Številka: 5/2011 šolstvo E-gradiva in Slovensko izobraževalno omrežje - SIO Junij 2011 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT Naložba v vašo prihodnost Kolofon Bilten E-šolstva 5 Številka: Številka: 5/2011 Izdaja: E-središče v okviru projekta E-šolstvo www.sio.si Uredniški odbor: Breda Gruden, Andrej Flogie, Janko Harej, Magdalena Šverc, Borut Čampelj, Janez Čač, Nives Kreuh, Gregor Mohorčič, Ingrid Možina Podbršček, Herman Kosič, Igor Razbornik, Igor Pesek, Bernarda Trstenjak, Marija Mustar Lektorica: Tjaša Žorž Grafična oprema: IDEARNA d. o. o. Kazalo Projekt E- šolstvo in e-gradiva v njem 4 E-gradiva Kaj je e-gradivo 5 E-gradiva, e-učbeniki in Ministrstvo za šolstvo in šport 6 Zavod Republike Slovenije za šolstvo in razvoj e-gradiv 9 Kakovostna e-gradiva - kakovostno znanje 10 Kje najdemo e-gradiva 12 Gradiva za uporabo na i-tablah več kot e-gradiva 13 Najbolj obiskana e-gradiva 16 Storitve v e-šolstvu 21 Slovensko izobraževalno omrežje Portal slovensko izobraževalno omrežje - SIO 22 Katalog e-gradiv 26 Spletne skupnosti 27 Pogled naprej29 PROJEKT E-ŠOLSTVO IN E-GRADIVA V NJEM V projektu E-šolstvo smo na polovici poti. S kazalniki projekta zaznavamo pomembne spremembe v slovenskem šolskem prostoru - vse večje zavedanje o pomembnosti in prednostih uporabe IKT pri poučevanju in učenju. V projektu vzporedno potekajo razvoj projekta, izvajanje storitev in eval-vacija opravljanega dela. Na področju razvoja se pripravljajo nova svetovanja, posodabljajo se seminarji, ki se nadgrajujejo s preverjanjem zmožnosti, postavlja se pot do e-kompetentnosti. Razvijajo se nove vsebine za svetovanje vodstvu šol in tehnično podporo. Prav na področju priprave vsebin imajo pomembno vlogo e-gradiva, ki so nastajala z razpisi Ministrstva za šolstvo in šport v letih 2006-2010. Načini uporabe in primeri dobre rabe so vključeni v različnih seminarjih, svetovanjih in spletnih skupnostih z namenom, da učitelji spoznajo možnosti vključevanja v poučevanje in učenje. Vse storitve projekta E-šolstvo so predstavljene na spletnem mestu www.sio.si, ki je osrednji portal projekta E-šolstvo. Posebni del portala je namenjen zbirki različnih gradiv, ki so lahko učiteljem pomemben pripomoček pri pouku. Ob obsežni ponudbi se je za vključitev v projekt E-šolstvo in uporabo ponujenih storitev odločilo že več kot 1400 vzgojno-izobraževalnih zavodov (skupaj s podružnicami). Beležimo že več kot 18.000 udeležb na seminarjih in več kot 5.000 ur svetovanj, kar vodi udeležence na poti do e-kompe-tentnosti. Število obiskov na www.sio.si raste iz dneva v dan. Vse to kaže na dejstvo, da IKT dobiva pomembno vlogo v izobraževanju. E-gradiva pa so postala nepogrešljiv del tega mozaika. Vodstvo projekta E-šolstvo E-GRADIVA KAJ JE E-GRADIVO dr. Igor Pesek Informacijsko-komunikacijska tehnologija v današnjih časih ponuja naraščajoče število intuitivnih, zanesljivih orodij za izboljšanje kvalitete pouka. Ena takšnih orodij so e-gradiva. Pričakovali bi, da lahko točno določimo, kaj sploh je e-gradivo. Vendar temu ni tako, saj enotne terminološke opredelitve, kaj je e-gradivo, še vedno ni. Definicija je lahko zelo splošna, »e-gradivo je vse, kar je v elektronski obliki«, ali natančnejša, in sicer da je e-gradivo »digitalno gradivo z določenim učnim ciljem in namenom ali vidnim oz. razvidnim učnim ciljem«, oziroma še bolj natančno, da je e-gradivo »vsak (uporaben) digitalni vir, ki je sestavni del lekcije, zbirka lekcij, enot in celo programov« (Mc Greal, 2004). Učna gradiva so pomemben element v vzgojno-izobraževalnem procesu, posebej tam, kjer učitelj ni izključno posrednik in spodbujevalec izgradnje znanja pri učencih. Poleg funkcij hranjenja in posredovanja informacij ter omogočanja priložnosti za utrjevanje in poglabljanja znanja so lahko učinkovit mediator pri izgradnji novega znanja. (Repolusk, 2009) Z razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij je omogočena tudi učinkovitejša uporaba e-gradiv v procesu izobraževanja, kar je posledica interaktivnosti učnega medija, vključenost takšnih e-gradiv v učinkovite sisteme za upravljanje e-izobraževanja (npr. spletne učilnice) in prikazovanje e-gradiv na različnih medijih. Vsekakor velja izpostaviti ključne prednosti e-gradiv pred običajnimi e-gradivi: • Večpredstavnost (besedilo, slike, video, zvok, simulacije) pritegne in nagovarja učenca, hkrati pa ustreza različnim zaznavnim tipom učencev. • Interaktivnost spodbuja večje sodelovanje in aktivnost učencev v procesu izgradnje znanja. • Dostopnost e-gradiv omogoča učencu, da kadarkoli in od koderkoli dostopa do e-gradiv. • Ažurnost, saj lahko e-gradiva pri ugotovljeni napaki hitro popravimo. Še vedno pa velja - »dober učitelj bo znal z e-izobraževanjem in z uporabo kvalitetnih učnih e-gradiv in tudi s pomočjo IKT iz večine učencev izvabiti nove kvalitete in obogatiti skupno izobraževalno izkušnjo« (Repolusk, 2009). E-GRADIVA, E-UČBENIKI IN MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT mag. Borut Čampelj in Janez Čač, MŠŠ Ministrstvo za šolstvo in šport (ministrstvo) sofinancira spletna e-gradiva že od leta 1997, ko je objavilo prve natečaje za time učiteljev za pripravo brezplačnih in prostodostopnih interaktivnih in multimedijskih e-gradiv na internetu (rezultati so bili objavljeni na http://ro.zrsss.s ). Od leta 2004 ministrstvo razvoj e-gradiv sofinancira v okviru dejavnosti Evropskega socialnega sklada - ESS. Do danes so bili izvedeni 3 javni razpisi, in sicer: v letu 2006 2,18 mio EUR, v letu 2007 2,81 mio EUR, v letu 2008 je bilo razpisanih 6 mio EUR, od tega je bilo porabljenih 4,86 mio EUR. Na vseh treh razpisih je bil skupaj razdeljenih pribl. 9,85 mio EUR. Razvoj e-gradiv je opredeljen v dokumentih Državni razvojni programi 2004-2006 in Operativni razvoj človeških virov 2007-2013, kar je bil tudi pogoj, da se e-gradiva lahko sofinancirajo z evropskimi sredstvi. Oba dokumenta je sprejela vlada po predhodnem usklajevanju z Evropsko komisijo. Razvoj e-gradiv je naveden tudi v Akcijskem načrtu informatizacije šole, ki ga je pripravil Programski svet za informatizacijo šolstva (http://www.mss.gov.si/si/solstvo/ikt_v_solstvu/akcijski_nacrt/). E-gradiva so del dejavnosti, s katerimi ministrstvo pripomore k celoviti informatizaciji (učinkovito uvajanje novih tehnologij, še posebej če omogočajo kakovostnejše učenje in pridobivanje kompetenc) vzgojno-izo-braževalnih zavodov - VIZ, saj poleg njih sofinancira tudi: • razvoj in izvedbo standarda e-kompetentni učitelj, • razvoj in izvedbo svetovanja šolam in učiteljem za uporabo IKT pri pouku, • nabavo informacijsko-komunikacijske tehnologije - IKT v (npr. namizni računalniki, prenosni računalniki, digitalni projektorji, interaktivne table, komunikacijska oprema itd.), • druge projekte za podporo informatizaciji VIZ (npr. e-twinning, delovanje študijskih skupin učiteljev v spletnih učilnicah, mednarodne konference itd). Od leta 2006 je bilo sofinanciranih 128 projektov obsežnejših e-gradiv in 6 projektov manj obsežnih e-gradiv, ki vključujejo tudi pilotne seminarje za učitelje (z namenom preizkusa e-gradiv ter priprave novih pristopov usposabljanja učiteljev) in promocijo e-gradiv med učitelji. Nekatera e-gradiva so namenjena večpredmetnim področjem. Ministrstvo je želelo z javnimi razpisi izbrati projekte, ki z razvojem novosti pri uporabi IKT (širjenje novih načinov dela pri vzgojiteljih in učiteljih ter posledično učencih) prispevajo k nadaljnjemu razvoju izobraževalnega sistema. Namen javnih razpisov je bil povečati ponudbo izobraževanja (seminarji, delavnice, srečanja), svetovanja in didaktične in tehnične podpore ter pomoči vzgojiteljem, učiteljem, ravnateljem in drugim izobraževalcem na področju uporabe IKT pri poučevanju in učenju. Del razpisanih dejavnosti je bil tudi sofinanciranje razvoja e-gradiv, dosegljivih na spletu in izvedba seminarjev za njihovo uporabo. Razpisana so bila multimedijska in interaktivna e-gradiva, ki so usklajena z učnimi načrti. Nastala e-gradiva in druga gradiva so poleg izobraževanju učiteljev namenjena tudi brezplačni uporabi v vzgojno-izobraževalnem procesu, tj. podpori izvedbe obstoječih izobraževalnih programov. E-gradiva lahko pripomorejo tudi k zmanjšanju tiskanih gradiv, ki jih uporabljajo učenci. Na daljši rok lahko z njimi staršem znižamo stroške in zmanjšamo težo šolskih torb. Vsa e-gradiva so v uporabi pod t. i. Creative Commons licenco, ki omogoča, da se odkrite napake lahko popravijo, pri tem pa ministrstvo ne potrebuje posebnega dovoljenja. V prijavi projekta na javnih razpisih je vsak prijavitelj za posamezno e-gradivo opredelil delež pokritja učnega načrta (št. ur, poleg tega pa tudi število spletnih strani, slik, animacij, video posnetkov, interaktivnih elementov itd.). V javnih razpisih so bili določeni pogoji za avtorje, urednike, programerje, recenzente in lektorje. V sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo ter Centrom RS za poklicno izobraževanje so bila pripravljena priporočila za e-gradiva. Pri pripravi priporočil za e-gradiva so upoštevane tudi smernice različnih mednarodnih projektov (Evropsko šolsko omrežje), v katerih aktivno sodelujejo tudi slovenski strokovnjaki. Pomembno merilo za izbor je v vseh dosedanjih razpisih bila tudi primerjalna cena projekta glede na druge prijavljene projekta (vezano na obseg e-gradiva). Pogoji za zagotavljanje kakovosti e-gradiv so še zahtevnejša od pravil sofinanciranja ostalih didaktičnih pripomočkov. Le-ti so bili med drugim naslednji: a) avtorji e-gradiv so lahko le učitelji ali nekdo, ki usposablja učitelje (torej nekdo, ki pozna učne načrte in strokovno-didaktične pristope) ter ima izkušnje z izdelavo multimedijskih in interaktivnih e-gradiv, b) zahtevana sta vsaj dva recenzenta, ki nista hkrati soavtorja nastajajočega e-gradiva (teoretik in praktik), c) zahtevan je izkušen urednik e-gradiva, d) zahtevan je neodvisni svetovalec, ki je sodeloval praviloma že pri strokovnem pregledu prijave projekta na razpisu ter kasneje spremljal razvoj projekta, njegove pripombe pa so morali izvajalci upoštevati. Z izvajalci razvoja e-gradiv je za čas trajanja projekta ministrstvo skupaj s svetovalci opravilo delavnice, na katerih so izmenjavali izkušnje in skupaj usmerjali nadaljnji razvoj. Ministrstvo ima z vsemi izvajalci sklenjeno pogodbo, po kateri morajo še 3 leta po koncu projekta zagotavljati brezplačni dostop in uporabo e-gradiva ter ta e-gradiva tudi ustrezno vzdrževati. Le-to pomeni, da morajo odpravljati tudi napake v e-gradivih, tako didaktične, strokovne, tehnične itd. V nekaterih e-gradivih so še vedno napake (enako kot v tiskanih učbenikih, ki nastajajo že desetletja), kar pa po našem mnenju glede na relativno kratko trajanje projekta ni nepričakovano. Napake so bile odpravljene pri izvedbi pilotnih seminarjev in pri sami uporabi e-gradiv. Pri uporabi e-gradiv se »lomijo tudi strokovna kopja«, saj med avtorji e-gradiv (učitelji in strokovnjaki) poteka strokovna diskusija, iz katere bodo izšli novi napotki za dopolnitev e-gradiv. Z izvajalci tudi po zaključku projektov potekajo delavnice, na katerih skupaj ugotavljamo, kako e-gradiva še izboljšati. Kakovost e-gradiva je preverjena tudi: • z anketami med učitelji in ravnatelji (e-gradiva so bila ocenjena z najmanj oceno 4 od 5), • nenehnim spremljanjem števila uporabnikov e-gradiv (nekatera so zelo veliko v uporabi), • individualnimi pogovori z učitelji pri svetovanju šolam, • odprtimi forumi o e-gradivih, kjer smo do sedaj imeli zelo malo komentarjev. Primer dostopov do nekaterih e-gradiv: Polletna Mesečna Gradivo Izvajalec Obiskovalcev Ogledov strani Obiskovalcev Ogledov strani E-um (mat od 1.r do 4.l.) Gimnazija Ptuj 200024 9121235 33254 1.030.620 egradiva.si (bi, ge, teh. intehn., gl,..) Videofon/Digied 41119 np 7133 np E-vadnica za fiziko SŠ Slov. Bistrica 36978 301388 8220 60834 Geog rafija Svarog 15625 196434 3590 42298 Biologija Svarog 16452 149458 4660 40729 mat. SŠ, fi OŠ/SŠ, RAI, logita Nauk.si 39282 268471 4417 36421 Slo OŠ/SŠ Ka.Pe studio 17837 128646 np np višje šole M NET-IE in I AM 4808 50734 1204 5595 Rač.kom in omrežja Abito.si 3052 4063 585 835 ekskurzije.si (geo) ekskurzije.si 1575 np 303 np Računalništvo, ... Spin.si 1264 1734 171 190 E-športna vzgoja Nevron 939 1775 150 324 Spoz. okolja v 1., 2. in 3. razredu Nevron 648 750 104 135 E-ZNE Pro-eco 958 np 267 np e-elektronika Clip 650 np 180 np e-kemija Clip 421 np np np e-računalništvo Clip 534 np np np e-mehanika Pia d.o.o. 702 19501 82 3978 SKUPAJ 384512 10246376 64962 1222798 Statistika uporabe e-gradiv (ki je dejanska, ni narejena na podlagi raziskav, ampak na podlagi klikov po e-gradivu uporabnikov) kaže, da je trend uporabe e-gradiv zelo v vzponu, kar je rezultat vseh dejavnosti: e-šolstvo, posameznih šol in tudi razsvetljenih učiteljev. Zakaj se e-gradiva vseeno ne uporabljajo toliko, kot si želimo? Na podlagi mednarodnih raziskav je razvidno, da pri vsakdanjem delu uporablja IKT le pribl. 30 % učiteljev v Evropi. Gre torej za uporabo IKT in ne samo e-gradiv pri poučevanju in učenju. Če kdo meni, da bo z e-gradivi razrešil vso problematiko opremljanja, motivacije in usposabljanja vzgojiteljev/učiteljev, potrebnih storitev za vzgojitelje/učitelje, se moti. MŠŠ z večjim projektom E-šolstvo v obdobju do 2013 želi premakniti šolstvo naprej in že dosedanji rezultati so dokaz, da se premika. ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO IN RAZVOJ E-GRADIV mag. Nives Kreuh, ZRSŠ Na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo tudi v sodelovanju s Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje že od samega začetka razvoja e-gradiv (npr. projekt Petra, Računalniško opismenjevanje od 1993 naprej, projekt E-šolstvo od 2009 naprej) s strokovnim delom prispevamo tudi na področju razvoja e-gradiv (didaktična programska oprema, gradiva na spletu itd.), v nekaterih primerih pa tudi kot avtorji e-gradiv. V letu 1995, ko smo v Sloveniji dobili prvo izvedbo Slovenskega izobraževalnega omrežja (takrat ittp://sio. edus. ), smo že sodelovali pri pripravi vrednotenja gradiv, katerih povezava se je pojavila v katalogu gradiv (poznan pod imenom Trubar). Od takrat smo skupaj s partnerji, npr. Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, nadgrajevali to področje (promovirali, pripravljali delavnice itd.). Spremljali smo tudi dejavnosti v evropskem prostoru (npr. Evropsko šolsko omrežje - http://www.eun.or ) in tudi širše. Od leta 1994 Ministrstvo za šolstvo in šport nabavlja didaktično programsko opremo, za katero na ZRSŠ prispevamo strokovna mnenja in ocene o njeni primernosti. V letih 1997-1999 je ministrstvo razpisovalo že manjše projekte za nastanek prostodostopnih e-gradiv na spletu, v okviru katerih so posamezniki ali skupine učiteljev izdelovali e-gradiva za različna področja. Na ZRSŠ smo še posebej sodelovali kot svetovalci projektov, večina nastalih e-gradiv pa je bila vključena tudi v programe seminarjev za uporabo IKT pri poučevanju in učenju. V letih 2006-2008 je ministrstvo izvedlo javne razpis za obsežnejša e-gradiva na spletu (e-gradiva so dostopna na http://www.sio. ). Na ZRSŠ smo sodelovali s predlogi pri pripravi razpisov, pregledovali smo prijave (usklajenost z učnim načrtom, didaktična primernost itd.), predvsem pa smo svetovalci ZRSŠ in naše razvojne skupine sodelovali kot konzulenti izbranim projektom. Tako smo se redno srečevali z izvajalci e-gradiv, pregledovali scenarije, pripravljali usmeritve in sproti spremljali nastanek e-gradiv. Z izvajalci smo skupaj aktivno sodelovali na delavnicah, kjer smo še posebej obravnavali didaktično vrednost e-gradiv, varovanje avtorskih pravic itd. Rezultat je bil, da so vsi projekti zadoščali zahtevanim kriterijem na razpisu (vodili smo tudi razvoj obrazca za končno vsebinsko-didaktično in tehnično-uporabniško oceno e-gradiva). Pomembno je, da so se razvojni projekti e-gradiv nagrajevali iz leta v leto. Z izvajalci e-gradiv sodelujemo tudi po koncu projektov, pripravljamo delavnice zanje in avtorjem sporočamo napake ter potrebne popravke, saj se vse več e-gradiv uporablja pri pouku in tako tudi učitelji in drugi strokovnjaki sporočajo skrite napake ter druga priporočila avtorjem e-gradiv. V proces razvoja in nadgradnje e-gradiv vključno s priporočili in kriteriji za e-učbenike bomo še bolj vključeni tudi v prihodnje. Dnevno se srečujemo s strokovnimi polemikami, žal pa je tega preveč tudi v rumenem tisku oz. v nestrokovnih člankih »muhah enodnevnicah«, kjer se njihovi avtorji ne znajo poglobiti v dejansko stanje na tem področju in tako na svoj način hromijo nadaljnji potrebni razvoj in uporabo e-gradiv. Področje se razvija iz dneva v dan, zato je z današnjimi očmi precej lahko negativno ocenjevati razvojne projekte, ki so potekali npr. pred dvema letoma. Dejstvo je, da pred 4 leti, ko so začela nastajati obsežnejša e-gradiva z razpisi ministrstva, v Sloveniji še ni bilo takih, ki bi bila usklajena z učnim načrtom. Iskanje, vrednotenje, priprava e-gradiv, njihovo vključevanje v pouk itd. je tudi del standarda za e-kompe-tentnega učitelja, zato bomo še več delavnic, seminarjev itd. pripravljali tudi v prihodnje. Pri tem sodelujejo tako učitelji praktiki kot tudi domači in tuji strokovnjaki, saj se zavedamo, da splošnih mednarodnih standardov za področje e-gradiv še ni. Na ZRSŠ smo ponosni, da skupaj z drugimi bistveno prispevamo na področju razvoja e-gradiva. Izmed nastalih e-gradiv bo marsikatero s potrebnimi nadgradnjami potrjeno tudi kot e-učbenik. Upamo tudi , da bodo šole v prihodnje še bolj opremljene z IKT, da bodo učenci kakovostna e-gradiva lahko uporabljali pri pridobivanju kompetenc. KAKOVOSTNA E-GRADIVA - KAKOVOSTNO ZNANJE mag. Liljana Kač, ZRSŠ S pojmom e-gradivo opredeljujemo digitalni učni vir, ki je namenjen učenju. Oblikovan je tako, da v skladu z elektronskim medijem na interaktiven in učinkovit način spodbuja učne procese in se prilagaja posameznemu učencu. (OECD 2009, 51). Ko v tem prispevku govorimo o e-gradivih, se omejujemo na e-gradiva slovenskih avtorjev, ki so nastala v okviru razpisov MŠŠ. Za kakovost e-gradiv je poskrbljeno z razpisnimi pogoji in z opisnimi kriteriji za vrednotenje e-gradiv, ki so nastali v okviru strokovne skupine na Zavodu RS za šolstvo (Mori, 2009). Kakovost e-gradiv se po teh kriterijih vrednoti na treh področjih: tehnično-uporabniškem, vsebinsko-didaktičnem in izkušenjskem. Mori (2009, 128) ugotavlja, da kakovostna e-gradiva smiselno in učinkovito izkoriščajo tehnične možnosti, ki spodbujajo interaktivnost. Pri vsebinskem vidiku sta pomembni strokovna neoporečnost in primernost razvojni stopnji učencev. Končno uporabno vrednost pa daje e-gradivu izkušenjski vidik, tj. ocena učiteljev, ko so ga preizkusili pri pouku. Kot poudarja Mori (2009, 131), je za zagotavljanje kakovosti e-gradiv nujno potrebno nenehno medsebojno sodelovanje med stroko, ustvarjalci e-gradiv in učitelji ter učenci kot »uporabniki« ter gradiv. Da bi e-gradivo zadostilo kriterijem e-učbenika kot osrednjega in najpomembnejšega učnega sredstva v formalnem izobraževanju, mora biti učno gradivo tako, da je vezano na šolski predmet oz. vsebinsko-didaktični sklop, razred in določeno stopnjo izobraževanja (Pravilnik 2006). Nadalje mora zadostiti kriterijem za učbenik, ki so opredeljena v 2. členu Pravilnika o potrjevanju učbenikov (2006). Kriteriji so razvrščeni na tri področja: 1) usklajenost z vzgojno-izobraževalnimi cilji in standardi znanja iz učnega načrta ali kataloga znanja, 2) ustrezna didaktično-metodična organizacija vsebin in 3) likovna in grafična oprema, ki je ustrezno prirejena poučevanju in učenju. Nadalje morata glede na opredelitev v Pravilniku učbeniška vsebina in struktura omogočati samostojno učenje in pridobivanje različnih ravni in vrst znanja. Za razliko od tiskanega učbenika Pravilnik (2010) dopušča možnost, da učbenik v elektronski obliki omogoča neposredno vpisovanje. Taka opredelitev t. i. e-učbenika nas ne sme zavesti, da gre le za prestavitev tiskanega učbenika v elektronsko preobleko. Z uporabo e-gradiv pri pouku se spreminjajo postopki poučevanja in učenja. Posebne značilnosti e-gradiv, ki jih ločijo od neelektronskih gradiv, kot so multimedijskost, interaktivnost, nadbesedilnost, razvejenost in nelinearnost (Knapp-Potthoff 2003), omogočajo dostop do drugih učnih virov, sodelovalno učenje, različne poti reševanja, sprotne in končne povratne informacije, učne strategije ter v večji meri podpirajo tudi individualizacijo in diferenciacijo učnega procesa ter samostojno učenje (gl. Lahaie 2003). E-gradiva in s tem tudi e-učbenik niso več samo pomagalo, pripomoček pri učenju, temveč določajo drugačen koncept učenja, kot smo ga vajeni le iz tiskanih medijev in kot si učbenik ali šolsko knjigo tradicionalno predstavljamo. Da bi e-gradiva izboljšala kakovost pouka, učenja in učnih dosežkov pri učencih, morajo najprej zadostiti kakovostnim kriterijem, nadalje mora biti na šoli zagotovljena stabilna tehnična infrastruktura in podpora ter nazadnje - učitelji jih morajo znati uporabljati. Naloga e-kompetentnega učitelja torej je, da učence s pomočjo e-gradiv na učinkovitejši način poučuje, jih nauči ustreznih strategij uporabe tehnologije ter da jih ozavešča in uči o varni, odgovorni in kritični rabi tehnologije. Knapp-Potthoff, Annelie (2003). Lehr- und Lernmaterialien in Neuen Medien. V: Bausch, Karl-Richard, Christ, Herbert, Krumm, Hans-Jürgen (ur.) (2003). Handbuch Fremdsprachenunterricht, 4. izdaja. Tübingen: A. Francke Verlag, 430-433. Lahaie, Ute S. (2003). Materialien zum Selbstlernen. V: Bausch, Karl-Richard, Christ, Herbert, Krumm, HansJürgen (ur.) (2003). Handbuch Fremdsprachenunterricht, 4. izdaja. Tübingen: A. Francke Verlag, 413-416. Mori, Ivanka (2009). Vpliv kriterijev na kvaliteto e-gradiv. V: Orel, M. in drugi (ur.) Mednarodna konferenca Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT - SIRIKT 2009, Kranjska Gora, 15.-18. april 2009. Zbornik prispevkov. (str. 128-137) Ljubljana: Arnes. Dostopno: http://www.sirikt.si/fileadmin/sirikt/predstavitve/2009/ZBORNIK_ Sirkt2009.pdf (9.2.2011). OECD (2009). Beyond Textbooks: Digital Learning Resources as Systematic Innovation in the Nordic Countries. Paris: OECD Publishing. Pravilnik o spremembah Pravilnika o potrjevanju učbenikov (2010). Uradni list RS 45/2010. Dostopno: http:// www.zrss.si/pdf/UCB_Pravilnik%20o%20spremembah%20in%20dopolnitvah%20Pravilnika%20o%20potrjevan-ju%20učbenikov%202322%20UL%20št_45%2004%2006%202010.pdf (31.5.2011). Pravilnik o potrjevanju učbenikov (2006): Uradni list RS 57/06. Dostopno: http://www.zrss.si/pdf/UCB_Pravil-nik%20o%20potrjevanju%20učbenikov%20UL%2057_2.6.2006.pdf (31.5.2011) KJE NAJDEMO E-GRADIVA dr. Igor Pesek E-gradiva najdemo na različnih medijih, od CD- in DVD-zgoščenk do spletnih portalov in repozitorijev. Zgoščenke običajno vsebujejo zaključene vsebinske sklope, interaktivne igre, video gradiva in se za uporabo namestijo na računalnike. V zadnjem času pa je za shranjevanje in prikaz e-gradiv veliko bolj uporabljen drug medij, in sicer internet. E-gradiva lahko najdemo na različnih spletnih mestih, od zasebnih spletnih strani učiteljev, spletnih učilnic do različnih portalov in repozitorijev. Repozitorij oz. katalog slovenskega izobraževalnega omrežja na naslovu http://www.sios vsebuje vsa gradiva, ki so nastala v projektih, razpisanih na MŠŠ, kot tudi e-gradiva, ki so jih izdelali in dodali avtorji sami. Katalog ureja ekipa strokovnjakov z različnih področij, ki vsa gradiva pregledajo, ocenijo in ustrezno razvrstijo v predmetno področje, tematski sklop in stopnjo izobraževanja. ' DOGODKI I NOVICE | PROJEKTI E-gradiva, nastala v okviru razpisov MŠŠ, so objavljena na portalih in spletnih učilnicah izvajalcev razvoja e-gradiv in so na seznamu vseh izvajalcev s kratkim opisom vsebine, ki ga najdete na naslovu http://www.mss. gov.si/si/solstvo/ikt_v_solstvu/e_gradiva/. GRADIVA ZA UPORABO NA I-TABLAH VEČ KOT E-GRADIVA Amela Sambolić Beganović, ZRSŠ (v imenu avtorjev seminarja, izvajalcev seminarja in vseh udeležencev seminarja, ki so s svojimi gradivi zgradili spletno učilnico z gradivi) Namesto uvoda bom uporabila mnenje udeleženke seminarja Interaktiven in dinamičen pouk z i-tablo, ki ga je zapisala v forumu spletne učilnice, v kateri izvajamo seminar. Stran spletne skupnosti seminara je zelo pregledna Gradiva Ki sc na njej ztorap so zanimiva m uporaona Takšni seminari m zbira išča gradiv so žeto dobrodošla saj je interaktivna tasla zelo Koristen pripomoček pn poučevanju Vir Forum spletne učilnice seminarja Interaktiven in dinamičen pouk z i-tablo Na seminarju Interaktiven in dinamičen pouk z i-tablo, ki je po podatkih organizatorjev drugi najbolj izvajan seminar, udeleženci ob skrbno načrtovanem programu seminarja in strokovnem vodenju s strani izvajalcev usvojijo naslednje tri cilje: 1. Seznanijo se z didaktično možnostjo uporabe i-table. 2. Razvijajo veščine za delo z i-tablo. 3. Razvijajo veščine za izdelavo konkretnega gradiva za i-tablo in uporabo tega pri pouku. Zaradi visoke/množične udeležbe na seminarju in motiviranosti udeležencev za izdelavo lastnega konkretnega gradiva za i-tablo je kot produkt seminarja nastala spletna učilnica Zbiranje gradiv. V njej izvajalci seminarja po končanem seminarju objavijo gradiva udeležencev seminarja. Spletna učilnica Zbiranje gradiv nima ključa in je dostopna vsem uporabnikom SIO-portala. V spletni učilnici zbiramo gradiva udeležencev seminarja za šest različnih i-tabel. Gradiva ločujemo na: • predšolska, • osnovnošolska, • srednješolska. • po predmetih oziroma področjih. Znotraj vsake mape, ki je odprta za določen predmet oziroma področje, se nahajajo gradiva učiteljev, ki so seminar uspešno zaključili z oddajo gradiva. Udeleženci seminarja izdelajo gradivo tako, da upoštevajo nekaj osnovnih didaktičnih priporočil, kot so na primer: • Didaktično gradivo za svoje predmetno področje izdelajte tako, da oblikujete vsaj 4 i-prosojnice. • Izdelajte naslovnico, na katero zapišite svoje ime in priimek, področje/predmet in temo oz. učno enoto, za katero je namenjena. • Na naslovnico vstavite sliko, ki je ustrezno vsebinsko povezana s temo oz. učno enoto. • Na i-prosojnicah uporabite besedilo, ki bo primerne velikosti (36 oz. 24 p) in ustrezne barve ter zapisano z za učence berljivo pisavo. • V svojem gradivu predvidite povezavo na vsaj eno spletno stran, ki didaktično dopolnjuje izbrano učno temo (npr. dodatne naloge na spletu, kviz, animacije, slikovno gradivo). • V gradivu uporabite lastno kreativno interaktivno vajo, narejeno z osnovnimi orodji i-table (npr. tabelo, miselni vzorec, igro spomin). • Didaktično gradivo oblikujte tako, da bo izkazovalo učnociljno usmerjeno celoto, primerno za obravnavo teme v razredu. . * p * s tfifri -» UC'tttea da ettaase na'.Ođto Jćerci IBflWiirto Wfltidi rowm i vritnl red} ö'kri na pOttJM ) » t« «je. ojtogc intemene strani. &tiS iwew nato pa io nato^o v Wort-îvtfi dokumentu iS midfirj I^Hi Mit—a Gradiva, ki so objavljena v spletni učilnici Zbiranje gradiv, so na voljo udeležencem seminarja Interaktiven in dinamičen pouk z i-tablo za uporabo in učenje pri izdelavi lastnega gradiva za uporabo na i-tabli. Odg- D»K> nt u<5_OS DUSI*k od ' - t -. . - "3 ' MU (j OS_ANGjnJhe_nouse_spHa_2iùen_1_ dp Pozdravljeni Twfi a tuj jezik je na ratpotaso ka> nekaj i maienaia litMia sem ipiowfrtte Spele Z na lemo in lhe house' Ćuđoviio pnpiavijene prosojni« tudi izbrana spletna stran je rele zanimiva Navduši (ne predvsem opomnik z navodili učieijem Kake predstavili naloge uCencem Super D I c ie bi se dato v proseče vU|ui L Se gias-tj izgovorjavoposameznih Deseo vendarietoverjelnonekoako te?fe ieio kmaiu nasvujenjei Dunji In če sem uvod začela z mnenjem v spletni učilnici ene izmed udeleženk seminarja bom z mnenjem ene druge udeleženke tudi končala. Oag- Rjulčimo tpvtoič» :j .»t: !>•» iwic201T. 12 43 Lepo foil] tav^ert nit spletih u zgodovina - za srednio stik' * izdelano he eno Egradivo ki jepomojeni mnjenju fantastično Ničesar ne bi spremenila V tem trenutku ko iék>mak> mam ie Antični Him kar je zajéio snovno letodotxo predstavljen Same (esbike EvaiaKu Kosem pregledala za osnovne iole Eigradiva za zgodovino so bHa seveda v prwtierjavi z zgoraj omenjenim gradivom "zelo klasiine" vendar ravno lako zari nue in uporabne Težko v tem trenutku sodim. Kaj bt se dak> spremene aioiiSac mogote naslednje leto ko bom sama inaia kaj več m je vse super Lep sončno pomladanski pozd> razred >> predmet). Za lažje iskanje in kasnejšo integracijo z zbirko e-gradiv smo uvedli še četrti nivo: tematske sklope. Vsi elementi klasifikacije služijo na ravni uporabniškega vmesnika kot filtri iskalnika. Ker se je izkazalo, da drevesna struktura dolgoročno ni najprimernejša struktura zapisa (npr. nemogoče je poiskati vsa gradiva iz fizike po vseh stopnjah izobraževanja), smo se odločili, da strukturo spremenimo v neodvisne metapodatke. S tem bomo izboljšali kvaliteto iskalnika kot tudi njegovo hitrost. U Sofinanciralo Mââ H5I pc besedah; Iskanje Predlagaj gradivo Napredna Es ka nje Gradiva, ki so bila oddana v katalog v obliki SCORM-datotek, se trenutno prikažejo v namenski spletni učilnici Moodle, ki pa jo zamenjujemo s posebnim SCORM-pregledovalnikom. Uporabnik si bo lahko tako hitro ogledal določeno e-gradivo in si ga tudi naložil v svojo spletno učilnico. Drug problem so zunanje povezave, ki zaradi nenehnega spreminjanja interneta ne kažejo vedno na pravo mesto. Trenutno še raziskujemo najboljšo rešitev, dolgoročni cilj je, da bi katalog vseboval vsa gradiva lokalno. Katalog in zbirka gradiv so dobra platforma za prihodnji rod e-učbenikov, saj je sistem tehnično že pripravljen kot vhodna točka do e-učbenikov. Vsebinski nivo Uredništvo gradiv se izvaja na primarnem nivoju, kjer uredniki urejajo e-gradiva z njihovih strokovnih področij. Vsi uredniki so zbrani v uredniškem odboru, ki ga kot glavna urednica vodi dr. Alenka Lipovec (PeF UM). Tehnični urednik področja e-gradiv je dr. Igor Pesek (FNM UM). Uredniki so povabljeni in izbrani izmed strokovnjakov različnih področij, pri čemer je eden od pogojev, da so uredniki tudi že bili avtorji e-gradiv. Gradiva so opremljena z osnovnimi podatki: avtor, licenca, tip gradiva, klasifikacija v učni načrt, ključne besede in opis, vendar ti podatki ne prikažejo vedno dejanske vsebine in kvalitete gradiva, saj jih niso vedno naložili avtorji sami. Zato je to trenutno glavna naloga urednikov, da pripravijo kakovosten opis in klasifikacijo za vsa e-gradiva v katalogu. SPLETNE SKUPNOSTI Spletna skupnost je skupnost uporabnikov s skupnimi interesi, ki za komuniciranje in sodelovanje uporabljajo spletna orodja. V okviru te naloge se vršijo sledeče aktivnosti: • pregled obstoječega stanja za izbrano (npr. predmetno) področje, • iskanje zainteresiranih ključnih kadrov na tem področju, • vzpostavitev tehničnega ogrodja skupnosti, • izobraževanje urednikov, • polnjenje vsebin in usmerjanje, • promocija spletnih skupnosti, • moderiranje vsebin in aktivnosti, • tehnična in uporabniška podpora, • on-line svetovanje. Prvi korak pri vzpostavljanju spletnih skupnosti je bil ugotavljanje interesa za vzpostavitev le-teh. Na podlagi izkušenj pri vzpostavljanju spletnih učilnic za študijske skupine, projekte ipd. smo ugotovili interes po vzpostavitvi spletnih skupnosti za sledeča področja: dijaški domovi fizika glasba kemija matematika posebne potrebe razredni pouk sodelovalni projekti na daljavo šah študij okolja tuji jeziki VID zgodovina državljanska vzgoja in etika geografija i-table likovna vzgoja naravoslovje ravnatelji slovenščina sodelovanje in spor. (še v pripravi) športna vzgoja tehnika in tehnologija varnost v spletu vrtci Za aktivnih 24 skupnosti skrbi skoraj 90 moderatorjev - urednikov. Izbrani uredniki, učitelji na posameznem področju, moderirajo in vsebinsko oblikujejo spletišča. Promocija se vrši v več smereh: • na ustreznih konferencah, • na seminarjih in svetovanjih, • na srečanjih študijskih skupin idr. Življenje spletne skupnosti pade v svoj življenjski cikel, kjer se zadnje štiri postavke nenehno vršijo; dodajanje vsebin in promocija le-teh, moderiranje komentarjev in vnosov vsebin s strani članov skupnosti, tehnična podpora itd. Aktivnosti vključujejo: • on-line sodelovanje, ustvarjanje primerov dobre rabe, • on-line predstavitve e-gradiv, • on-line predstavitve didaktične programske opreme, • on-line uporabniška podpora, svetovanje, • on-line predstavitev drugih didaktičnih pripomočkov, • on-line izvedba in predstavitev primerov dobre rabe. V spletnih skupnostih se združujejo tudi svetovalci za posamezna predmetna oziroma interesna področja. Iz vsebin in povpraševanj v okviru spletnih skupnosti nastajajo tudi vsebine za nove storitve. Statistični pregled dnevnih obiskov portala Zavedati se je treba dejstva, da veljajo naslednji statistični podatki le za neposredni dostop do portala SIO. Obiski in aktivnosti na eni izmed najbolj obiskanih storitev (skupnosti.sio.si) ni vključena v te podatke. Prav tako v te podatke ni vključena statistika obiska portala slojoomla.si. Na grafu št. 1. je razviden trend večanja števila uporabnikov SIO-portala. V mesecu maju je povprečno število dnevnih obiskov na dan med 3.000 in 6.000. To je za slovenski izobraževalni prostor vsekakor zelo veliko. Želimo, da bi število obiskov še naprej rastlo. POGLED NAPREJ Strokovnjaki različno napovedujejo prihodnost razvoja in uporabe e-gradiv. Mnogi so prepričani, da bo skoraj vsak učitelj sam izdeloval e-gradiva, le ustrezna orodja potrebuje. Kljub različnim pričakovanjem vsaj v nekaj prihodnjih letih ni pričakovati, da bo večina učiteljev pripravljala nova ali nadgrajevala obstoječa gradiva (razlogi: oprema, znanje, motivacija, zahteve v izobraževalnem sistemu). Torej vsaj še nekaj časa bodo učitelji uporabljali predvsem že izdelana in preverjena e-gradiva, ki pa jih bodo čedalje več prilagajali (spreminjali, dodajali, sestavljali iz različnih e-gradiv). Projekt E-šolstvo in nova e-gradiva torej rušijo stare koncepte poučevanja in dosedanje poslovne modele in k temu sledi čedalje več šol in učiteljev, na kar smo še posebej ponosni. Marsikdo pa še vedno ne priznava in tudi ne stori ničesar, da bi razumel in sprejel ter podprl prodornost in tudi mednarodno podprte nove zamisli projekta E-šolstvo, saj le-ta še veliko bolj kot predhodni projekt Ro-Računalniško opismenjevanje (od 1993 naprej) vdira v vse »vrtičke« in »navidezne statuse« in kaže na njihove pomanjkljivosti. Vse novosti, ki jih je projekt E-šolstvo pripravil do sedaj, so bile predstavljene na mednarodni konferenci SIRIKT, kjer je bilo v aprilu 2011 že več kot 1.100 udeležencev. Vsa navedena dejstva kažejo, da je usmeritev projekta E-šolstvo k razvoju in promoviranju e-gradiv pravilna. Portal slovenskega izobraževalnega omrežja www.sio.si je mesto, kjer različni projekti in med njimi tudi E-šolstvo objavljajo svoje vsebine in storitve, ki so namenjene slovenskemu izobraževalnemu prostoru. Cilj slovenskega izobraževalnega omrežja je, da bi postalo osrednje izobraževalno središče vsakega učitelja. Vodstvo projekta E-šolstvo MIŠKA ^r FMC Group (D Zavod Republike KOPO d.o.o. O © PARTNERJI PROJEKTA E-ŠOLSTVO V pomoč pri vključevanju v projekt E-šolstvo se obrnite na partnerje, ki izvajajo in koordinirajo dejavnosti: E-kompetentni učitelj (izobraževanje) Prijavitelj: Miška d.o.o, Letališka c. 32, Ljubljana Partnerji: Zavod RS za šolstvo, Kopo d.o.o., Inštitut Logik , Pia d.o.o. E-podpora (svetovanje) Prijavitelj ZAHOD Kopo d.o.o., Trg Edvarda Kardelja 3, NG Partnerji: Tehniški šolski center Nova Gorica, Zavod RS za šolstvo Prijavitelj VZHOD Pia d.o.o, Efenkova c. 61, Velenje Partnerji: Zavod Antona Martina Slomška, Zavod RS za šolstvo, Miška d.o.o. ZAVOD ANTONA MARTINA SLOMŠKA INFORMACIJE O PROJEKTU Več informacij o projektu je dostopnih na portalu slovenskega izobraževalnega omrežja www.sio.si. Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za šolstvo in šport. ZAPISKI ISSN 1855-9743 > MIŠKA QÛ W FMC Group ^^ (D o © TEHNISM SDLBKI center ZAVOD ANTONA MARTINA SLOMŠKA Projekt delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. 9771855974006