijcev, ako ho¬
če ; če pa noče, ne maramo premir¬
ja, odpravnino 'bodemo pa- že do¬
bili potom kon-tribueije. Do dva¬
najstih hočemo vedeti, pri čem da
smo.”

Ponesrečena polarna ekspedici¬
ja. Iz Londona poročajo: Kanad¬
ska polarne ekspedicija, ki se je
odpeljala -pod vodstvom Stephen¬
sona, da -dožene eksistenco velike¬
ga neodkritega kontinenta na se¬
veru Ala-slke, se je ponesrečila. O
sem udeležnik-ov, med temi več pri
znanih učenjakov, se je smrtno p
nesrečilo. Najprvo je izginila
spremljevalna ladja ekspedicij
Nato je prišlo poročilo, da se je
ladja potopila. Potem so se zače
li- v skupinah nazaj umikati. Na¬
prej so poslali manjše ekspedicije,
obstoječe iz štirih mož s sanmi in
psi. Glavni oddelek bi naj tem sle¬
dil. Kapitan in njegovi ljudje so
prišli zdravi na dogovorjeno me¬
sto. Dva manjša oddelka sta brez
ie-du izginila. Najbrže sta zmrzni
a. —- Iz Ottave poročajo, da sta
se dva oddelka, vsak po devet
mož, ponesrečilo. Ostali člani šo
prišli na vrangelsk' otok.

Odposlanci -so odšli. Kaj je žu¬
pan odredil, ne vem, to-da- posledi¬
ce našega nastopa smo kmalu za¬
čutili. Ulice in trgi mesta so se
polagoma napolnile z ljudmi, ki so
glasno govorili med seboj, posta¬
jali vedno 'bolj nemirni, silili 'k u-
trdiba-m in posebno oblegali želez¬
na vrata. Na poziv, naj se uma¬
knejo, so nam žugali s pestmi.
Množica se je zadržala čedalje bolj
grozeče.: že smo slišali posamezne
klice: “Abriamo-s las puertas! En-
tren nuesitro-s amigos! A baj-o con
los estrangeros!” ' (Odprimo vra¬
ta! Naj pridejo -naši prijatelji
Doli z inozemci ! ” j

Dalje prihodnjič.)

Cena 25c in 50 c
v lekarnah.

F* Ad. Richter & Co.

74-80 VTashington
Street

NEW YOBK, N. Y.

Narodna biblioteka, nepopolna, 6

snopičev,.— -60c

Narodna biblioteka, nepopolna, 14

snopičev,.— $1-5'

Narodna biblioteka, nepopolna, 24

snopičev . — $2.50

Vjetnik na Galeji. 20c

Kako postanemo stari.3o„

Poduk novopriseljencem z ze¬
mljevidom Z-druž. držav ... 35„

Nihilist . 25,,

R oman Job ar a.  20„

sa-riee. Morala se je. zadovoljiti s
tem, -da so krsto grofice položili v
neki skrit kot grobnice, kjer še da
nes leži. “Enakorodne” in nee-
nakorodne” razlikujejo tudi na
drugim vladarskih dvorih. V svo¬
jih ‘ ‘ Bil-der aus -der -deutsche-n
Vergangenheit” -slika Freytag ne
posebno lepe boje, ki so -se. vršili
leta 172. pri pogrebu morganUti-
ne soproge vojvoda Antona Ul¬
rika saškomeiningenskega v rod¬
binsko grobnico. Pred kratkim u-
mrlega vojvodo Jurja II. mei-nin
genskega so pokopali na javnem
pokopališču rezidence, na mesto v
rodbinsko grobnico njegovih pred
nik-o-v tudi samo zara-ditega, ker
je bil -morganatičn-o oženjen. Iz
istega vzroka -ne leži soproga pru¬
skega kralja Friderika Viljema
III., kneiginja Liegnitz, ob strani
svojega kraljevega soproga v kra¬
ljevski grobnici, marveč v neki
oddaljeni skriti dolini.

FRANK ERCHULL

ELY, MINN.

se priporoča cenjenim rojakom
v Ely, Minn., in okolici za naro¬
čila za nagrobna spominke in po¬
večanje slik, katere naročam od
zanesljivih tvrdk in jih prodajam
po zelo nizkih cenah.

RAZPRODAJA KNJIG.

Mali oglasnik.

J 0žEF SEKUL

GOSTILNO

Slov. angl. flovnica . .

Pravila dostojnosti ..,

Voščilna pisma ......

Pripovedke za -mladino

Postojnska jama.

Marjetica..

Solnce in dež.

življenje prestolonaslednika

itudolfa .$1.00

Razne nabožne slike po 25c komad

.. 1 . —
—. 25c
—• 25„

— 25„
—• 25„

■ —.25,,

— 25,,

Te knjige so iz stare zaloge in
©ne so nekoliko umazane, ker so
bile v izložbenem oknu, zato so
cene tako nizke. Poštnina je všte¬
ta. Naročila je nasloviti na:

Narodni Vestnik,
405 W. Michigan Str.,
Duluth, Minn.


NAŠI ZASTOPNIKI. |


. .Vsak tajnik postaje Slov. kat. podp.
društva sv. Barbare je pooblaščen po¬
birati naročnino za “Narodni Vestnik”
ter nas zastopati za vsa v tiskarsko
stroko spadajoča dela.

rojaka

JOŽETA ŠUŠTAR

201 East Northern Ave.,
PUEBLO, COLO.

LJUBO

se priporoča vsem rojakom radi
prijazne postrežbe z izvrstno pija¬
čo in smodkami.

PRIPOROČAM

Slovencem in Hrvatom svojo
gTocerijo in mesnico.

V zalogi imam vedno sveže bla¬
go po nizkih cenah.

Anton Smolich,

Aurora, Minn.

NA PRODAJ.

Podpisani prodam moje posest
vo na Ely, Minn., po zelo ugodni
ceni, ker -se bodem vstanovil na
farmi. Posestvo je pripravno za
vsake vrste trgovino ali stanovan¬
je, za cene se je obrniti na
Joseph Smuk,

Greaney, Minnesota.

FRANK ERCHULL
ELY, MINN.

MOJA ŽENA IN JAZ PRIPOROČAVA
DR. MILES-OV NERVINE.

Mi imamo dečka, ki je bil 9 let star.
Bil je božjasten, odkar je bil dve leti
star. Poskusili smo razne stvari in vzeli
smo ga tudi k raznim zdravnikom, ki
so obupali nad njim. Pustili ga niso v
šolo. Slednjič je moja žena počela da¬
jati mu

DR. MILES-OVE NERVINE.

..Sedaj je povsem zdrav in hodi v šo¬
lo. — Steplian II. Ilorliek, Ambridge,
Pennsvlvania.

Otroci co večkrat podvrženi božjasti,
frasu, sv. Vida plesu in enakim bolez¬
nim. če je Vaš otrok podvržen tem
boleznim, poskusite ga zdraviti z Dr.
Miles-ovem Nervine.

Prodajajo se pod jamčevino, da se
vrne denar, če ne pomaga že prva ste¬
klenica. V vseh lekarnah.

MINNESOTA:

Jakob Delak, Bivrabik, Minn.

Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn
John Pogačnik, Eveleth, Minn.

Max Volcanshek, Eveleth, Minn.

Jakoh Muhvich, Gilbert, Minn.

John Jerina, New Duluth, Minn.

Ant. Mahne, Prank Kochevar. Chls
holm, Minn.

Joseph Smuk, Greaney, Minn.

Frank Horvatich, Virginia, Minn.
Louis Petelin, Aurora, Minn.

John Dragovan, Soudan, Minn.

Ignac Heglar, Bubi.

Vincenc Mikulich, Aurora.

Martin Grahek, Section 30.

Marko Majerle, Hibbing in Kitzville.

MICHIGAN:

Frank Plautz, Calumet, Mich.

Joseph Butala, Ahmeek.

Mike Muhvich, Baltic.

WISCONSIN:

Frank Zajc, Oliver, Wis.

Frank Klanchar, Willard, Wis.

John Wodovnik, Milwaukee Wis.

John Stampfel, Grafton, Wis.

Frank Skok, West Allis, Wis.

Brank Meh, 243—Ist Ave., Milwaukee.
ILLINOIS:

Josip Novak, 206—3rd St., La Salle.
Simon Jesenšek. La Salle, 111.

Joseph Blish, Chicago, 111.

Joseph Omerza, De Pue, 111.

John Kulavic, Springfield, 111.

Frank Mally, Joliet, 111.

Frank Goličnik, Panama, 111.

Frank Brence, Waukegan, 111.

Tony Prosen, Granville.

Dominik Jerše, Virden.

Frank Kreffel, Nokomis.

NAZNANILO.

Naznanjam Vam, da sem otvo
ril novo krojačnieo. Čistim tudi
obleke, naj si bo ženske ali moške.
Se priporočam

JOHN DEBELAK.

413 Monroe St. Eveleth, Minn.

KNJIGOVODKINJA

dobi službo v trgovini. Znati mora
slovensko in angleško. —‘Plača
po dogovoru.

Obrniti se je na:

ANTON SMOLICH,

Box 303 Aurora, Minn.

ZEMLJA ZA FARME

pri Meadmvlandis, Minn. Prosta
kamenja in -štorov. Takoj za orati.
Pišite na:

UNO LINDSTROM
31 E. Michigan St., Duluth, Minn



A.


naznanja ceDipti

zniza l cene 2 n >» w

? al °gi tudi a ru >sO

niteV* 0  blai° Vr <
Pite drugje. gu

,ae^ :

HfO C


Jo

cilj 3

V

<ti»

Buildiug '

Slovencem 1 ^«!,
Pooblastil u brv

b £Sevi,


yicu

eluaju Poškoab 0,t e4(J;f "

MARKO

'J

inO

Gl

&

o$ v

len obisk *‘

.P*


cem in brnti‘ POr oča

mic Hig


VATSKl'po^ Uy Nlfll

Calumet, Mich 8 ? 6111 * ^
lakom.

3;

MAT. D.

Bauge,

!, n  Hrvatom

S


J ?,&CH to

MAČIM~ VlNOM ]e , n '

vrS° rn l

Prodaja vozne“tt
ske črte ter nosn j"

mOV “° P« 4aev^ ^

wisconsin

ANTON SUŠA, 931  r--

venska mesnica

' ibden po 8e t jL '* tl

vatskemu občinstvu

Prepričajte se.

DRUŠTVENI OGLAS

SLOVENSKO MLADI
DRUŠTVO “SLOVI

ŠT ' 114 ' J - S ' s.j., Saeit


<ANJE, cET

jnS'' ebaJJ

d


yiigliJ a ’

29. 1

iubJ

5  o-ih trdijo,
-nili kr0 ° ■ -boljšal,

^•'nekolik 0 12

fU  vojlie  L  da se

ZB

nalij« 3

:pa! jr’srbil°-

29. .

4 F vgiEoruP
* i\-strij°

' a  D C.,

pomoli sve’

Bd eSega

fles, da sprejema

Hsrbsko <1

Društvo zboruje vsa>r .
ljo v mesecu ob pol
^leasonovi dvorani. **  >

Pristopnina znaša $loo

j. Nemčija, 29- i 1 " 1 '
5 Vojne zelo vpl^
endar panike do dai

DRUŠTVENI OtBOt |
MARCO BLUTH, Jr., i

JOHN B. SMREKAH,
JOSEPH S. KOCHEVAS
JACOG FREšIREN,

-ograd, Rusija.

29. julj


Ker je društvo vstanorl
eno le za mladeniče, z--,, „
oni mladeniči, ki še niso ,
društvu, da vstopijo v ufc
se poleg tega, da bodo za«
čaj bolezni in smrti, tud'
zijo v marsičem, kajti naše
ruje nato, da se člani '
tudi izobražujejo.

kuii, ■- d

IN DISTR.ICT COCRT,

E1EVEKTE JUBICIAIi DISTRICT.

State of Minnesota, County of St. Louis,
ss.

John Bolka as administrator
of tire Estate of Josephe Hubad.
Deeeased,

Plaintiff,

—vs—

Helena Hubat, Frank Hubat and
Oliver Iron Mining Company,

Defendant.

INDIANA:

N. M. Vuksinich, Gary, Ind.

Anton Tratnik, Clinton, Ind.

Brank Baudek, 2605 W. Michigan St.,
Indianapolis.

PENNSYLVANIA:

Matt. Kamin, Forest City, Pa.

Ign. Magister, Pittsburg, Pa.

Alojz Tollar, Imperial, Pa.

John Kern, Cannonsburg, Pa.

John A. Germ, Braddock, Pa.

Anton Klančar, Arona, Pa.

Martin Klinar.' Johnstown, Pa.

Prank Beznic, Bušk.

uiu. Lei,, aih, Mananna, Pa.

?>u M daucich, McDonald, Pa.

‘arrin ’ ‘ - - i Pa .

Math. Malovrh, Broughton.

■John Mlakar, Claridge, Pa.

rank Sedminak, Yukon.

Stefan Guna, Herminie.

Vid Vodišek, Moon Run.

NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI
SLOVENSKI DVOTEDNIK V
ZEDINJENIH DRŽAVAH.

Neenakorodnost v vladarskih!
grobnicah. Kdor je obiskal grob¬
nico pri kapucinih na Dunaju, je
bil gotovo opozorjen od spremlja¬
jočega kapucina na -krsto grofice
Fuchsove, ki je -kot e-dina “nee-
naikorodna” -dobila med vsemi
ondotaimi visokostmi in čla -
ni cesar-slkega rodu zadnji počitek.
Z  ozirom na zadnje dogodke ne bo
nezanimivo-, izvedeti, kako se je to
zgodilo. Grofica Fuchsova je bila
dolga desetletja — ko je bila prej
odgojiteljica, pozneje -drnžalbnica
— prijateljica cesarice Marije Te¬
rezije. In člani cesarske hiše so se
morali navaditi, smatrati grofico
za naj večjo- zaupnico cesarice. Ko
pa je grofica v šestdesetih letih
osemnajstega stoletja v visoki sta
rosti umrla, je ukazala Marija Te¬
rezija, naj jo polože v grobnico
piri kapucinih, da ji bo tudi -nekoč
po -smrti talko blizu, kakor ji je
bila v življenju. S tem ukazom je
seveda cesarica naletela na odpor
rodbine in dvora, 't-o-da navzlic te¬
mu je 'cesarica zmagala. Ni se ji
pa posrečilo, popolnoma izvesti
svoj načrt, da bi namreč položili
krsto grofice na mesto, kamor naj
' bi po>zneje tudi položili krsto ce-

To Helena Hubat and Frank Hubat,
and ali other persons interested in the
Estete of Joseph Hubat, Deeeased.

Pursuant to order of the above named
District Court, duly made and filed in
the above entitled matter, notice is here-
by given you:

That the undersigned John Bolka as
administrater of the Estate of Joseph
Hubat, decedent, has in his posession a
certaln sum of money received by him
as damages on account of the vvrongful
death of said decedent.

That an application has been made to
the District Court of St. Louis County,
Eleventh Judical District of Minnesota,
for an order allowing and adjusting ali
attorney’s fees and other expenses in-
curred in connection vvith the collection
and distrubution of said fund, deter -
minig the lavvful heirs and next of kin
of the decedent and other persons en -
titled to share in the distribution of
said fund as creditors or otherwi.se, and
authorizing and directing the under -
signed representative to distribute said
fund in accordance with such determi -
nation.

That said application will be brought
on for hearing before said Court at a
special-term thereof, to be held in the
County Court House in Duluth, Mmn„
on the 29th day of August 1914, at
9.30 o’clock in the forenoon of said day,
or as soon thereafter as counsel can be
heard at which time and plače ali per¬
sons interested in the distribution of
said fund may assert their claims and
will be heard therein.

Dated, this 8th day of May 1914.

John Bolka, Administrator of the
Estate of Joseph Hubat, Deeeased.

Fogarty & Gonska, Attorneys for Ad¬
ministrator, 610 First National Bank
Building, Duluth, Minn.

N. V., 7-20, 29, 8-3, '14)

SPOMINJAJTE SE OB RAZ¬
NIH PRILIKAH SLOVENSKE.
GA ZAVETIŠČA V AMEMRIKI.

OHIO:

Frank Lunka, Cleve

Karol Bauzon,
land, Ohio.

Ignac Prel-gar, Collinwood, O.

Alois Ballant, Fr. Poje, Barberton, O
Anton Kikel, Ycungston, Ohio.

Frank Guna, Bradley, Ohio.

Anton Brelich, East Palestine.

Frank Petrich, 1701 E. 29th St., Lorain.

COLORADO:

John Janežič, Leadville, Colo.

Frank škrabec, Denver, Colo.

Prank Blatnik, "Walsenburg".

Anton Udovich, Ludlow.

Frank Repovš, Somerset.

KANSAS:

John Homec, Yale, Kans.

Anton Zajc, Girard, Kans.

Mihael Breznik, Frontenac, Kans.
Anton žagar, Kansas City, Kans.

Simon Repovš, Columbus, Kans.

•Tacob OnHiat' -p:-. ,-v,., r g Kans.

Math. šetina, Franklin.

Ignac Gabršček, Mulberry.

WYOMING:

F. S. Tauchar. Rock Spring, Wyo.
Tohn Globochnik. Diamondville, Wyo.
Frank Koblar, Cumberland.

John Slamnik, Superior.

MONTANA.

Gospodarji in gospodinje!

: OrSeff

Kadar potrebujete pohištvo,
železnino, posodo, peči itd.
obrnite se na trgovino, ki

ima naj večjo zalogo in Vas
zamore najboljše postreči.

TA TRGOVINA JE

AURORA HARDWARE

AND FURNITURE CO.

AURORA, MINNESOTA.

Društvo sv. Francis

Borštnarjev (Catholic (
sters) v Ely Minn.—Vs
razmere dopuščajo, da i
slovenskih Jednot vzdri
Jednoto, bi moral postati 5
društva, kjer bi se raa
naučil. — Borštnarska <L_
lep obrednik, po katerem t
seje in iz katerega se iahk
uči lepe dostojnosti pri dmi
jah. — Društvo sv. KranflSU
je popolnoma v slovenskem ji
ko. da je vsakemu rojaku a
Pri nas se lahko zaavruje s
podporo po $20.00 na meseci
smrtnino $500,00, $1000,06 ižj
— Seje se vrše vsako četrt#r
mesecu v Gleason dvorani •<
zvečer. — Za nadaljna poj&f
obrniti na: Chas. Merhar. <
Somrak, Y. C. R., John 1
. ;  Jacob Butala, F. S..

T. K., Joseph Kovach. S. C

Društvo sv. Cirila in!

CONRAD & HARD

POGREB -
NIKA IN
KONCESIONIRANA MAZIL CA. Wau-

kegran, 111. Tel. št. 95. Priporočamo se
Slovencem m Hrvatom. Vozovi za po¬
grebe in svatbe vedno na razpolago.
Zaloga vsakovrstnih krst. Pokličete
nas lahko podnevu ali ponoči.

J. A. PETROSHIUS

pogrebnik,

__ . „ -12 lOth St.

aro. Ohicaso 111. Tel. št. 965. Priporoča
se Slovencem in Hrvatom, kadar po¬
trebujejo vozove za svatbe ali pogre-
be, katere ima vedno na razpolago po
cenejši ceni kod drugje. Velika izber
Krst po nizki ceni. Pogrebe prevzema
po dogovoru.

žt. 1, J. S. K. J., na El;.!
starejše slovensko P0“P*j
Jugoslovanske Katoli.-.* ■
Ely, -Minn. - Redne «* "
vršijo vsako nedeljo po—

Jos. Skala-tovl dvorani, c- •
poldne. — Društvo vi
pristop vse Slovane,
h ko za smrtnino od
za bolniško podporo do H ,
gubo roke ali noge- t ^
obeh rok ali nog, ak ^1
noge $800.00.

$200.00 In obeli o5e , s n J a „b«if
tako se plača Sl

za popolno onemoglo- ^ ...
šnekoli ponesrečbe.

JOSIAH COLLINS S

kvirjev za slike, SO. RANGB, MICK.

iei. st. 766 J. Priporoča se Slovencem
m Hrvatom kadar potrebujejo po -
grebmka, ali če potrebujejo okvir in
steklo za sliko. Postrežba točna in za¬
dovoljiva. Cene nižje kod drugod.

Kajetan Erznožnik, Red Lodge, Mont.
Mike Krivec, Klein, Mont.

Peter B. Barich, VValkerville, Mont.
Martin Šetinc, Bear Cre k.

drugi kraji.

Frank Malavašič, Little Falls, N. Y.
John Ruzich, VTardner, Idaho.

Frank Suhadolnik, East Helena.

Leo Sheringer, Roundup.

Josef Schneller, 638 Bushwick Ave.,
Brooklyn, N. Y.

Josef Strukel, Bryant, Okla.

Josef Kersten, Oregon City, Ore
Frank Teropčič, Fort Smith in Jenny
Lind Ark.

ADRESAR SLOVENSKIH
TRGOVIN.

MINNESOTA

HELO PRIJATELJ! *

Kadar si že¬
jen, ali če te
tare maček, oglasi se v gostilni “Pri
.mačku ’ (Anchor Bar) na 311—3. Ave.
Hibbing, Minn. John Povsha, lastnik.

MATH VIHA« slovenska trgovi-

<  , , na. Cenjenim ro¬

jakom in slovenskim gospodinjam iz
mesta Biwabik in okolice priporočam
ul ‘ejeno in bogato založeno
OROCERIJSKO TRGOVINO. V zalogi
imam občeznana “Cremo” moko; dalje
prodaj em krmo za živino, kakor: oves,
Koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne,
postrežba solidna. Naročila se dostav-
^ udl  na dom. Za mnogobrojen
m  naklonjenost se vljudno pri-
Vidas, slovenski trgo¬
vec, Biwabik, Minn.

MIKE DANCULOVICH s S:

529 W. Michigan St., Duluth, Miuu.,

piiporoca Slovencem in Hrvatom svo¬
jo dobroznano in z najboljšimi pija-
ca mi m smodkami založeno gostilno,
katero vodi pod imenom

SLAVENSKI SALOON

"»“M  r' osct - Rojaki dobe lahko tudi
Je(illa ’ kar je velike vredhosti po-
sebno za potnike, ki potujejo skozi Du-
iutn. Držimo se gesla: Svoji k svojini!

. Frasih

smr^nine.

si ne morete nus ’j tv0  j
čalo toliko p odpo J ki  ^
no z J. o. Jv. icte niu.

polnoma varnem poj

za vaše podpore^ 0  ^
nesete. — z J n d ^ 3 odl*or>!.
obrniti na sledeče ,^
Frank Gašperlin, F
M. Delach, Box 61-. ;
Banovetz, st., Bos
zastopnik. ^

«da se brzojavi ja,
jj že začela z obsti e
Askeza glavnega i
m ost je bil razstrelje
^ Francija, 29. juli;
zatrjuje list “Temp
fesija danes popoldne
ofic-ijelno obveščeni
;rska ne namer a v
rojih mej v škodo f
samo hoče zasesti Bel g
.on. Anglija, 29, juli
delov Evrope pri

0 mobilizaciji vo,

1 predsednik Asqn
v spodnji zbornici
r tem trenutku ja
dati morem samo,
ue popusti v priz

K «zi vse, kar je v nje
**konflikt vsaj orne
Snsko-Poljske naznanj
evolucije.

^o-Ogrska je zasegla
monarhiji, i u mor
za  vojaštv

2 “ p r et je  P°l )(

J. . , a  bosenski me i
Med Srbi
‘ n °gorcev.

Xem «ia, 29. iul
a naroa- m  krizi

ITiada

ki-

Društvo sv. P W,

vsako četrto neaou- s

Hall, ob 2. url -

Slovensko - »jv.- gVO to

pod členkom


za pestjo ^ 3W SvSo 00. *»

* is

za^zgubčrpolovir 0 ,^^;' :  _ _

150.00., za.»«“>> ! roki J ^ Mp

- - . ^ 1

do Stopala

lubUe^rprst ,

a,, otnpala na nočr-. b

ki se m^oo'S,

noti s,,

Skoooe učoy. « odpor*:, f
vsaki nekoliko v  be ph j t
dajo k društvu.. pr e . ,

dajo
podpore;

podpore, s *S}ieev*& ,-’ f

za izgubo oben , 1an | n ,,,
vo pristo:
tri mesece

Stvo Pl^ u3e B o V A TA

4“ 5?

ka

prevzame Zve M e , „

čilo podpor® ^pora i

AM'

četrto

Rojfž!,- k Slov®^;

*

b Avs

29.

Kh«  " bode Z  are t'0- Vi

“ W >S»W

f 80  'bili

n diiui

%? Ci j, 29

, 411 'gem ei
1 vl adni

Ju

etn


Z


v,' ž " ! jo k

J aj

% v Us ije


esece v sl srt «

druStvu

akor tucn gU

kakor

podporo oJjnrtSno 'J rt
»m rti na snu , 0  k. j j


smrti pn



Ako se  H lv obr ne i! nr

svetovati, 1

; cn-John ..i s e(

Omrsu, S.ŽSTrf«

HARMONIKE “ e rko?aL op har:

in  se priporočam rojakom za

DvUuthf' Miuu. ndre;i Gale ' B ° X 191  N6W

:  .i r , jih***  . ;i

nich, I-tajnik, b i a g8.1 n  y,
Frank Bozich, t0 , J
iskovalci: z*

Adams LoC L n;  J
Spruce L°, ca  '

yal Location. t

v >• .Su

\  v
»o . Ne >he‘

, So Oo

^ F

*vi b


4, “-i,,,; ‘V , ,

VS V