Poštnina plačana pri pošti 1270 Litija it IfejTERfllTfl EVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM PVC OKNA IN WATA www.interalta.si April 2006, Št. 4, leto 8 NOVICE IZ OBČINE LITIJA www.litiia.net/tislcariia-aco 7. april - dan slovenske zastave POČASTITEV DNEVA SLOVENSKE ZASTAVE v GEOSS-U Dne 9.4.2006 Ob 14. uri je na GEOSS-u na Spodnji Slivni pri Vačah potekala slovesnost ob počastitvi dneva »SLOVENSKE ZASTAVE«. Slavnosti se je udeležilo veliko število občanov tako iz občine Litije kakor tudi iz drugih krajev. V uvodnem pozdravnem govoru je župan občine LITIJA Mirko KAPLJA med drugim dejal »Tu smo se zbrali, da počastimo praznik naše zastave. Zgodovinski vihar nas je z našo tribarvnico ponesel naprej, zato smo pod njenim jamborom ponosno prepevali in še pojemo, danes slovensko himno, Zdravljico.« Nadaljeval je z orisom praznovanja tega praznika rekoč, da bo tudi ta dan nekoč postal državni praznik. Množica udeležencev se je tako že deveto leto zapored spomnila na 7. april leta 1848, ko je Lovro TOMAN, član dunajskega društva SLOVENIJA, v ljubljanski gostilni Pri Zlati zvezdi prvič izobesil slovensko zastavo. Na prireditvi je bil slavnostni govornik minister za gospodarstvo Andrej VIZJAK in poudaril, da take slovesnosti dajejo posebno moč in voljo za pomembne odločitve v vsakdanjem življenju. Vključenost v mednarodne gospodarske tokove zahteva naše hitro in učinkovito izvajanje gospodarske politike. Zato mora vsak od nas na svojem področju dela dati svoj .prispevek za uresničitev tega cilja. Zgolj dobri gospodarski rezultati bodo še naprej porok za človeka vredno življenje. Ti nam bodo omogočili, da bomo lahko prispevali za vse tiste ljudi, ki sami tega ne zmorejo. Dodal je še, da je glavni cilj razvoja še naprej povečevanje človekove blaginje in kakovosti življenja. Prireditev je spremljal bogat kulturni program, ki ga je vodil slovenski pesnik in igralec Tone KUNTNER. V programu so sodelovali, pokrovitelj kulturnega programa župan občine Mengeš TOMAŽ ŠTEBE, slovenska vojska, zastavonoše zastav in praporov iz mmSte&SMta« vseh krajev Slovenije, konjeniki iz Jesenja, Društvo ročnih možnarjev Rogatec- Rogaška, mengeška godba ter ženski in moški pevski zbor Fran GOVEKAR iz Iga. Zaključni govor je imel predsednik društva HERALDIKA Slovenica dr. Peter Pavel KLASINC, ki se je v imenu prireditelja zahvalil vsem sponzorjem, ki so omogočili to prireditev, posebno paše neposrednemu organizatorju Jožetu LAJEVCU ter vse prisotne povabil na 10. jubilejno srečanje, ki bo v letu 2007. Ciril GOLOUH USPEH MLADE SKLADATELJICE, VODJE IN DIRIGENTKE TAMBURAŠKEGA ORKESTRA FS JAVORJE Tamburaški orkester FS Javorje se je v soboto, 8. aprila, udeležil državnega tekmovanja tamburašev in mando-linistov na Ptuju, ki ga organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Med enajstimi orkestri, ki so se letos udeležili tekmovanja, je naš dosegel 85 točk in srebrno plaketo. Orkester je s svojo mlado vodjo, maturantko Heleno Vidic, za seboj pustil stare mačke kot so metliški tamburaši, pa tamburaši iz Cirkovc, Majšperka in Gorišnice. MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE. Zanesljivo ugodne cene! - elektromaterial - peči za centralno kurjavo - vijaki in okovje - izolacija ISOVER - KNAUF (plošče,profili,vijaki...) - ugodne cene stiroporja za fasade - bela tehnika in mali gospodinjski aparati BOSCH, SIEMENS, GORENJE, ELECTROLUX... BBLA TEHNIKA DO -1.S9Š POPUSTA Delovni čas: pon-pet 830-18°°, sob 8°°-1201 Program našega orkestra je bil tudi nekaj posebnega, saj so igrali kar dve priredbi naših domačih avtorjev (priredbo Janka Slimška ljudske Mali venček slovenskih ljudskih pesmi in Helenino priredbo znanega Hačaturjanovega Plesa s sabljami), posebnost pa je bila skladba Pingvinčki, ki jo je za orkester napisala voditeljica Helena. Avtorica je zanjo požela veliko pohval in navdušenja strokovne javnosti že na krstni izvedbi na medobmočnem srečanju tamburašev februarja v Fari, pa tudi na Ptuju navdušenja ni manjkalo, tudi pri poslušalcih ne, saj je prejela najdaljši aplavz. A to še ni bilo vse. Orkester si je priigral tudi posebno nagrado kot najbolj napredujoč ansambel v preteklem letu in prejeli čisto pravo novo bisernico. Da bo njihov zvok še polnejši in čistejši. Mlada glasbenica zasluži vse čestitke, mi pa ji želimo še veliko podobnih uspehov! RM Iz uredništva... Aprilski Občan že trka na vrata maju - marsikomu najlepšemu mesecu v letu. Pomlad bo za mnoge zelo delavna: zaradi podaljšane zime na eni strani in seveda zaradi prihajajočih volitev. Kje je še to, boste zamahnili z roko! A vendar se na časopisnih straneh našega Občana to že pozna in priznati gre, da nam je kar všeč, da lahko beremo o toliko raznovrstnih temah. Če hočemo ali ne, politika nam kroji vsakdanje življenje, obračanje vstran je podobno tiščanju nojeve glave v pesek. Maj bo tudi izredno slovesen po verski plati, saj bo litijska župnija praznovala 70-letnico, poudariti pa gre tudi, da je maj še vedno mesec mladosti, ljubezni in razcveta in da bo povsod okrog nas kar utripalo od prireditev, prijetnih srečanj in seveda cvetja ter prebujene narave! Iz uredništva Vam voščimo prijetne »prvomajske« praznike, pa naj jih jemljete s političnim predznakom, z vidika čaščenja narave ali pa česa drugega! Andreja ŠTUHEC, urednica Župnija Litija praznuje 70 let V praznovanje bomo vstopili s tridnevnico, ki se bo začela v četrtek, 4. maja, ob 18.30. Tri zaporedne večere bomo pri večernih mašah molili za žive in pokojne prebivalce župnije in njene dobrotnike. Med mašo bomo poslušali duhovne nagovore, ki jih bodo imeli naš novomašnik Jure Babnik, dekan Marjan Lampret in nekdanji župnik prelat dr. Ivan Merlak. V soboto bo maša ob 17. uri, ker bo ob 19.00 župnijski zbor sv. Nikolaja, ki je (med drugimi nagradami dobitnik zlate plakete Naša pesem) znan ter priznan tudi izven slovenskih meja, izvedel priložnostni koncert iz svojega bogatega repertoarja. Sodeluje tudi Nikolajev dekliški zbor. Praznovanje bo doseglo svoj vrh v nedeljo ob 9- uri, ko bo nadškof msgr. Alojz Uran med slovesnim bogoslužjem blagoslovil fasado nove cerkve, obnovljen zvonik in začetek gradnje večnamenskega nadzidka nad novo učilnico in zakristijo (zadnji gradbeni poseg na novi cerkvi). Ker smo v Mozartovem letu, bo pri slovesnosti zbor sv. Nikolaja v sodelovanju z orkestrom in solisti prepeval Mozartovo Misso Brevis (Kronungs Messe). Gre torej tudi za velik kulturni dogodek. Po končani sv. maši in darovanju za cerkev bo zunaj na ploščadi pogostitev in srečelov. Kot je že v navadi, bodo slovesnost polepšali tako naši zvesti gasilci kot Pihalni orkester Litija, ki bo med pogostitvijo pred cerkvijo razveseljeval s svojimi napevi. Prijetnemu druženju bo dodal svoje tudi narodnozabavni ansambel Zimzelen. ŽUPNIJA LITIJA VABI V NEDELJO, 7. MAJA 2006, OB 9- URIVNOVO CERKEV NA PRAZNOVANJE OB 70 LETNICI ŽUPNIJE IN ŽUPNIJSKI DAN. Sveto mašo bo daroval nadškof msgr. Alojz Uran, ki bo blagoslovil tudi fasado nove cerkve, obnovljen zvonik in začetek gradnje večnamenske dvorane. Pri maši bo z Mozartovo Misso Brevis (Kronungs Messe) sodeloval župnijski zbor sv. Nikolaja. Po njej bo pred cerkvijo pogostitev, srečelov in nastop Pihalnega orkestra Litija in ansambla Zimzelen. V nedeljo, 7. maja, od 9- ure naprej vabljeni v župnijsko cerkev in nato na ploščad pred njo. V pričakovanju lepega skupnega praznovanja vas, spoštovani Lilijani, kakor tudi vse prijatelje in podpornike nove župnijske cerkve vabim, da se pridružite slavju. V pričakovanju snidenja z vami vas tudi v imenu članov župnijskega pastoralnega sveta prisrčno pozdravljam. , , v r 1 ' Pavel OKOLIŠ, župnik V Gimnaziji Litija zelo uspešno izveden državni kviz MLADI IN KMETIJSTVO - LITIJA 2006 Novoustanovljeno Društvo podeželske mladine Litija in Šmartno - DPM LIŠ znotraj Zveze slo-venske podeželske mladine ZSPM ter v sode-lovanju s KGZS ter Kmetijsko svetovalno službo Litija - KSS Litija, je 8. aprila 2006 v prostorih Gimnazije Litija uspešno organiziralo in izvedlo državno tekmovanje 'Mladlinkmetilstvo'. Udeleženci okrogle mize:g. Peter .— Vrisk, predsednik KGZS, mag. Lea Javornik Novak, vodja sektorja za družinsko zakonodajo pri MDDSZ, f povezovalka ga. Darinka Šebenik, ga. Ljudmila Novak, poslanka EU j! parlamenta in mag. Franci But, državni sekretar na MKGP (od leve proti desni). nadaljevanje na strani 3 Z OKTET VALVASOR vabi na Koncert ob 20 - letnici delovanja, JjtzzzJ ki bo v soboto, 13. maja 2006 ob 20. ^VALVASOR uri v tsrren,ra LITIJA Vabljeni! 2i. HOLcsnnsHi vzpon nn gcoss H 5$ v nedeljo, 28. maja 2006 W) 0*® 01® ŠTART: Tenis park AS Litija ob 10. uri Prispevke pošljite do 10. MAJA2006 na naslov: Tiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 Litija v elektronski obliki ali po e-pošti: obcan@siol.net ali tiskama.aco@siol.net O DELU OBČINSKEGA SVETA IN OBČINSKE UPRAVE POROČILO O SPREJETIH SKLEPIH IN ODLOČITVAH na 33. redni seji Občinskega sveta občine Litija dne 21.03.2006 in njenega nadaljevanja dne 23.03.2006 Sejo je vodil Mirko Kaplja, župan občine Litija, ki je na uvodu najprej ugotovil sklepčnost sveta (od 23 -ih svetnikov jih je bilo na začetku seje prisotnih 16). Predsedujoči je dal v skladu s poslovnikom najprej v razpravo in potrditev skrajšani zapisnik 31. redne seje občinskega sveta z dne 26.1.2006 in 31.1.2006 ter skrajšani zapisnik 32. redne seje občinskega sveta z dne 14.2.2006 in skrajšani zapisnik 6. izredne seje občinskega sveta z dne 10.3.2006, vsi navedeni zapisniki so bili sprejeti. Bralce časopisa Občan obveščamo, da se vsi sprejeti sklepi in zapisniki sej občinskega sveta nahajajo tudi na uradnih spletnih straneh občine Litija www.litiia.net pod naslovom: občinski svet. Nato so svetniki sprejeli dnevni red za 33.sejo občinskega sveta, ki je obsegal 13 točk. - Najprej so svetniki sprejeli Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Litija. Zaradi sprememb Zakona o lokalni samoupravi je bilo potrebno statut občine uskladiti z določbami novele zakona. Spremembe se nanašajo na imenovanje in razrešitev podžupana, kar je sedaj v pristojnosti župana (uveljavitev po lokalnih volitvah 2006), obvezno sestavino poročila o delu nadzornega odbora, ničnost sklenjenih pravnih poslov ožjih delov občine, če ni bilo pridobljeno predhodno soglasje župana, pravico občinskega sveta do vložitve ustavne presoje vložene vloge na razpis referenduma. Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Litija so že bile objavljene v Uradnem listu RS št. 33/06. - Nato je občinski svet sprejel Odlok o usmerjevalnem sistemu v občini Litija. Namen predlaganega odloka je zagotoviti pravno podlago za izvedbo oziroma postavitev usmerjevalnega sistema na območju občine (najprej se bo izvedla postavitev usmerjevalnega sistema v mestu Litija, nato pa postopoma tudi na ostalem območju občine). S postavitvijo usmerjevalnega sistema želimo predvsem boljše informirati in bolje usmeriti obiskovalce kakor tudi druge subjekte na zgodovinske, kulturne, turistične in druge znamenitosti ter usmeriti na gospodarske ter druge subjekte. Namen odloka je tudi vzpostavitev označitve uličnega sistema v mestu Litija. - Nadalje je Občinski svet sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v občini Litija. Občina Litija je na novo kategorizirala 10.482 m javnih poti in 159 m lokalnih krajevnih cest. Za vzdrževanje navedenih poti se zagotavljajo sredstva iz občinskega proračuna, zato je pritisk s strani krajevne skupnosti za uvrstitev v seznam takih cest vsako leto večji. Za navedeno dolžino poti smo od Direkcije RS za ceste pridobili tudi pozitivno mnenje. - Nato so svetniki v prvem branju obravnavali Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mestne lekarne, s sedežem v Kamniku, kamor organizacijsko sodita tudi obe litijski lekarni. Lekarniška dejavnost je javna služba, ki jo lahko opravljajo javni zavodi ali pa zasebniki na podlagi koncesije. Lekarniška dejavnost se opravlja v lekarnah in njihovih podružnicah. Na območju občine Litija deluje javni zavod Mestne lekarne, katerega soustanovitelj je poleg občin Kamnik, Domžale, Mengeš, Komenda, Moravče in Šmartno pri Litiji, tudi občina Litija. Razlogi za sprejem novega ustanovitvenega akta so naslednji: ustanovitev novih občin in na prvotnih območjih občin ustanoviteljic in sicer občine Komenda, občine Moravče in občine Šmartno pri Litiji, pričetek delovanja dveh novih organizacijskih enot in sicer lekarna Radomlje in lekarniška podružnica Moravče, ustanovitev skupnega organa za izvajanje ustanoviteljskih pravic občin v skupnih javnih zavodih, ki je po Zakonu o lokalni samoupravi obvezen. - Sledilo je ponovno odločanje o sprejetih sklepih Občinskega sveta na 6. izredni seji z dne 10.03.2006 v zvezi s plačevanjem okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Župan je svetnike obvestil, da je zadržal izvajanje sprejetega sklepa v zvezi neplačevanjem okoljske dajatve zaradi odvajanja odpadnih voda. Občinski svet je o tej problematiki ponovno odločal in preklical svojo prvotno odločitev o prenehanju pobiranja te dajatve na območju občine Litija, torej bodo vsi občani tudi v prihodnje prejemali položnice za ta nemen. - V zvezi z nastalo problematiko o nezadostni varnosti objekta POŠ Polšnik ter predlog ukrepov za sanacijo objekta jn preselitev učencev, so svetniki sprejeli naslednje odločitve: da se učenci POŠ Polšnik začasno preselijo v nadomestne prostore v večnamenskem objektu na naslovu Polšnik 25, da se izvedejo ustrezna zavarovanja s podpornimi konstrukcijami za preprečitev nadaljnjega poslabšanja stanja objekta, da obstoječa POŠ Polšnik ni več primerna za izvajanje šolske dejavnosti, zato naj se čim prej pripravi ustrezen predlog za novogradnjo osnovne šole na Polšniku. Občinski svet je sprejel tudi sklep, da soglaša, da se v primem možne sanacije objekta za nadaljevanje proizvodne dejavnosti v njem, sredstva pridobljena od prodaje objekta, kakor tudi sredstva v primem prodaje predmetnega zemljišča, kjer stoji šolski objekt, porabijo za pridobitev novega zemljišča in za izdelavo projektne dokumentacije za novogradnjo. - Nato je Občinski svet odločal o izbiri variante in soglasju k osnovni investicijski dokumentaciji - DIIP dokumentu za POŠ Vače ter sprejel sklep, da vrne dokument v postopek dopolnitve in s tem ustrezne izdelave nove variante, ki temelji na predhodno izdelani drugi varianti (dva ločena objekta na dveh različnih lokacijah: posebej šola in posebej vrtec) pri čemer se upošteva dvofaznost investicije, prednost pri gradnji pa ima osnovna šola. Občinski svet je na podlagi novih dejstev in problematike osnovnošolskega prostora, v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi za ta namen, sprejel naslednji prioritetni vrstni red investicij na področju osnovnega šolstva in predšolske dejavnosti: POŠ Polšnik, POŠ Vače, Osnovna in Glasbena šola Litija, vrtec Vače. - Naslednja točka je obravnavala sprejem odločitve v zvezi z ustanoviteljstvom javnega.zavoda VVZ Litija. Vrtec po določilih razdmžitvene pogodbe med občinama Litija in Šmartno trenutno pripada obema po ključu: 73,6:26,4 %. Glede nato, da so se v preteklih letih že pojavljale ideje o samostojnem litijskem in samostojnem šmarskem delu sedanjega skupnega vrtca, je Občinski svet občine Litija pozval Občino Šmartno pri Litiji, da se zaradi priprave novega ustanovitvenega akta javnega zavoda VVZ Litija in ostalih podzakonskih aktov za delovanje javnega zavoda VVZ Litija čimprej opredeli do nadaljnje organiziranosti javne službe predšolske vzgoje na območju svoje občine. Po prejemu njihove odločitve bo občinska uprava pripravila ustrezni odlok o (so)ustanoviteljstvu skupnega ali pa samostojenga vzgojno-varstvenega zavoda. - V nadaljevanju se je Občinski svet seznanil z izvajanjem socialno varstvene storitve pomoč družini na domu in poročilom izvajalca za leto 2005 ter obravnaval predlog nove cene te storitve za leto 2006. Kot je tudi bilo že v preteklosti, to storitev občina Litija subvencionira izvajalcu CSD Litija do polovice ekonomske cene, medtem ko cena za neposrednega uporabnika znaša 1.247,00 SIT na uro. Občinski svet je sprejel sklep, da se navedene cene uporabljajo od 1.4.2006 dalje. - Nato je Občinski svet obravnaval točko razdelitev premoženja in poravnavo med Glasbeno šolo Litija-Šmartno in ZIK Litija, potem ko se je Glasbena šola izločila iz ZIK Litija ter sprejel sklep, da daje soglasje k razdružitvi premoženja, sredstev in obveznosti med zavodoma po enakem kriteriju kot je potekala razdružitev premoženja, sredstev in obveznosti med javnim zavodom Zavodom za izobraževanje in kulturo Litija in javnim zavodom Knjižnica Litija. - Občinski svet je obravnaval tudi pobudo Nogometnega kluba Litija o izdelavi novega nogometnega igrišča z umetno travo pri NK Litija ter v skladu z metodologijo vrnil DIIP dokument predlagatelju in pripravljavcu investicijske dokumentacije v postopek pridobivanja dodatnih informacij in variantnih rešitev v zvezi z velikostjo in izdelavo bolj natančne finančne konstrukcije in obsega investicije, ki bi bremenila občinski proračun. - Pri točki kadrovske zadeve je Občinski svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, v svet zavoda Mladinski center Litija, v skladu z določbami odloka o ustanovitvi zavoda, imenoval za člane sveta zavoda: Kajo Mlakar Agrež, Litija, kot predstavnico mladih iz organizirane društvene sfere, ki izvajajo dejavnosti za mlade na območju občine Litija; Nino Doblekar, Litija, kot predstavnico študentov in Miho Kraglja, Litija, kot predstavnika dijaške mladine oziroma srednješolcev. Z imenovanjem članov sveta zavoda je svet zavoda postal sklepčen in lahko prične s svojim delom. Nadalje je Občinski svet občine Litija dal svoje pozitivno mnenje k imenovanju Vide Poglajen, stanujoče Preska nad Kostrevnico 19a, Šmartno pri Litiji, za ravnateljico Gimnazije Litija. - Občinski svet je zaključil dvodnevno zasedanje s točko Pobude in vprašanja svetnikov, ta vprašanja in odgovore pa je moč prebirati tudi spletnih straneh www.litija.net. April 2006 JAVNI RAZPISI za sofinanciranje društvene dejavnosti, programov in prireditev na področju športa, ljubiteljske kulture, kmetijstva in sociale ŠPORT Na javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa za leto 2006 v občini Litija, je prispelo 51 pravilnih in pravočasnih prijav različnih predlagateljev. Višina sredstev je določena s proračunom in znaša 54 mio SIT. Z Letnim programom športa v občini Litija za leto 2006 pa so bile določene posamezne prioritete in višina sofinanciranja. Za izvedbo javnega razpisa za šport 2006 je bila s sklepom župana, z dne 02.12.2005, imenovana komisija, ki je pregledala upravičenost prijav predlagateljev v skladu s pravilnikom ter v skladu z merili točkovala posamezne programa. 13.03.2006 so vsi predlagatelji prejeli Obvestilo o razdelitvi sredstev za šport, na to obvestilo pa se je šest predlagateljev pritožilo glede na točkovanje oz. oceno njihovih prijav, ena pritožba pa je bila prepozna. Vse pritožbe je Komisija obravnavala in o njih zavzela ustrezna stališča in obrazložitve. Na podlagi stališč in mnenj komisije glede pritožb odloča župan, če predlagatelj tudi s tem ni zadovoljen, pa lahko sproži tudi upravni spor pri Upravnem sodišču RS. Če se bo kateri od izvajalcev športa odločil za upravni spor, bo lahko predlagal tudi zadržanje izvršitve sklepov o razdelitvi sredstev, o čemer bo nato odločil prvostopenjski organ. V kolikor pa do tega ne bo prišlo, bodo izbranim izvajalcem predvidoma v začetku maja 2006 poslane v podpis pogodbe o sofinanciranju programov športa v letu 2006. Na podlagi podpisanih pogodb in poročil izvajalcev o izvedbi programov športa se bodo nato izvajalcem sproti nakazovala sredstva za sofinanciranje programov športa. LJUBITELJSKA KULTURA Na javni razpis za sofinanciranje programov in projektov na področju ljubiteljske kulture v občini Litija za leto 2006, je prispelo 40 pravočasnih in pravilnih prijav različnih predlagateljev. Višina sredstev za ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Litija določena s proračunom znaša 15,5 mio SIT, v Lokalnem kulturnem programu občine Litija za leto 2006, pa so bila podrobneje določena še posamezna področja sofinanciranja. Za izvedbo javnega razpisa in javnega poziva za kulturo 2006 je bila z odločbo župana, imenovana komisija, ki je med drugim pregledala tudi prispele prijave predlagateljev in jih v skladu s pravilnikom in merili tudi ocenila. Na Obvestilo o razdelitvi sredstev za javni razpis in javni poziv za kulturo 2006 je prispelo sedem pritožb v zakonitem roku. Večina pritožb se je nanašala na razdelitev sredstev, nekatere pa tudi na sestavo članov in na delo komisije. Na podlagi stališč in obrazložitev komisije glede pritožb, je župan v skladu s pravilnikom pristojen za izdajo sklepov o pritožbah (o zavrnitvi ali ugoditvi) glede razdelitve sredstev, na katere ni več pritožbe. Če se bo kateri od izvajalcev s področja ljubiteljske kulture odločil za upravni spor, bo lahko predlagal tudi zadržanje izvršitve sklepov o razdelitvi, o čemer bo nato odločil prvostopenjski organ. V kolikor do tega ne bo prišlo, bodo izbranim izvajalcem predvidoma v začetku maja 2006 poslane v podpis pogodbe o sofinanciranju programov ljubiteljske kulture v letu 2006. Na podlagi podpisanih pogodb in poročil izvajalcev o izvedbi programov ljubiteljske kulture se bodo nato izvajalcem sproti nakazovala sredstva za sofinanciranje njihovih programov. VARSTVO KULTURNE IN NARAVNE DEDIŠČINE TER NAKUP NOVE OPREME IN INVESTICIJ V JAVNO KULTURNO INFRASTRUKTURO Javni poziv za zbiranje predlogov za sofinanciranje projektov za varstvo kulturne in naravne dediščine ter za nakup nove opreme in investicij v javno kulturno infrastrukturo v občini Litija v letu 2006 je bil objavljen dne 24.02.2006 v Uradnem listu RS, št. 19-20/2006 in tudi v lokalnem glasilu Občan. Višina sredstev za varstvo kulturne in naravne dediščine ter nakup nove opreme in investicij v javno kulturno infrastrukturo v občini Litija v letu 2006 je določena v Lokalnem kulturnem programu v občini Litija za leto 2006 in znašajo 9,1 mio za javne zavode, 3,6 mio za KS in upravljavce kulturnih dvoran v KS ter 3,4 mio za druge upravičence, ki skrbijo za lokalne kulturne spomenike. Na javni poziv za varstvo naravne in kulturne dediščine ter nakup nove opreme in investicij v javno kulturno infrastrukturo je v zakonitem roku, to je do 31.03.2006, prispelo sedem pravilno opremljenih prijav. Prijave se obravnavajo po vrstnem redu prispetja, na predlog komisije izda sklep o sofinanciranju župan. V kolikor ne bo pritožb, ki bodo zavlekle postopek, se s predlagatelji projektov, ki so/bodo izbrani na javnem pozivu, sklenejo pogodbe o sofinanciranju. JAVNI RAZPIS - PODROČJE SOCIALE Javni razpis za sofinanciranje humanitarnih in preventivnih dejavnosti v občini Litija v letu 2006 je v fazi dopolnjevanja prispelih prijav. Po preteku navedenega roka se bo komisija za vodenje postopkov tega razpisa sestala in v skladu z razpisnimi merili in kriteriji ovrednotila prispele prijave. Le-teh je bilo 29, dvema predlagateljema, ki nista izpolnjevala razpisnih pogojev za pridobitev sredstev iz razpisa, pa je bil že izdan sklep o zavrnitvi vloge. S proračunom za leto 2006 je za ta namen predvidenih 5 mio SIT. JAVNI POZIV - PODROČJE KMETIJSTVA Na javni poziv za sofinanciranje rednih programov organizacij in društev s področja kmetijstva ter sofinanciranje posameznih aktivnosti društev v letu 2006, je do izteka roka 30.3.2006, prispelo 17 prijav. Razpis je v fazi izdaje sklepa o določitvi višine sredstev posameznim upravičencem. V proračunu občine za leto 2006 je za ta namen zagotovljenih 3,5 mio SIT. OBČINA LITIJA objavlja JAVNI RAZPIS Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB za oddajo v najem poslovnega prostora za opravljanje trgovske, gostinske, storitvene ali pisarniške dejavnosti, za določen čas do 31.12. 2008, v pritličju objekta Valvazorjev trg 8 v Litiji (sedaj frizerski studio Las), v skupni izmeri 49,97 m2, ki obsega: poslovni prostor v izmeri 41,15 m2, tehnični prostori (WC, v katerem je tudi peč etažnega ogrevanja, priročna kuhinja in manjši hodnik) v skupni izmeri 8,82 m2. Najemnik z lastnimi sredstvi opremi poslovni prostor za opravljanje ponujene dejavnosti. Poslovna stavba je priključena na mestni vodovod in na javno kanalizacijo, izveden je priključek na nizkonapetostno elektro omrežje (moč) in na telefonsko omrežje. Ogrevanje poslovnega prostora je možno s pomočjo peči za etažno ogrevanje na kurilno olje. Pogoje razpisa za oddajo poslovnega prostora v najem in vse druge informacije, dobijo zainteresirani na KS P Litija d.o.o., Ponoviška cesta 15 v Litiji (tel. 89-000-13). Interesenti za najem poslovnega prostora morajo oddati pisno ponudbo z vsemi zahtevanimi prilogami v zaprti kuverti do ponedeljka 15. maja 2006 do 12.00 ure (osebno ali po pošti) na naslov: Občina Litija, Jerebova ulica 14,1270 Litija. Na kuverti mora biti napis: “Ne odpiraj; “ponudba za poslovni prostor Valvazorjev trg 8!” , OBČINA LITIJA Župan Mirko Kaplja SLOVESNOST OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE V torek, 07.03.2006, je bila v dvorani na Stavbah proslava ob svetovnem dnevu CZ za Ljubljansko regijo. Slavnostna govornika župan občine, Mirko Kaplja in poveljnik civilne zaščite za ljubljansko regijo, Matjaž Godec sta poudarila pomen pripravljenosti na izjemne situacije, ki lahko kadarkoli in kjerkoli na svetu ogrozijo življenja ljudi ter uničijo njihovo imetje, saj predstavlja dan civilne zaščite v mednarodnih okvirih izraz zavesti o soodvisnosti in skupni solidarnosti celotnega planeta, na katerem prebivamo. V nadaljevanju slovesnosti so bila podeljena priznanja, ki so jih prejeli posamezniki in organizacije, ki so se v preteklem letu posebej izkazali pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja in kulturne dediščine ter varovanju okolja ob naravnih in drugih nesrečah. Na predlog Gasilske zveze Slovenije so bili podeljeni srebrni znaki civilne zaščite prostovoljnim gasilskim društvom, ki v letošnjem letu praznujejo 100 in 110 letnico delovanja ter zlati znak civilne zaščite za tista, ki praznujejo 120 letnico ali več. Posameznikom ali organizacijam pa je bilo podeljenih 18 bronastih, 8 srebrnih, 2 zlati priznanji in 1 plaketo civilne zaščite za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči za posebne zasluge in izjemen prispevek pri razvijanju in krepitvi varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varovanju okolja ob naravnih in drugih nesrečah Iz Občine Litija sta dobila priznanji 2 prejemnika in sicer: PGD Sava, ki je prejela Bronasti znak CZ za njihov doprinos k prepoznavnosti občine, saj njihove ekipe že nekaj časa na tekmovanjih dosegajo najvišja mesta v občini, regiji in tudi na državni ravni, kakor tudi na operativnem področju njihovega delovanja. Marjan Janežič pa je prejel Bronasti znak CZ za doprinos k usposobljenosti gasilskega kadra in za delo na ostalem preventivnem področju ter za sodelovanje ob vseh vrstah intervencij. Predstavnik PGD Sava prejema Bronasti znak CZ iz rok litijskega župana. ponedeljek 24.4. 17.00 Ob dnevu upora proti okupatorju Srečanje z Jožetom Štokom - Korotanom Knjižnica Litija torek 25.4. 19.00 Potopisno predavanje: MADAGASKAR Ana Kranjc in Matjaž Corel Knjižnica Litija petek 28.4. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL 13.00 nastop folklornih skupin iz Grčiie in Ukrajine pred restavracijo Mona Lisa 14.00 nastop folklornih skupin iz Grčiie in Ukrajine pred bistrojem Valvasor v Litiii 19.00 nastop folklornih skupin iz Grčije, Litve, Poljske in Ukrajine ter domačega (srebrnega) tamburaškega orkestra Kulturni dom Šmartno sobota 6.5. 10.00 OTROŠKA MATINEJA Kulturni center torek 9.5. 18.00 Medobmočna revija otroških folklornih skupin 19.00 Razstava fotografij Ivana Jesenovca Knjižnica Litija sobota 13.5. 20.00 20 let - Okteta Valvasor Kulturni center sobota 20.5. 10.00 OTROŠKA MATINEJA Kulturni center torek 23.5. 19.00 Potopisno predavanje: LAOS (Radovan Riedel) Knjižnica Litija petek 26.05. 18.00 MAJ MLADOSTI - območno srečanje neuveljavljenih in alternativnih glasbenih skupin Mladinski center Litija sobota 27.5. 10.00 OTROŠKA MATINEJA, ustvarjalne delavnice Kulturni center nedelja 28.5. 15.00 Srečanje upokojenskih pevskih zborov Zasavja, Posavja in Zaloga Slivna GEOSS torek 30.5. 19.00 URA PRAVLJIC Knjižnica Litija 19.00 Likovna razstava skupine LILA Knjižnica Litija April 2006__0 DELU OBČINSKEGA SVETA IN OBČINSKE UPRAVE / NOVICE________3 Vsem občankam in občanom Občine Litija čestitam ob 27. aprilu “Dnevu upora proti okupatorju” in ob 1. maju “Prazniku dela” ter želim prijetno praznovanje. Župan: Mirko Kaplja ML V ODZIV NA ČLANEK »VOLITVE ZUPANA LITIJE V LETU 2006«, ki je bil objavljen v marčevski številki glasila Občan Avtorji članka M. Osojnik, J. Flus in ostali prizadeti občani občine Litija, z naslovom »VOLITVE ŽUPANA LITIJE V LETU 2006« so v svojem prispevku navedli nekaj neresničnih in zavajajočih trditev, zato v nadaljevanju podajamo pojasnila in pa predvsem resnične navedbe glede stanovanjski so na podlagi pogodbe o razdružitvi skupnega premoženja občin Litija in Šmartno pri Litiji prešle v last občine Šmartno pri Litiji in se nahajajo na območju občine Litija. Na podlagi pogodbe o razdružitvi skupnega premoženja občin Litija in Šmartno pri Litiji z dne 03.10.2003, sta občini Litija in Šmartno pri Litiji razdelili skupno premoženje, ki je obsegalo celotno premoženje občine Litija (denarja, stvari, pravic in obveznosti) na dan 31.12.2002. Ena od določb omenjene pogodbe se nanaša tudi na 41 stanovanj, ki jih je občina Šmartno pri Litiji prevzela od občine Litija kot izravnava delitvene bilance. Sporazum obeh občin je bil takšen, da občina Šmartno pri Litiji prevzame ta stanovanja z namenom, da bi uravnotežili končno delitev premoženja med občinama. Predmetna stanovanja niso prešla v last občine Šmartno pri Litiji na neodplačen način, ampak, kot je bilo že pojasnjeno, so služila kot izravnava delitvene bilance med občinama. Omenjena stanovanja so, na podlagi pogodbe o razdružitvi, skupnega premoženja občin Litija in. Šmartno pri Litiji prešla v last občine Šmartno pri Litiji, potem pa je občina Šmartno pri Litiji nekatera od teh stanovanj prodala in so le ta prešla v last novih lastnikov (fizičnih in pravnih oseb). In tukaj se sedaj prične problem, ko je stanovanje v lasti fizične ali pravne osebe zasebnega prava in ne več v občinski lasti, in ko poskušajo novi lastniki spreminjati pogoje najema za dosedanje najemnike teh stanovanj. Tu je v ospredju predvsem višina najemnine (iz neprofitne v profitno najemnino), ki jo zahtevajo novi lastniki teh stanovanj. Marsikateri od teh najemnikov se je oglasil na Občini Litija in prosil za nasvet, kako naj ravna v primeru, ker mu novi lastnik želi povečati višino najemnine. Naš odgovor je bil jasen: torej najemnikov položaj, ki ima sklenjeno najemno pogodbo za nedoločen čas in z neprofitno najemnino se s prihodom novega najemnika ne sme poslabšati, kar velja tudi glede spremembe višine najemnine, za katere povišanje ne obstaja pravna podlaga. Kot je bilo prikazano v članku iz prejšnje številke Občana, župan občine Litija ne more biti in tudi ni odgovoren za ravnanja nekaterih novih lastnikov teh stanovanj, ki poskušajo povečati višino najemnine, ker so ta stanovanja že s podpisom razdružitvene pogodbe dne 03. 10. 2003 prešla v last občine Šmartno pri Litiji, nekatera od teh pa so s strani občine Šmartno pri Litiji bila prodana drugim fizičnim in pravnim osebam. IZRABLJENA MOTORNA VOZILA ODVOZ IZRABLJENIH MOTORNIH VOZIL Obveščamo Vas, da bo od 20.04.2006 do 31.05.2006 na območju občine Litija potekala akcija odvoza izrabljenih motornih vozil za vozila, katerih lastnik je znan in za stara bremena, katerih lastnik ni znan. V kolikor imate doma izrabljeno motorno vozilo ali je na vašem območju kakšno staro breme, sporočite to podjetju: GET inženiring, d.o.o., Vernek 3, 1281 Kresnice na telefonsko številko 01/ 8977-923, ki je izvajalec javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. Izrabljeno motorno vozilo in staro breme lahko dostavite tudi sami na prevzemno mesto: GET inženiring, d.o.o., PE Center za obdelavo, Ribče 50a, 1281 Kresnice, vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 ure, sreda od 7.00 do 17.00 ure. Odvoz izrabljenih motornih vozil od lastnikov teh vozil do Centra za obdelavo JE BREZPLAČEN. Zapuščena vozila morajo biti deponirana na mestih ob glavnih cestah, kjer je možen dostop do njih s tovornim vozilom. Razgradnja izrabljenega motornega vozila je od 01.12.2005 brezplačna za zadnje lastnike avtomobila, ob predaji vašega vozila v razgradnjo pa Vam izdajo Potrdilo o razgradnji. Vsebino prispevkov zbrali in uredili uslužbenci občinske uprave; direktor, Valentin Zdravko ŠPES Delo PP Litija v prvih treh mesecih letošnjega leta Policisti PP Litija so v prvih dveh mesecih preiskovali 107 kaznivih dejanj. Največ je bilo tatvin (50), vlomov je bilo 28, poškodovanj tuje stvari 15, ogrožanj varnosti pa 5. Ostala kazniva dejanja so zastopana z manj primeri. Na področju javnega reda in miru so morali policisti posredovati 54 krat, od tega 33 krat na javnem kraju in 24 krat v zasebnem prostoru. Policisti so obravnavali 139 prometnih nesreč v katerih se je 15 oseb lahko telesno poškodovalo, ena oseba pa je umrla. Največ prometnih nesreč se je zgodilo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo (38). Kar 37 obravnavanih prometnih nesreč se je zgodilo zaradi trčenja v divje in domače živali ter trčenja v kamenje in razne predmete, ki so bili na cesti. Devet prometnih nesreč je nastalo zaradi nepravilnega srečevanja in zaradi vožnje po levi strani, šest zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji, tri zaradi izsiljevanja prednosti, ostali vzroki pa so zastopani z manj primeri. Na parkirnih prostorih so policisti obravnavali 32 prometnih nesreč. Večino povzročiteljev teh prometnih nesreč je pobegnilo, zato vse prosimo, da v primerih, ko vidijo trčenje na parkirnem prostoru zapišejo registrsko številko povzročitelja in to sporočijo na PP Litija oz. na anonimno telefonsko številko 080-12-00. Nekaj zanimivih primerov: KRIMINALITETA 21/02 ob 18. uri so bili policisti obveščeni, da se je voznik kombiniranega stroja pod otroškim vrtcem v Jevnici prevrnil v potok. Policisti so odšli na kraj, vendar voznika niso izsledili. Ker je v potok iztekala nafta, so policisti poklicali gasilce, ki so poskrbeli, da se okolje ni več onesnaževalo. Policisti so naslednji dan nadaljevali z zbiranjem obvestil in ugotovili, da je storilec omenjeni delovni stroj ukradel izpred stanovanjske hiše Jevnica 43 ter povzročil približno 200.000,00 SIT materialne škode. 19/02 ob 08.15 uri sta policista v Spodnjem Hotiču ustavila voznika VW cady na katerem je bilo približno 1,5 kubičnega metra aluminijastih ostružkov. Policista sta z zbiranjem obvestil in na podlagi lastnih opažanj ugotovila, da sta voznik in njegov sin te opilke pred tem ukradla iz dvorišča podjetja Jeklotronik v Litiji. Policista sta napisala kazensko ovadbo. 15/02 ob 23.50 uri so bili policisti obveščeni, da se je v trgovini Agromarket na Savski cesti v Litiji, sprožil alarm. Policisti so v notranjosti objekta prijeli dva osumljenca. Ugotovili so, da sta vlomila skozi okno in da sta izven objekta na dvorišče že prinesla vodno črpalko in kompresor za zrak. Znotraj objekta sta do okna, skozi katerega sta vlomila, prinesla 11 motornih žag, varilni aparat, vrtalno kladivo, kotni brusilnik in vodno črpalko. Policisti so napisali kazensko ovadbo. 06/02 ob 13.45 uri so bili policisti obveščeni, da je neznani storilec od jeseni leta 2005 iz križa v bližini stanovanjske hiše Potok pri Vačah 11, ukradel kip Jezusa velikosti 1,2x1,5m. 07/02 ob 20.45 uri so bili policisti obveščeni, da so v ZD Litija sprejeli poškodovano osebo, katero so napadli neznanci. Policisti so ugotovili, da sta dva neznanca nasilno stopila v stanovanjsko hišo v okolici Litije, v kateri je bila le starejša občanka, jo napadla in zahtevala denar, ki jima ga je zaradi strahu tudi izročila. Neznanca sta nato zbežala. 05/02 ob 08. uri so bili policisti obveščeni, da je neznanec iz zamrzovalne skrinje, ki je bila v odklenjeni hiši na Poljanah pri Primskovem ukradel od 30 do 35 kg zamrznjenega mesa. 26/03 ob 12. uri so bili policisti obveščeni o tatvini zlatnine iz stanovanja v Litiji. Policisti so ugotovili, da je ženska prišla v stanovanje oškodovanke in ji ponujala v prodajo tekstilne izdelke. V stanovanju je izkoristila nepazljivost oškodovanke in iz police izvršila tatvino zlate verižice z obeskom. Policisti so osumljenko ob 12.45 uri izsledili v Litiji in ji verižico tudi zasegli. Ugotovljeno je bilo, da je storilka državljanka Madžarske, zoper katero so policisti napisali kazensko ovadbo ter jo izročili preiskovalnemu sodniku, kateri je po zaslišanju zoper njo odredil pripor. 26/03 ob 15. uri so bili policisti obveščeni, da se v okolici podjetja v Litiji nahajajo sumljivi moški. Policisti so takoj odšli na kraj in v ograjenem prostoru notranjosti podjetja prijeli dva moška, katera sta si že pripravila večjo količino barvnih kovin z namenom, da jih ukradeta. Kasneje je bil dobljen tudi voznik vozila, ki ju je čakal. Policisti so zoper dva osumljenca odredili pridržanje ter ju izročili preiskovalnemu sodniku, kateri ju je po zaslišanju izpustil. 08/03 ob 10.45 uri je občan obvestil policiste, da je neznanec v naselju v okolici Šmartnega ustrelil njegovo mačko. Policisti so ugotovili, da je njegov sosed zaprosil svojega znanca lovca, da je postrelil nekaj potepuških mačk. Lovec je nato ustrelil tudi sosedovo mačko. Policisti bodo napisali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitev splošne nevarnosti ter obdolžilni predlog, saj je uporabljal lovsko puško izven lovišča. 08/03 ob 20. uri so bili policisti obveščeni, da sta dva neznanca ravnokar vlomila v osebni avtomobil znamke renault 5, ki je bil parkiran na parkirnem prostoru pred Predilnico Litija. Ker sta bila neznanca prepodena iz avtomobila nista ničesar ukradla. Policisti so v bližini prijeli dva osumljenca, vendar ju z vlomom neposredno ne morejo povezati, zato prosijo vse morebitne očividce, da pokličejo na spodaj navedene telefonske številke. Vse opozarjamo, da poskrbijo za boljše varovanje prostorov in svetujemo, da na poslovnih prostorih vzpostavijo tehnično varovanje, seveda pa je takšno varovanje zaželjeno tudi v stanovanjskih objektih. Istočasno vsem, predvsem pa starejšim osebam in otrokom svetujemo, da ne odpirajo vrat neznanim osebam in jih ne spuščajo v stanovanje. Vsem svetujem, da v primeru, da opazite sumljive osebe oziroma osebe, ki se sumljivo vedejo, takoj pokličete policijo. Vse, ki karkoli vedo o kakšnem koli kaznivem dejanju ali storilcu prosimo, da pokličejo na PP Litija (890-02-80) ali na številko 113 oz. na številko 080-12-00, ki zagotavlja anonimnost klicev. JAVNI RED IN MIR 08/02 ob 16. uri sta policista med opravljanjem službe v Šmartnem naletela na pijanega občana, ki je zmerjal mimoidoče. Ko sta policista začela izvajati postopek, je začel proti njima brcati in mahati z rokama. Ker kljub ukazom s kršitvijo ni prenehal, sta policista odredila pridržanje do streznitve. 24/01 ob 12. uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo v OŠ Gradec, ker je občan fizično napadel ženo ter razbijal po njenem avtomobilu. Policisti so kršitelja izsledili. Ker kljub ukazom policistov ni prenehal z razbijanjem avtomobila, so ga policisti pridržali in odpeljali v takojšnji postopek na OS Litija. Sodnik ga je po zaslišanju izpustil. Policisti so istočasno kršitelju izdali odredbo o prepovedi približevanja na razdalji manjši od 50 m, ki jo je preiskovalna sodnica še podaljšala do 03.04.2006. Policisti so napisali tudi kazensko ovadbo. 21/01 ob 17. uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo v stanovanju v Šmartnem. Policisti so ugotovili, da je bivši partner vdrl skozi zaklenjena vrata last mame bivše partnerice in vzel sina ter ga odpeljal na svoj dom. Policisti bodo napisali kazensko ovadbo. 18/3 ob 13.30 uri so bili policisti obveščeni, da v okolici Gabrovke moški doma grozi ostalim družinskim članom. Ob prihodu policistov ga ni bilo več doma. Naslednjega dne ob 12. uri so bili policisti ponovno zaprošeni za intervencijo, ker je isti moški ponovno grozil sorodnikom. Policisti so kršitelju odvzeli prostost zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilništvo in ga izročili preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njega odredil pripor. PROMETNE NESREČE 20/02 so policisti obravnavali prometno nesrečo na Levstikovi ulici v Litiji. Voznik kombiniranega vozila je vozil po Šmarski cesti proti centru Litije z neprilagojeno hitrostjo, zato je njegovo vozilo začelo zanašati. Med zanašanjem je zapeljal levo izven vozišča ter trčil v ograjo ob stanovanjski hiši. Vsem svetujem, da na tem delu Litije vozijo še posebno previdno, saj se na tem mestu predvsem ob deževju oz. mokrem vozišču zaradi neustreznega asfalta zgodi veliko prometnih nesreč. DELOVNA NESREČA: 09/03 ob 20.15 uri so bili policisti obveščeni, da so iz žičnice podjetja IAK padle posode za prevoz peska in kamenja. Policisti so opravili ogled in ugotovili, da je na zgornji nakladalni postaji tovorne žičnice ena prazna posoda zaradi močnega vetra zanihala in iztirila, to pa je povzročilo nihanje nosilne jeklenice iz katere se je zato snelo 6 praznih posod, ki so padle na tla. Materialna škoda znaša približno milijon tolariev- Jože PAVLI KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR II | nadaljevanje s 1. stratii] Najboljše ekipe na letošnjem državnem tekmovanju "Mladi in kmetijstvo ~ v Litiji: tretjeuvrščena domača j ekipa DPM LIŠ, zmagovalci DPM Brežice in drugouvrščeni DPM Šaleška dolina (od leve proti desni). MLADI IN KMETIJSTVO -LITIJA 2006 Na tradicionalni prireditvi, ki je namenjena izobraževanju in druženju mladih s podeželja, se je letos v Litiji zbralo 11 ekip iz celotne Slovenije. V osrčju Slovenije so tekmovale naslednje ekipe: DPM Brežice (Posavje), DPM Maribor (Podravje I), DPM Mislinjske doline (Koroška), DPM Ormož (Podravje II), DPM Sončnica (Ljubljana z Zasavjem), DPM Sv. Jurij ob Ščavnici (Pomurje), Srednja biotehniška šola Kranj (Gorenjska), Srednja poklicna in tehniška kmetijsko-živilska šola Nova Gorica (Primorska), DPM Šaleška dolina (Celjska regija), DPM Trebnje (Dolenjska z Belo krajino) in domača ekipa DPM LIŠ, ki so jo zastopale lanskoletne zmagovalke Tatjana Primožič, Petra Firm in Simona Slapničar. Prireditev se je pričela z okroglo mizo na temo 'Imeti otroka ali ne?", kjer so ob povezovanju ge. Darinke Šebenik svoja mnenja izrazili mag. Lea Javornik Novak, vodja sektorja za družinsko zakonodajo pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ga. Ljudmila Novak, poslanka EU parlamenta, mag. Franci But, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Peter Vrisk, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Gostje okrogle mize in poslušalci so še posebej poudarili problem visokih mesečnih zneskov za vrtce, ki bremenijo večino staršev kmečkih otrok. Prireditev se je nadaljevala s samim tekmovanjem in kulturnimi točkami. Na začetku je bila predstavljena Gimnazija Lilija in njeni dijaki. Na flavti se nam je predstavila Ksenija Vozelj, sledil je solopevski nastop Anite Medvešek ob klavirski spremljavi Tine Logar. Z gimnazije so se predstavili tudi inštrumentalisti Robi Lazar, Stane Škarja in Žiga Rappl. Skozi samo prireditev pa so se obiskovalcem predstavili: Folklorna skupina Javorje z dolenjskimi ljudskimi plesi, Dekliški zbor Sv. Nikolaja pod vodstvom Klavdije Zupančič, glasbena skupina Zagšmalit (Mirjam Mah, Matej Zupančič, Peter Benko, Krunoslav Križ), odličen harmonikar Nejc Grm, za skeče pa sta poskrbela Mojca Kolenc in Lovro Lah iz Družinskega gledališča Kolenc. V okviru prireditve so bila razstavljena likovna dela otrok (predvsem s podeželja) do 15. leta starosti. Tematika letošnjih slik je nosila naziv “Od trte do soda”. Uradni del prireditve se je sklenil ob zvokih Lesenih rogistov iz Kresnic, medtem ko so Jože Benec, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, Matjaž Glavan, predsednik ZSPM in Peter Savšek, predsednik DPM LIŠ vsem ekipam podelili priznanja in bogate nagrade. Največ znanja o Ustavi EU, kmetijski mehanizaciji, naravi prijaznem vinogradništvu ter o Litiji in njeni okolici so pokazali tekmovalci iz Brežic, kjer se bo odvijalo naslednje državno tekmovanje. Domača ekipa DPM LIŠ je zasedla odlično tretje mesto. Vse zbrane so v neuradnem delu zabavali Liberški fantje. Za goste, tekmovalce in nastopajoče je Gostišče Kovač pripravilo pogostitev, vsi ostali obiskovalci pa so se lahko posladkali s sladkimi dobrotami društev podeželskih žena, deklet in kmetic (Litija, Vače, Polšnik, Gabrovka, Dole), posegli pa so tudi po mesnih in sirnih dobrotah iz Turistične kmetije Na hribčku, Turistično urejene domačije Blaj in Domačije Paternoster. Društvo jjodeželske mladine Litija in Šm a mu sP°nzoriu prireditve Kmetijsko gozdarski zadrugi Litija, Gimnaziji Litija za IŽJ prostor, vsem društvom podeželskih žena, deklet in kmetic in ostalim f///n\\ —' pripravljalnem dobrot, občini Šmartno pri Litiji in Občini Litija (upamo na ugodno rešitev vloge) ter vsem velikim in malim sponzorjem in donatorjem, brez katerih prireditev ne bi potekala na tako visokem nivoju. Krunoslav KRIŽ, uni.dipl.inž.agronomije SVETOVALNA SLOVENIJE JERNEJ d.o.o. Šmartno in Kmetijska svetovalna služba Litija se najlepše zahvaljujta glavne- prodajni center Šmartno pri Litiji Za povrtmi 1,1275 Šmartno pri Litiji odprto od 7.00 do 18.00, v soboto od 7.00 do 12.00 tel: 01 898 74 72, fox: 01 898 71 81 AKCIJA FASADE (demit stiropor preklop + mrežica 140g + lepilo z vlakni) 5 cm = 1.573,00 sit /m2 8 cm = 1.998,00 sit/m2 10 cm = 2.282,00 sit/m2 AKCIJSKE CENE PVC cev stigma 110/6000 2.700,00 SIT PVC cev stigma 160/6000 4.800,00 SIT PVC cev stigma 200/6000 8.500,00 SIT Cev alkaten 12,5b 1144,00 SIT Cev alkaten 12,5b 1/2 72,00 SIT Izolacija URSA1IF 10cm 576,00 SIT Gips plošča KNAUF 12,5mm 504,00 SIT Peč VIADRUS VHU 26 196.000,00 SIT Laminat klip 1.683,00 SIT Jupol 151 25kg 3.400,00 SIT Vrtni robnik 5/20/100 388 SIT Cev betonska o 100 12.540 SIT Armaturno železo o 12/6 m 712 SIT Armaturno železo o 14/ 6 m 963 SIT Organiziran prevoz z avto dvigalom. Izposoja udarnih kladiv. ■ 1 ■ LITIJA - moje mesto, April 2006 2 2. marec - MEDNARODNI DAN VODA VODA KOT TEMELJNA DOBRINA Osrednja tema letošnjega dneva voda, Id ga mednarodna skupnost praznuje že 14. leto, je pomen vode v različnih svetovnih kulturah. Ta se razlikuje po posameznih območjih, saj voda, ki je v zahodnem svetu samoumevna, na sušnih območjih Atrlke pomeni veliki problem. Približno milijardo ljudi nima dostopa do varne pitne vode, 2.6 milijarde ljudi pa živi v vprašljivih saniranih razmerah. Združeni narodi so lani sprožili akcijo »Voda za življenje« katere namen je do leta 2010 za polovico zmanjšati število ljudi brez dostopa do pitne vode. V okviru te akcije so 22. marca slovenski dijaki predstavili v središču Ljubljane, »Kroženje vode v naravi«. In kako se pri nas ponašamo s pitno vodo in kakšen odnos imamo do te dobrine? Voda, ki jo uporabljamo, je dokaj kvalitetna, vendar te največ uporabimo ne za prehrano kot temeljno človeško dobrina, brez katere se ne da živeti, pač pa za splakovanje stranišč ter pralne stroje. Žal so med velikimi uporabniki najkvalitetnejše pitne vode pralnice avtomobilov ter industrija pri svojih tehnoloških postopkih. Kaj storiti za racionalizacijo uporabe pitne vode? Prav gotovo je, da je na tem področju zelo veliko zamujenega, mnogo pa bi se še dalo storiti. V prvi vrsti velike uporabnike (industrijo, avtopralnice) preusmeriti na uporabo tehnološke vode. Vir: nepitna voda iz reke Save. Naselja preusmeriti na dvojni vodovodni sistem, sistem pitne vode in sistem tehnološke vode (za splakovanje stranišč) bi bilo teoretično možno, vendar pa je v praksi neizvedljivo. Ker je voda splošna dobrina, brez katere ni življenja, pa je nad to dobrino država izvedla tiho nacionalizacijo, torej splošno ljudsko premoženje je podržavila. In koliko stane m3 vode občane z vsemi taksami in drugimi dajatvami? 1 m3 vode stane Investicijsko vzdrževanje po m3 Okoljska dajatev-odpadna voda Kanalščina Vodna povračila SKUPAJ: 106,02 SIT +8,5% DDV 33,79 SIT +8,5% DDV 113,93 SIT + 8,5 % DDV 10,50 SIT +8,5% DDV 16,20 SIT +8,5% DDV 280,54 SIT + 23,84 SIT Torej stane m3 vode 304.38 SIT, torej je minimalni znesek pri porabi za eno družino 10 m3 3.043,85 SIT. Glede nato, da je voda dobrina, brez katere ni življenja, in da imamo še danes v občini Litija naselja, ki niso priključena na javni vodovod, bi bilo potrebno sprejeti na ravni občine dokument in narediti načrt: »V vsako naselje napeljati vodovod« in zato pridobiti sredstva iz evropskih in republiških skladov. V mestni skupnosti Litija nima javnega vodovoda naselje Podšentjur, Zgornji Log, ki ima že od 1996 leta napeljan skozi celotno naselje glavni vod in postavljene hidrante, pa je že 10 let v mirovanju. Žal je pač tako in koliko časa bodo še ta naselja brez javnega vodovoda? Ciril GOLOUH NASA KULTURA Tekst in foto: Ciril Golouh a.*«*,„.*ssr4- 3~-'~ . V Pogled na naselje Podkraj tififtesneia bregu reke Save. Nekdaj znamenita »Restavracija Pošta«, v kateri se je mnogo kateri popotnik, ki je prišel v Litijo odžejal in dobro najedel, danes pa je zapuščen objekt in ni prav nič v ponos mestu Litija. V križišču pred mostom čez reko Savo stoji drugi opuščen objekt»Cerarjeva hiša«. Nekoč v njej dobra Merkatorje-va trgovina, danes pa kot vidite opuščen objekt. ZLATARNA! LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 0I/899 53 93 ODPRTO: od 9.00 do I9.00 Sobota: od 8.30 do I2.00 MORAVČE, c. na Grmače I6, tel.: 0I/72 3I 868 ODPRTO: od 9.00 do 12.00 in 14.00 do 18.00 Soboto: od 9.00 do 12.00 Obiščite nas in se prepričajte o BOGATI IZBIRI NAKITA IZ RUMENEGA ZLATA, BELEGA ZLATA IN SREBRA. Vaš nakit bomo popravili, predelali ali ZAMENJALI ZA NOVEGA. Cesta Litija Ljubljana. Okno v svet prebivalcem občine Litije in še kakšne druge. Ironično je, ko se veleumni gospodarji pogovarjajo o razvoju krajev in podjetniški perspektivi obenem pa pozabljajo, da se gospodarska in podjetniška iniciativa v ekonomskem smislu lahko sama razvija, če je le presežena kritična točka razvojnih pogojev - v preprostem jeziku to pomeni, da je razvoj pogojen z ustreznim okoljem ali še bolj po domače, za (kakovosten) pridelek so močno potrebni dobri pogoji za rast... Kakorkoli že, živimo v tržnem sistemu. Tržni sistem deluje po principu komunikacij. Praktično se v sistemu vse pretaka - ideje, posli, denar... vse je komunikacija. Inče se vrnem na cesto. Žal se je potrebno še leta 2006 ukvarjati s tem vprašanjem. Žal zato, ker bi se pametni gospodarji danes lahko ukvarjali z razvojnimi perspektivami. Ne pa s cestami... Ampak kakor da ni interesa? Razen pred volitvami. Cesta je še kako pomemben osnovni komunikacijski pogoj za razvoj področja. Potrebno bi ga bilo vzeti sila zares in iz tega pripraviti projekt celostne rešitve komunikacije Litija - Ljubljana. Še več. Povezava z Ljubljano oz. z glavnim slovenskim križiščem je vitalnega pomena za življenje tega področja in to tako, da bi ga morali celo vzeti v varstvo in zaščito. Dva pomembna argumenta botrujeta temu. Prvi je obrnjen navzven, saj se omogoča enostaven pretok ev. podjetniškega kapitala v globalna gospodarska področja, kjer se ekonomsko pretaka tudi višje kapitalske vrednosti in posledično absolutno večja dodana vrednost. Druga pa je obrnjena navznoter. Povečuje se interes in vrednost lokalnega področja. Dviguje se kritična masa razvojnih pogojev, ki izvira iz lokalnih potreb in idej. Koliko podjetniške iniciative se ustavi ob vprašanju komunikacij in povezav z globalno ekonomijo? Tako pa aktualna politika pač zagovarja status »spalnega naselja«, saj normalen človek dela v Ljubljani in ko se po delu vrne v svoj kraj (izmučen od dela in vožnje), pade samo še v posteljo ali pa kavč. In tukaj je konec zgodbe. Vsak dan iste. Študentaraj (izredno pomemben človeški kapital) si poišče zatočišče v urbanih središčih in domovih, kjer se hote ali nehote krešejo pomembne razvojne ideje in perspektive. Hej, če to ni kriza? Cesta mora nujno postati rešitev. Ena izmed pomembnih in primarnih za razvoj teh krajev. Ne sme se reševati lokalno - parcialno: tam en odsek, tam ena škarpa, pa še ena, ker ena ni dovolj, tam en podvoz, tam eno krožno križišče ... Takšna cesta se duši in postaja vse daljša in nemogoča. Litija pa čedalje bolj odmaknjena od prej omenjene razvojne perspektive. In nazadnje še ena plat. Tole pisanje je nastalo kot plod še ene nesreče s smrtnim izidom. Pa se vprašate, kdo je bil kriv? Motorist ali voznik osebnega avtomobila? Ironično trdim, da niti eden, niti drug. Kdor je projektiral in sprejel rešitev nepreglednega odseka pri Kresnicah, je naredil uslugo hudičevemu prometnemu krvniku. Kdor je projektiral »premajhno« Jevniško krožno križišče (ničkolikokrat prevoženo kar počez zaradi naleta) tudi, cestni priključek pred Hotiškim klancem tudi, kdor je odobril devetdeset stopinjske izvoze na cesto (ko se vozniku kombija žeja oglasi v zadnjem trenutku pred izvozom v gostilno in povzroči verižni trk ter hudo nesrečo) tudi... kdor bo za silo rešil obvoz (podvoz) pri Logu tudi! In še misel za na konec. Cesta Litija Ljubljana je kot ruska ruleta. Kdaj boš na vrsti ti? M. ZUPANČIČ Pismo bodočemu županu VOZIM SE VSAK DAN PO DOLGI CESTI SMRTI Spomladi vse cveti... CESTE Najprej so zacvetele ceste, ki so letošnjo pomlad pokazale zelo klavrn obraz. Bolj kot kdajkoli doslej. Dolga zima je nekatere dokončno spremenila v slab makadam, poln lukenj. Večina teh cest je bila zgrajena pred 10. do 15. leti tako, da so na makadamsko cesto preprosto navozili nekaj gramoza, povaljali, potem pa na to položili tanek asfalt. Izvajalci so takrat mastno zaslužili na račun litijskih davkoplačevalcev, saj debeline in kakovosti asfalta ni nihče preverjal. Pravzaprav to tudi ni bil namen, saj ni šlo za gradnjo kakovostnih cest, ampak za trenutno zadovoljitev ljudi, ki so ob pogledih na novo asfaltno prevleko iz samega veselja prirejali veselice, lokalni in občinski veljaki so se na njih šopirili kot purani. Vse ceste po vrsti pa so bile zgrajene bolj kot ne po domače, projektov ni nihče delal. Skoraj vse pa so bile tudi preozke. Vsi ti elementi skupaj so povzročili njihov prehiter propad. Namesto, da bi zdržale vsaj 20 let, so že po petih letih, nekatere pa že prej, pokazale razpoke in udrtine, čemur je sledil popoln razpad. In tako se to pomlad vozimo po cestah, ki si ne zaslužijo tega naziva. Če omenim samo tisto od Litije proti Podšentjurju ali pa od Litije do Ponovič, mi ni niti treba omenjati številnih cest po celi občini. Seveda za to ne bo nihče odgovarjal. Pri nas je pač tako, da se je možno izvleči tudi iz povsem konkretne odgovornosti in to preložiti na nek nedoločen brezoseben nivo. KOSOVNI IN GRADBENI ODPADKI - KAM Z NJIMI? Druga oblika cvetenja pa je v sicer malce obrabljeni temi - okolju. Preden po končani zimi drevje ozeleni, se pokažejo vsi grehi, za katere pa spet ne bo nihče odgovoren. V zadnjih dveh, treh letih so se namreč količine v naravo odvrženih odpadkov okrog Litije (pa tudi drugih naselij), nenavadno povečale. Odgovor na ta pojav je na dlani. Deponije v Litiji ni več, odpadke iz posod vozijo v Hrastnik. Okolje pa je zasvinjano predvsem s kosovnimi in gradbenimi odpadki. Teh pa v Litiji ljudje nimajo kam dati, ker takšnega odlagališča preprosto ni, še manj sortirnice oz. predelovalnice. Takšni odpadki nastajajo nenehno, saj jih lep kup nastane že manjšem pospravljanju hiše ali stanovanja... Drugi vzrok za to pa je v mnogo preredkem organiziranju zbiranja in odvažanja teh odpadkov glede na dejstvo, da jih ljudje nimajo kam dati! To bi se ob takšnem stanju moralo dogajati nenehno, minimalno pa vsaj enkrat mesečno, ne pa enkrat letno! Poleg tega pa ljudje teh odpadkov ne morejo celo leto hraniti doma in čakati na odvoz. Če bi tistim, ki imajo hiše to še nekako uspelo, čeprav je to nesmiselno, onim v blokih to niti teoretično ne more. SAVA Na koncu bi omenil še Savo. Uboga reka, nekoč ponos in lepota Litije, je postala umazana odplaka zaradi onesnaževanja od izvira, naprej. To, kar je na njenih bregovih, pa je neke vrste osebna izkaznica Litije. Če se na mostu ozreš po Savi navzgor, npr. v Podkraj in še navzdol, najprej opaziš odlagališča odpadkov. Ne mi reči, da bi bilo treba obvestiti inšpekcijo. To bi bilo tako, kot če bi na ekvatorju prodajal zimske plašče. Nič ne bo, ker se bodo po stari navadi izgovarjale drug na drugega. V državi ja namreč sistem inšpekcijskega nadzora na skoraj vseh področjih sesut, v Litiji se je sesul že prej. Morda samo davčna inšpekcija deluje, 23. marca 2006je poteklo natanko 252 let, odkar seje rodil pa še ta le za majhne ribe. Okoljska bi morala že zdavnaj to sama opaziti, če bi baron Jurij VEGA. Inprav ta dan sta si občiniDolpriLjubljani bila prava inšpekcija. Pa ni le Sava v nemilosti. Tudi obronki gozdov so na istem, in Moravče izbrali za obcinskipraznik. P® potoki in podobne lokacije. Kot, da bi ponavljal svoje pisanje izpred 20 let. Sem ter tja po Litiji •V Litiji načrtujejo gradnjo derivacije (nepropustna cev širokega profila za odvajanje fekalij do čistilne naprave) po desnem bregu. Če se ne motim, je bila ta derivacija nekoč že zgrajena (z denarjem ljudi, seveda!), pa so jo preprosto zasuli. So jo res? Če je niso, zakaj potem gradnja nove? •Čistilno napravo bomo gradili ob izlivu reke v Savo, na koncu litijskega polja. Seveda bo uporabna le v primeru, da bodo v njo napeljane fekalne vode. Za to pa je potrebna kanalizacija. Če v Litiji do izgradnje čistilne naprave ne bo obnovljena in marsikje sploh na novo zgrajena, bo to tako, kot bi zidal štalo, živine pa nimaš. • Na Ljubljanski cesti v Litiji je še vedno razna navlaka, ki skrbi za »ugled« mesta, občine in njenih vodilnih ljudi. •Vendar pa Ljubljanska cesta na nekaterih mestih dobiva tudi lepšo podobo, npr. urejanje krožišča. Le na obeh koncih nam dela sramoto. BARON JURIJ VEGA - 252 LET ROJSTVA Barona Jurija VEGE se spominjajo še danes vojaki celega sveta. Mož je namreč Izumil »možnarje«, s katerimi je bilo takrat mogoče Izstreliti kroglo bolj navpično In tako pri sovražniku sejati strah In grozo. Srednješolci ga poznajo po logaritemskih tablicah, ki jih je izračunal na deset decimalk natančno. Do danes še ni bilo matematičnega junaka, ki bi odkril eno samo drobno napako. Po Vegi so poimenovali LUNIN Krater In dali Ime planetoidu. Jurij VEGA je kot otrok živel v pomanjkanju, s svojim poznejšim delom pa je vzbudil pozornost dvora na Dunaju, ki mu je leta 1800 podelil dedni baronov naslov. VEGA je bil veliki ljubitelj konj in ko se je ob neki priliki mudil v okolici Dunaja z namenom nakupa konja, ga je lastnik konj, pri katerem je prespal, preko noči umoril in vrgel v vodo, kjer so ga kasneje našli žandarji. Odkrili so tudi storilca umora in ga privedli pred sodišče, in tako se je tragično končalo življenje Jurija VEGE. V spomin natega genialnega človeka sta si občini Dol pri Ljubljani in Moravče njegovo rojstni dan izbrali za svoj občinski praznik, poleg tega pa je na Dolu pri Ljubljani znameniti »VEGOV HRAM«. To pišem predvsem iz razloga, ker občina Litija vse od osamosvojitve nima občinskega praznika. Lahko bi že imeli tega, vendar ni politične volje, toda imamo »JEREBA« imamo »JEREBOV HRAM«, Jerebovo ulico in lahko bi imeli še občinski praznik v spomin na tega znamenitega Litijčana,vendar bi morali bolj složno prepevati in razmišljati. Spoštovani občani in predstavniki občinskega sveta Litija, župan občine Litija Mirko KAPLJA, ki je imenoval komisijo za izbor občinskega praznika, ki se po dveh letih, odkar je bila imenovana, ni sestala niti enkrat in tudi ni potrebno. Žal je pač tako, da so politične opcije neusklajene, ljudje, ki zastopajo interese posameznih skupin, pa ostajajo na svojih bregovih, ne upoštevajoč splošnega interesa občanov, ki so jih izvolili. Upam in in želim si, da bi lahko imeli občinski praznik že v letu 2006. Ciril GOLOUH SPECIALIZIRANA TRSOVIMA ZA ŽIVALI DELOVNI ČAS: pon-pet: 9.00-12.00 15.00-19.00 sob: 9.00-12.00 Mateja Šimenc s.p. Valvasorjev trg 19, Litija www.zoo-nara.si tel: 01-898-10-05 zoonara@siol.net (prihodnjič: nekaj malega o praznih razredih osnovnih šol) CENTROMERKUR blagovnica LITIJA Tel.: 01/8983 238 Delovni čas: PRITLIČJE pon-sob 7.00- 21.00 1. IN 2. NADSTROPJE pon-pet 8.00- 20.00 sob 8.00-13.00 "SAMSON ITE" potovalne torbe in kovčki od 1. do 30. aprila 2006 Vabimo vas, da nas obiščete! šMmnr OBMOČNO RAZVOJNO PARTNERSTVO SREDIŠČA SLOVENIJE Župani sedmih občin zainteresirani za povezovanje Novi Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja daje občinam in tudi drugim partnerjem možnost, da na ožjem delu regije ali na območju različnih regij oblikujejo območno razvojno partnerstvo. To je po zakonu pogodbeno, javno-zasebno in interesno povezovanje občin, združenj gospodarstva, nevladnih organizacij in drugih partnerjev na določenem območju. Za takšno povezovanje so zainteresiranih tudi župani sedmih občin, ki > spadajo v Osrednjeslovensko in Zasavsko statistično regijo: Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče, Šmartno pri Litiji in Zagorje ob Savi. Slednje so geografsko, turistično in razvojno tesno povezano območje, ki se že vrsto let razvojno povezujejo tako na področju razvoja podjetništva kot podeželja. Namen povezovanja v območno razvojno partnerstvo je zmanjševanje razvojnega zaostanka z enakopravnejšim vključevanjem občin ; v procese skladnega regionalnega razvoja znotraj obeh statističnih regij ter v okviru tega upoštevanje realnih kazalcev razvitosti in realnih potreb zato : območje. Center za razvoj Litija se je v začetku marca sestal z g. Ivom Piryjem na Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, kjer smo dobili potrditev, da je območno razvojno partnerstvo zelo primerna oblika povezovanja tudi za naše območje. Predstavniki omenjenih občin so se nato na pobudo župana občine Litija, Mirka Kaplje, dne 30.3.2006 zbrali na Spodnji Slivni, da se preko prisotnih predstavnikov Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko seznanijo z dodatnimi informacijami o tej obliki povezovanja, pa tudi, da izrazijo pripravljenost za vključitev omenjenih občin v to partnerstvo. G. Franci Rokavec, državni sekretar SVLSRP, je poudaril, da omenjena služba vseskozi podpira tovrstno obliko povezovanja, saj območno razvojno partnerstvo pomeni oblikovanje enakomernejšega regionalnega razvoja. Razložil je tudi postopek oblikovanja partnerstva in priprave območnega razvojnega programa ter možnosti koriščenja sredstev, ki izhajajo iz tega programa. Poudaril je, da je iz spiska želja treba preiti na realno programiranje, mreženje projektov, ki pomenijo dodano vrednost območja. Po razpravi, v kateri so sodelovali predstavniki vseh sedmih občin in izrazili interes za povezovanje v območnem razvojnem partnerstvu Središča Slovenije, je bil sprejet dogovor o nadaljnjem terminskem poteku aktivnosti, ki občine spodbuja, da na občinskih svetih najkasneje do 10. maja sprejmejo sklepe o vzpostavitvi območnega razvojnega partnerstva Središča Slovenije ter dogovor, da je Center za razvoj Litija nosilec izvajanja aktivnosti za pripravo območnega razvojnega programa. RČ CENTER ZA RAZVOJ LITIJA Center za razvoj Litija, d.o.o., Kidričeva 1, Litija tel: 01/896-27-10, 01/896-27-15, fax: 01 /896-27-12 info@cr-litija.si < www.litija.net/rcl M*=M državni portal za poslovne subjekte CENTER ZA RAZVOJ LITIJA - vstopna točka eVEM eVEM (vse na enem mestu), je državni portal za poslovne subjekte, ki omogoča celotno registracijo samostojnega podjetnika posameznika na enem mestu. Storitev je mogoče opraviti, tudi na Centru za razvoj Litija, d.o.o., Kidričeva cesta 1,1270 Litija. Na Centru za razvoj Litija,d.o.o. so bodočim podjetnikom na voljo referenti in svetovalci za pomoč pri izvedbi storitev, ki jih ponuja portal e-VEM. S svetovalcem se lahko bodoči podjetniki posvetujejo in jih vprašajo za nasvet in pomoč. Bodoči podjetnik, ki se je odločil ustanoviti podjetje bo pristopil k zaposlenemu na vstopni točki, ki lahko po pooblastilu v njegovem imenu izvede postopke. Storitve portala e-VEM so brezplačne. IZOBRAŽEVANJA: V mesecu maju bomo organizirali dve delavnici na temo povezovanja podjetij: • OBLIKE TER NAČINI POVEZOVANJA PODJETNIKOV Razumevanje možnih načinov povezovanja, razvoja in rasti podjetij. Prikaz pomena grozdenja. četrtek, 04.5.2006, od 18:00 do 20:30. Dom obrtnikov, Ob Grosupeljščici 1 b, Grosuplje •SKRIVNOSTI USPEŠNEGA SODELOVANJA IN POVEZOVANJA Predstavitev ključnih faktorjev uspeha in neuspeha povezovanja. Prikaz praktičnih primerov grozdov in povezav med podjetji in institucijami. Sreda, 17.5.2006, od 18:00do 20:30. Dom obrtnikov, Ob Grosupeljščici 1 b, Grosuplje KONČANO USPOSABLJANJE LOKALNIH TURISTIČNIH VODNIKOV Center za razvoj Litija d.o.o. je v preteklem mesecu dni organiziral izobraževanje lokalnih turističnih vodnikov. Izobraževanja se je udeležilo 25 zainteresiranih posameznikov iz občin Dol pri Ljubljani, Litija, Šmartno pri Litiji, Zagorje, Trbovlje in Radeče in Laško. Predavanja so obsegala teme, kot so psihologija turizma, geografija turizma, zgodovina, umetnostna zgodovina s poudarkom na lokalnih značilnostih, poslovanje turističnih agencij, bonton in obnašanje, veliko je bilo praktičnih vaj, predvsem tehnike in načinov vodenja ter animacije gostov... Opravili smo tudi dve testni vodenji na terenu. Skupino bodočih lokalnih turističnih vodnikov čaka še glavni preizkus, t.j. izpit, ki bo sestavljen iz teoretičnega dela in praktičnega vodenja na terenu in bo potekal v začetku maja. Glede na do sedaj prikazane sposobnosti in na znanje, ki smo ga opazili na praktičnih vajah, se na RCL-u že veselimo velikega števila novih lokalnih turističnih vodnikov, s katerimi bomo sodelovali pri vodenju turistov na našem območju. Znižane obrestne mere pri vseh kreditih V Deželni banki Slovenije smo na pomlad znižali obrestne mere pri vseh kreditih za občane. Za spomladansko setev in nakup repromateriala priporočamo Setveni kredit Setveni kredit lahko dopolni vaše načrte za želeno setev, z žetvijo pa lahko kredit vrnete. Za pridobitev kredita je potrebno predložiti račune oz. preračune za nakup repromateriala, semen ipd. Črpanje kredita mora biti izvedeno v roku 3 mesecev od dneva sklenitve pogodbe, maksimalni znesek kredita pa je 2 mio SIT. Informativni izračun ________ znesek kredita do: 2.000.000 SIT (8.345.85€)________ doba vračila do: 1 leto_______ ___ obrestna mera: 6,30%_________________________ stroški odobritve:! 5.000 SIT (62,59€) 1 % od zneska, minimalno 3.000 SIT (12,52€), maksimalno 15.000 SIT (62,59€)__ ________zavarovanje: pri zavarovalnici v višini 22.536 SIT (94,04€)_____________ glavnica in obresti ob zapadlosti: 2.126.000 SIT (8.972,74€) _ EOM: 8,19% Pri izračunu je upoštevan paritetni tečaj za evro (239,64 SIT). Plačilo obresti je mesečno, glavnica pa ob zapadlosti kredita. Izračun je informativne narave na dan 1.4.2006 in upošteva pogoje in predpostavke, veljavne na dan izračuna in velja, za komitente banke. Obrazce za pridobitev kredita vam lahko pošljemo tudi po pošti. Podrobnejše informacije o pogojih kreditiranja dobite v skoraj 100 enotah Deželne banke Slovenije. MODRA ŠTEVILKA _________ _____ (((• 080 17 S5T ( www.dbs.sQ 0 Deželna Banka Slovenije vedno blizu Iz dela OZRK Litija V prvem trimesečju letošnjega leta so prostovoljci Iz KORK obiskovali starejše, bolne in osamljene, tako na domu kot v domovih za starejše. Prostovoljci na svojih območjih so sodelovali pri izvedbi aktivnosti ob dnevu žena in materinskem dnevu. Tudi to so trenutki, ko je prav, da posebno pozornost namenimo vsem, ki so se v preteklem obdobju razdajali za druge. Pripravili smo več zdravstvenih predavanj, ker nam prvi meseci obetajo večji obisk, kakor potem, ko se začne delo na poljih in vrtičkih. KORK Hotič je organizirala zdravstveno predavanje o padcih v domačem okolju, ki ga je izvedla ga. Marija Tomšič. Po predavanju so nadaljevali z občnim zborom in srečanjem. KORK Dole pri Litiji in KORK Gradišče pri Dolah sta organizirali zdravstveno predavanje: »prva pomoč, oživljanje in nove smernice«, predavanje je izvedla višja medic, sestra ga. Tatjana Sadar. KORK Polšnik je poleg občnega zbora tudi imelo predavanje o prvi pomoči, ki ga je izvedla višja med. sestra ga. Janja Kimovec, organizirali pa so tudi izlet za starejše. Pomladanska srečanja, kjer so se spomnili na vse žene, dekleta in matere, so imeli v KORK Velika Kostrevnica, KORK Javorje, KORK Primskovo, KORK Konjšica in KORK Hotič, povabili so svoje krajanke in krajane, kulturni program pa so pripravili učitelji in učenci, vsak na svojem območju. Obiskovalci so z velikim zanimanjem spremljali nastopajoče učence in učenke, ki za te priložnosti pripravijo kulturni program. Po kulturnem programu pa si krajani vzamejo tudi čas za klepet in dobro voljo ter se ob tem posladkajo z dobrotami, ki jih pripravijo aktivistke RK. D. S. RAZVOJNI PROGRAM PODEŽELJA -spomladanske aktivnosti V mesecu marcu in aprilu smo v okviru dopolnitve obstoječega Razvojnega programa podeželja in oblikovanja lokalnih akcijskih skupin (LAS), kjer sodeluje 8 občin (Litija, Šmartno pri Litiji, Dol pri Ljubljani, Moravče, Lukovica, Trzin, Komenda, Kamnik), izvedli dve delavnici ter več osebnih razgovorov za nabor individualnih projektov. 28. marca smo v Trzinu izvedli zanimivo in poučno delavnico z nazivom Trženje izdelkov in storitev podeželja. Udeleženci so se seznanili z vprašanji kaj sploh je trženje, pomen direktnega marketinga, zakaj je pomembna blagovna znamka in osnovne značilnosti različnih tipov blagovnih znamk, skušali pa smo najti tudi konkretne rešitve za pridelovalce in izdelovalce z našega območja. Udeleženci so se strinjali, da nam tovrstna znanja manjkajo in so zato take teme dobrodošle, da pa je dostikrat preveč zakonskih in drugih ovir, ki otežujejo trženje. Druga delavnica na temo vzpostavitve in delovanja javno-zasebnega partnerstva in osi Leaderje bila organizirana 12. aprila v Lukovici. Udeleženci so izvedeli, katere so štiri osi in prednostne naloge nove politike razvoja podeželja v obdobju 2007-2013, poseben poudarek je bil na 4. osi - osi Leader, ki bo omogočala pridobivanje strokovnih znanj podeželskim prebivalcem, vzpostavitev lokalnih akcijskih skupin (LAS), prav tako pa sofinanciranje izvajanja lokalnih razvojnih strategij - aktivnosti na vseh ostalih treh oseh. V nadaljevanju smo več pozornosti namenili ti. javno-zasebnemu partnerstvu v obliki LAS, ki ga morajo sestavljati tako predstavniki javnih institucij kot gospodarskih subjektov ter društev in posameznikov. Vsi omenjeni partnerji skupaj morajo imeti izvedbene, tehnične, finančne in politične sposobnosti, kar je zahtevna naloga. Na konkretnih primerih iz tujine, kjer se pobuda Leader izvaja že vrsto let, smo spoznali, da je predvsem od odbora LAS-a in njegovih odločitev odvisno, kako uspešna bo lokalna akcijska skupina pri realizaciji svojih projektov. O vseh teh vprašanjih moramo začeti razmišljati tudi vsi prebivalci na območju našega Razvojnega programa podeželja! V teh mesecih smo s posamezniki, ki so oddali svoje projektne predloge za obdobje 2007-2013, opravljali tudi osebne razgovore. Pogovorili smo se o načrtovanih projektih ter jih čim bolj natančno popisali, posameznike pa smo tudi usmerili k nadaljnjim korakom, potrebnim za uspešno pripravo njihove dokumentacije. Naj poudarimo, da bodo imeli v dopolnjenem RPP poseben pomen skupni, povezani projekti, tako med občinami kot med posamezniki in društvi! Za vse dodatne informacije se obrnite na izbranega izvajalca dopolnitve RPP, Center za razvoj Litija. Vabljeni k aktivnemu sodelovanju! Vabljeni k sodelovanju pri razvoju podeželja! V maju 2006 bomo v sklopu dopolnitve obstoječega Razvojnega programa podeželja in oblikovanja lokalnih akcijskih skupin (LAS) izvedli tri delavnice, ki bodo tematsko raznolike in namenjene tako širši javnosti kot predstavnikom občin in društev. Vabljeni, da se jih udeležite in aktivno sodelujete pri dopolnitvi Razvojnega programa podeželja! NAZIV DELAVNICE NAMEN DELAVNICE PREDVIDENI KRAJ IN TERMIN CILJNA SKUPINA Pomen lokacij dediščine za trajnostni ekonomski razvoj Seznanitev z ukrepi za varstvo, povečevanje in upravljanje lokacij dediščine ter definiranje projektov, vezanih na izbrane točke dediščine 8 občin Kulturni dom Moravče 4.5.2006 ob 16. uri lastniki oz. upravljale! točk dediščine, lokalni koordinatorji, društva, zveze, institucije Medobčinsko usklajevanje projektov za obdobje 2007-2013 Definirati skupne-medobčinske projekte ter njihova prioretizacija Sejna soba Predilnice Litija 10.5.2006 ob 14. url lokalni koordinatorji, direktorji/tajniki občinskih uprav, društva, zveze, institucije Potrditev plana medobčinskih projektov za obdobje 2007-2013 V predhodni delavnici definirane skupne projekte potrditi na ravni vključenih občin GEOSS 25.5.2006 lokalni koordinatorji, direktorji/tajniki občinskih uprav, župani Ciljne skupine bodo na delavnice tudi pisno vabljene, sicer pa se za udeležbo na delavnicah kot tudi za vse dodatne informacije obrnite na izbranega izvajalca dopolnitve RPP, Center za razvoj Litija, kjer bomo z veseljem odgovorili na vaša vprašanja. ODZIV NA ZAPISANO Društvo podeželske mladine Litija in Šmartno - DPM UŠ se odziva na poročila RGL Center za razvoj Litija, Jarina zapisana v prejšnji številki Občana. Ustanovitev Društva podeželske mladine UŠ, nima nič skupnega s t.i. srečanjem podeželske mladine (beri: zbiranjem višjih razredov osnovnošolcev iz OŠ Gradec in srednješolcev iz Gimnazije Litija) in tudi ni nastalo posledično zavoljo tega dogodka. Ustanovitev DPM UŠ je med ostalim vezana na dolgoletno delo z mladimi na področju Kmetijske svetovalne službe Litija, za kar smo jim zelo hvaležni. Seveda pa brez zavzetosti, zagnanosti in navdušenja mladih, društvo ne bi bilo nikoli ustanovljeno! UODPMLIŠ • HOMOLOGIRANO TEMNENJE STEKEL • KLIMA EFEKTI - ZRCALNI EFEKTI • UV-ZAŠČITA • TOPLOTNA ZAŠČITA • PROTIVLOMNA ZAŠČITA • RAZNOBARVNI DESIGN ALI ŽELITE ZATEMNITEV STEKEL VAŠEGA AVTOMOBILA ALI PA IMATE ŽELJO PO ZASEBNOSTI, VARNOSTI IN TOPLOTNI ZAŠČITI V VAŠEM DOMU - SLUŽBI? DAJMOX D.O.O VAM LAHKO POMAGA. SMO POOBLAŠČENI VGRAJEVALO FOLIJ NA AVTOMOBILE IN OBJEKTE. GARANCIJA ZA VSAKO AVTO VGRADNJO, ZADNJA STEKLA ZA 99% AVTOMOBILOV V ENEM KOSU, FOLIJO MONTIRAMO ZA ROBOVE DVIŽNIH STEKEL. FOLIJE IMAJO 5 LETNO GARANCIJO - NE SPREMENIJO BARVE ALI OBLIKE. Uredimo vam vso potrebno dokumentacijo in vpis "predelave" VAŠEGA VOZILA V HOMOLOGACIJSKI KARTONČEK! Oglasite se pri nas in se prepričajte. V PRIHODNOSTI SE VESELIMO POSLOVANJA Z VAMI. SEDAJ LAHKO V AVTU POČNETE TISTO SREDI BELEGA DNE. DAJMOX D.O.O, Kresnice • 041-344-292 *LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Kdo je Vačane peljali žejne čez vodo? Osnovna šola manjša za dva oddelka, vrtec šele po letu 2012! Na zadnji seji občinskega sveta smo se svetniki odločali o potrditvi enega od dveh dokumentov Identifikacije investicijskega projekta ■ OOP za gradnjo prizidka k Podružnični osnovni šoli na Vačah. Oba DIIP- dokumenta sta za Vače, predvsem pa za športno in šolsko športno dejavnost zelo neugodna, saj posegata na že tako majhno šolsko športno igrišče, ki je ob nekaterih prireditvah namenjeno tudi za parkirišče ali služi drugim prireditvenim namenom. Prvi predlog projekta predvideva dva prostora za vrtec in 9-oddelčno osnovno šolo v enem objektu prizidanem k podružnični osnovni šoli Vače in poseže po dolžinil9,15 m na šolsko igrišče. Drugi predlog projekta pa predvideva samostojno gradnjo stavbe za potrebe vrtca na parcelah za gasilskim domom in prizidek k POŠ Vače za potrebe osnovne šole, ki posega 12,45 m na športno igrišče. V obeh primerih šola izgubi športno igrišče, Vače pa prostor za različne namene ob izvedbi kulturno - družabnih prireditev. Omeniti velja tudi cenovno razliko: druga varianta je za 36 miljonov SIT dražja pri gradnji, dražja pa bi bila tudi za vzdrževanje. Na sestanku Odbora za predšolsko vzgojo in osnovnošolsko dejavnost, na katerega so bili vabljeni tudi strokovni delavci iz OŠ Gradec Litija in WE Litija, so s samo enim vzdržanim članom izglasovali sklep, da se sprejme prva varianta z dvema večjima prostoroma za potrebe vrtca, s šestimi učilnicami s pripadajočimi kabineti za učitelje in knjižnico za potrebe osnovne šole ter skupno kuhinjo in jedilnico. Pri izdelavi idejnega projekta pa naj bi se upoštevalo priporočilo, naj se ne posega na športno igrišče, temveč se išče rešitev v obstoječem zemljišču nad igriščem z možnostjo nadzidave. Svetniki SDS in SLS pa so na seji občinskega sveta vztrajali na potrditvi SPREMENJENE druge variante DIIP dokumenta. Ugotovili so, da je število predvidenih prostorov v objektu namenjenemu osnovni šoli preveliko, saj število učencev pada. Otroke v starosti od 1 do 6 let lahko z manjšimi spremembami opreme varujejo in vzgajajo vzgojiteljice kar v prostorih namenjenih za osnovno šoto. To pomeni da se osnovni šoli vzame dva prostora in da se otroci varujejo skupaj kar v prostorih, namenjenim za osnovnošolske dejavnosti. Na koncu so sprejeli kompromisni sklep (za koga?), ki upošteva dvofaznost gradnje prizidka za potrebe osnovne šole in novogradnjo za potrebe vrtca. Prizidek k osnovni šoli naj bi se gradil po izgradnji nove osnovne šole na Polšniku, vrtec na Vačah pa po adaptaciji Osnovne šole Litija in Glasbene šole Litija. Če realno premislimo, bo do gradnje vrtca prišlo šele leta 2012 ali kasneje. V tem času pa so predvideli, da bo število šoloobveznih otrok padlo pod 80 in število oddelkov pod 6, zato bodo otroci po vsej verjetnosti ostali kar v prostorih osnovne šole. Vrtca na Vačah potem ne bo potrebno graditi, športno igrišče pa ne bo imelo več obstoječe uporabnosti. OO LDS Litija “Zanimiva” 6. izredna seja občinskega sveta Litija V petek, 10.03.2006, je župan Mirko Kaplja na zahtevo sedmih svetnikov: FRANCIJA ROKAVCA, BOJANA ŽELEZNIKA, MARKA JUVANČIČA, ANTONA KORIMSKA, JANEZA JESENŠKA, MARTINA BRILEJA inJOŽEFA LAJEVCA, sklical izredno sejo občinskega sveta ženo samo točko: Problematika plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odpadnih voda v občini Litija. Plačevanje okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odpadnih voda spada pod državno takso, po domače davek, ki ga je predpisala država. Če poenostavimo, to je dajatev, ki jo odleta 1996 plačujemo vsi, ki smo priključeni na javni vodovod (Litija in Kresnice). Ostale krajevne skupnosti tega niso plačevale. Sedaj, ko nova vlada, v kateri sodeluje tudi SLS (minister za okolje in prostor je prav iz vrst SLS-a), z uredbo opredeljuje pobiranje dajatve po vsej občini, si je Franci Rokavec SLS domislil lepo predvolilno igrico. Podpisani pod zahtevo za sklic izredne seje so, kljub temu, da je župan predlagal, da njihov predlog uvrsti na prvo redno sejo občinskega sveta zahtevali, da se na izredni seji oprosti plačevanja omenjene dajatve vsem, ki niso priključeni na javni vodovod. Sklep, katerega so predlagali, izraža na poseben način državljansko nepokorščino. Z drugega zornega kota: svetnik in državni sekretar Franci Rokavec - SLS proti ministru za okolje in prostor SLS, ni nič drugega kot predvolilna igrica. Ker smo v LDS-u mnenja, da morajo biti vsi občani občine Litija enako obravnavani, je bil iz naših vrst podan predlog, da se plačevanje tovrstnega davka oprosti vseh občanov za toliko časa, dokler se ministrstvo za okolje in prostor ne opredeli o načinu neplačevanja državne takse kot so predlagali sklicatelji izredne seje. Vsekakor je to državni davek, katerega je država predpisala, da bi z zbranimi sredstvi pomagali pri izgradnji čistilnih naprav po vsej občini tako tam, kjer smo priključeni na javni vodovod, kot tam, kje se uporabljajo zasebni vodovodi v lastni rabi. Na izredni seji je naša svetniška skupina poudarila, da bi bilo koristneje, da bi zbrana sredstva pravilno razporedili po vsej občini kot subvencije pri izgradnji vseh potrebnih čistilnih naprav. Zavedamo se, da bo spet padel velik finančni delež ravno na tiste, ki so si že sedaj izgradili s svojimi sredstvi lasten vodovod. V primeru, da se pobrana taksa razporedi kot prispevek k izgradnji čistilnih naprav po vsej občini, bi bil takšen predlog tudi utemeljen. Nagovarjanje k državni nepokorščini kot predvolina promocija z neplačevanjem državne takse, bi imelo za posledico to, da bi se zasebni lastniki vodovodov morali na podlagi državnih predpisov lotiti še izgradnje čistilnih naprav z lastnimi sredstvi. Sklepe, ki so jih predlagali pobudniki izredne seje in predlog LDS-a smo v nadaljevanju seje tudi potrdili. Vendar pa je župan sklep o nepla č evanju okoljske dajatve zadržal, ker je bil v nasprotju z uredbo vlade in na podlagi tega je na naslednji seji občinski svet ta sklep tudi razveljavil. Po opravljeni izredni seji so se začele širiti govorice, da svetniki dobimo sejnine in neopravičeno porabljamo davkoplačevalski denar za izredno sejo, na kateri sprejemamo sklepe, ki so neuresničljivi. Tu bi vas opomnil, da ponovno pogledate imena pobudnikov izredne seje, torej na čigavo zahtevo je moral župan sklicati sejo. Mar niso imenovani posledično krivi za potratnost? OO LDS Litija, Robert POTOKAR LITIJSKI SREBRNIK spomin na pridobivanje srebra v litijski topilnici Primerno darilo za vsako priložnost! (kupite ga v litijski knjižnici) Fondacija VillaLitta m SOCIALNI DEMOKRATI SPOMIN ZA PRIHODNOST Prišel le čas, ko se bomo zopet v mislih vrnili v našo polpreteklo zgodovino, v čas NOB In junaških bojev za osvoboditev naše dežele. Kako naključno ali vznemirljivo, da so se mnoge velike stvari dogajale na pomlad. Na pomlad, ko oživi narava in ko očitno tudi v nas vzdrhtijo mnoge želje. Tako je bilo tudi pred več kot šestdesetimi leti, ko so slovenski borci bili boj za našo svobodo. Res smo v zadnjem desetletju deležni mnogih resnic, različnih interpretacij, izkrivljanja zgodovine in še česa. A velja le eno dejstvo - da živimo na svoji zemlji, odločamo o lastni usodi in delimo našo skrb za prihodnost z evropskimi narodi. Vsega tega ne bi bilo, če bi se Slovenci v svoji zgodovini uklonili sovražniku, ki mu je vedno dišala ta slovenska zemlja, ta tako idiličen predel Evrope, ki v sebi združuje vse lepote, ki si jih lahko človek zaželi. Zato je moja prva misel zagotavljati razvoj tega dela Evrope, te naše male Slovenije in na teh tleh za vse nas in vse potomce zagotoviti tisto kar si mnogo kje po svetu zaman želijo - MIR. Ravno spomin na preteklost pa nas lahko opominja na to, kako veliko je lahko človeško zlo in pohlep. Zato ne pozabimo, da ne bomo pozabljeni. Rad bi vam predstavil del pisma, ki sta ga članicam in članom poslala predsednik stranke SD, Borut Pahor in vodja poslanske skupine SD, Miran Potrč. Citiram: »V začetku lanskega leta je Vlada RS poslala v obravnavo Državnemu zboru predloga tako imenovanih vojnih zakonov; zakon o žrtvah vojnega nasilja in zakon o vojnih grobiščih. Ker smo nesprejemljivim zakonom Socialni demokrati in vsa opozicija ostro nasprotovali, smo imeli na voljo dve poti. Prvič, da predlagamo usklajevanje vseh parlamentarnih strank, ki naj se zaključi s skupno vložitvijo predlogov zakonov v proceduro, kar bo na simbolni ravni delovalo spravno, na stvarni ravni pa bomo skupaj prišli do rešitev, ki ne bodo sprožile novih nesoglasij in ki bodo zagotavljale, da ne bo vsaka koalicija in vlada vedno znova predlagala spremenjeno vsebino zakona, odpirala nova vprašanja in povzročala nove prepire. Drugič, da tako kot vselej doslej, v ostrem in celo sovražnem dialogu vodimo prepir o polpretekli zgodovini in da na koncu tega nekoristnega početja vladna večina s preglasovanjem sprejme vsebinsko nesprejemljiva zakona. Socialni demokrati smo se odločili za prvo pot. Predsedniku Državnega zbora smo v pismu predlagali usklajevanje, ki so ga stranke vladne koalicije in opozicije, razen SNS, tudi sprejele. V tem smislu smo prav Socialni demokrati pomembno prispevali k temu, da vprašanje polpretekle zgodovine vse do nedavnega v ničemer ni obremenjevalo slovenske politike in da bi se zato leta lahko v celoti posvetila vprašanjem sedanjosti in prihodnosti. Po enoletnem delu in usklajevanjih zakona o žrtvah vojnega nasilja, pri katerem je sodeloval tudi predsednik ZZB NOV Slovenije dr. Janez Stanovnik, smo na enem od zadnjih sestankov, 14. februarja 2006, ugotovili, da je usklajeno besedilo primerno za skupno vložitev v parlamentarno proceduro. Prepričana sva, da je bilo usklajevanje koristno, saj je prvotno besedilo zakona, na katerega nismo pristali, res spreminjalo vrednotenje medvojne kolaboracije. Tik pred tem pa je LDS na novinarski konferenci odprla vprašan je, ali ni mogoče usklajeno besedilo zakona razumeti tudi tako, da daje pravice sodelavcem okupatorja. To je seveda v javnosti sprožilo močan odmev in ustvarilo občutek, da se položaj kolaboracije izenačuje s partizanskim odporom ter kolaboranti s partizani, da zakon deklariranim sodelavcem okupatorja priznava odškodnine. Prepričana sva, da je to sicer legitimno vprašanje, vendar da besedilo zakona skupaj z obrazložitvijo jasno urejuje dodatne pravice, med katerimi ni pravic za sodelavce okupatorja. ZAKAJ NE SODELUJEMO? Poslanska skupina SNS ne sodeluje in tudi ne bo sodelovala pri sprejemu tako imenovanega “vojnega zakona”, s katerim nameravajo nekateri spreminjati slovensko zgodovino. * • V Poslanski skupini SNS smo prepričani, da brez širše razprave in zgodovinskih argumentacij ter s poenostavljanjem problematike na način da se enačijo tisti, ki so se borili za in tisti, ki so se borili proti, pa tudi tisti, ki so kot nemi opazovalci stali ob strani ne bomo prišli do prave rešitve. Nikakor pa ne pristajamo tudi na možnost, da bi bila mogoča interpretacija enačenja med tistimi, ki so bili žrtve in tistimi, ki so povzročili te žrtve. Navkljub vsemu je zgodovina protifašističnega boja v Evropi, z izjemo morda Hrvaške, pa tudi v svetu poznana. K vsebini omenjene novele je brez dvoma možno pristopiti tudi s stališča obremenitve državnega proračuna oz. skozi perspektivo, ki utemeljeno dokazuje stališče Poslanske skupine SNS. Državne skupnosti so zavezane in je v navadi, da poskrbijo za nadomestila oziroma odškodnine v primerih, ko povzročitelja škode, krivca in podobno ni mogoče ugotoviti ali kadar gre za višjo silo oziroma karkoli drugega, razen kadar je povzročitelj znan, to pomeni doto č ljiv. Vprašljivost odgovornosti države Republike Slovenije za izplačilo odškodnin po dolgem in po čez, po razmisleku v zvezi z nekaterimi dejstvi, pa je sporna do te mere da je potrebno najprej razčistiti nekaj točk: • dejstvo je, da Slovenije, kot legalne državnopravne entitete pred osamosvojitvijo ni bilo • legitimna in legalna slovenska državnopravna entiteta je bila do leta 1918 habsburška Avstrija, saj so bili Habsburžani do konca legitimni “karantanski” vojvode, ne glede na prikrivanja vseh formalnih ustoličevanj, izvedenih ravno zaradi državnopravne legitimitete • tako imenovani poklek samozvane delegacije pred regentom v Beogradu pokončani 1. svetovni vojni nima nikakršne pravne veljave, saj delegacija ni imela mandata • sama združitev preostanka Slovencev, zgolj kakšne tretjine s Hrvati in Srbi v Kraljevino SHS (kasneje preimenovano v kraljevino Jugoslavijo) je bilo popolnoma nelegitimno dejanje in kot tako nično, nezavezujoče, saj ni bilo izvršeno nikakršno pravno opravilo, med katere nedvomno sodijo tudi splošne volitve • prav tako so nična vsa državnopravna dejanja in stanja, ki so rezultat teh nelegalnih in nelegitimnih stanj, vključujoč revolucionarni, nedemokratični režim po koncu druge svetovne vojne, izvzemši medvojne odločitve o samoodločbi in združitvi • legitimiteta Slovenije kot socialistične republike je bila vzpostavljena le delno v okviru zvezne države in je bila zgolj temelj za samostojnost in neodvisnost nove Republike Slovenije Usklajeni predlog zakona določa, da bodo dodatne pravice kot žrtve pridobili • otroci, tudi če njihove starše ni ubil okupator ali njegovi sodelavci, • civilne osebe, ki so morale zapustiti svojo hišo, ker je bila požgana ali porušena, ne glede na to, katera oborožena sila je to povzročila, • prisilni mobiliziranci v nemško vojsko. In to so vse in edine nove pravice. Nobene pravice niso torej dane sodelavcem okupatorja. Vendar pa so vprašanja, ki so se sprožila po koncu usklajevanja, legitimna in je nanje treba dati odgovor. Tudi, če so ta vprašanja sprožena zato, da vznemirijo javnost in umetno povzročijo razlike, moramo nanje odgovoriti...« (konec citiranega izvlečka iz pisma članom) To pismo, pravzaprav najpomembnejši del sem vam želel predstaviti, ker se v naši stranki zavzemamo za pravično razdelitev »vlog« v naši zgodovini, predvsem pa ne bomo nikoli dopustili, da bi se pozabilo. Prav zato vas Zveza združenj borcev Litija in SD Litija vabita, da se nam tudi letos pridružite na Javorškem Pilu, ob obeležju NOB, kjer v četrtek, 27. aprila ob 11.00 uri pripravljamo kratko slovesnost. Bodite tudi vi z nami in skupaj dokažimo, da nismo pozabili in da vemo, komu gre tudi zahvala za to kar imamo danes. Po slovesnosti pa bo kot vedno dovolj časa za prijetno druženje in obujanje spominov. In v pomladi so se zbudili tudi delavci. Tudi 1. maj je praznik, ki zasluži pozornost in trenutek premisleka. Globalizacija in povezovanje sta prinesla mnoge spremembe. Vse večje število brezposelnih, umiranje in zapiranje nekoč slavnih podjetij zaskrbljujejo. Res je, slovenska delavka in delavec sta draga, a le zato ker sta pridna in delovna. Ker jima nikoli ni bilo težko prijeti za delo in dokazati, da na teh tleh živijo pridni in delovni ljudje. Razvoj zahteva svoje, a poskrbimo, da slovenske delavke in delavci ne bodo plačali prevelike cene. Zato tudi ob prazniku dela pomislimo na tiste, ki so ostali brez dela in zaslužka in jim pomagajmo, da bodo našli nove zaposlitve. Omogočimo delo tistim, ki želijo delati, ki želijo prispevati k razvoju. Ne razprodajmo slovenskih podjetij le tujcem, saj je naša mladina pripravljena zastaviti svoje znanje za razvoj. Le priložnost ji moramo dati. Zato prvega maja nasvidenje na tradicionalnih srečanjih, večer prej pa na kresovanjih. In ko bodo prazniki minili se bomo zbrali tudi vsi, ki nam ni vseeno kaj se dogaja v naši občini, Litiji. Socialni demokrati 17. maja 2006, v veliki sejni sobi Občine Litija pripravljamo letno konferenco na kateri bomo izbrali in potrdili kandidata za župana in kandidatke in kandidate za občinski svet, mestno skupnost in krajevne skupnosti. Konferenca je odprta za vse. Zato vabim vse članice in člane, simpatizerke in simpatizerje ter vse ljudi, ki jim ni vseeno, da se nam pridružijo. Izberimo skupaj ljudi, ki jim bomo zaupali škarje in platno v naslednjem štiriletnem obdobju. Dajemo vam priložnost, da s svojim glasom in predlogom oblikujete našo volilno listo, ki bo zmagovalna in bo predstavljala upanje za nadaljnji razvoj litijske občine. Izkoristite svoj glas, NAJ VAM NE BO VSEENO. Drage občanke in občani Litije. Želim vam lepo pomlad in se veselim srečanja z vami: • 27. aprila 2006 ob 11.00 uri pri obeležju NOB na Javorškem Pilu, • 30. aprila in 1. maja 2006 na tradicionalnih srečanjih ob prazniku dela in • 17. maja 2006 ob 18.00 uri v veliki sejni dvorani občine Litija, ko bomo izbirali in izbrali. Vem, da boste z menoj in vsemi tistimi, ki nam ni vseeno in si želimo razvoja in prihodnosti za vse. Hvala vam, da mi ponujate roko. Skupaj bomo lažje premagali ovire in tlakovali trdno pot v prihodnost. SREČNO!! Gorazd MAVRETIČ Predsednik OO SD Litija • dejstvo je torej, da je slovenska državnopravna legitimiteta leta 1918 ugasnila in se pojavila šele leta 1990-1991 na podlagi referendumske odločitve in Ustave Republike Slovenije, ki je vzpostavila mednarodno priznano državo. • nobena državnopravna zaveza iz zgoraj omenjenega obdobja, ki v slovenski ustavi oziromav Temeljni ustavni listini ni natančno opredeljena, Republike Slovenije ne more zavezovati k ničemur. • Odškodnine “žrtvam vojnega nasilja” torej v nobenem primeru niso zadeva Republike Slovenije, ampak eventuelno nasledstvenih pogajanj, razen v smislu svojih državljanov, pri uveljavljanju njihovih zadev • predvsem in zlasti pa odškodnine za žrtve vojnega nasilja niso zadeva Republike Slovenije zato, ker so povzročitelji znani in so še danes določljivi in dosegljivi državnopravni subjekti. To so Italija, Nemčija in seveda z njo tudi Avstrija, kot združena in dejavna agresorka, Madžarska in seveda Hrvaška, saj je bila Nezavisna država Hrvatska državnopravna entiteta in zaveznica sil Osi. • tudi revolucionarno nasilje in njihove žrtve so posledica agresije omenjenih držav, kot na primer Štrigovske žrtve in je torej njihova dolžnost in obveznost upravičencem poravnati tudi to škodo. Edina dolžnost Republike Slovenije je izpeljati vse potrebne ukrepe in korake, da omenjenim žrtvam, slovenskim državljanom, zagotovi servis glede upravičenih zahtev. Absolutno nesprejemljivo je, da se kakršnekoli odškodnine, ki so posledica agresije in revolucionarnih dejanj znanih akterjev izplačujejo iz žepov davkoplačevalcev Republike Slovenije. Agresorji so znani, zato naj škodo tudi poravnajo. V kolikor pa so že kaj plačali nekdanji skupni državi Jugoslaviji, potem naj se to poravna iz dediščine in je torej to zadeva nasledstvenih pogajanj. K žrtvam pa bi dodali še to. Zapustiti domovino, ki se znajde v krizi, je seveda mogoče. Nikoli pa to ne more biti hvalevredno dejanje. Posebej pa glede tistih, ki so bežali z orožjem v roki, velja, da ne morejo biti begunci, ampak kve čjemu neka vrsta dezerterjev. Kaj drugega more biti nekdo, ki se javno in glasno okliče za branilca domov, ko pa sovrag pride na vrata, panično, skoraj dobesedno brez strela, a z orožjem v roki, pobegne! Tudi o civilnih beguncev velja nekaj podobnega. Posebej pa je treba upoštevati, da so si pobegli prav kmalu lepo pomagali in v svobodnih, demokratičnih, kompetitivnih okoljih dosegali akademsko izobrazbo, poklicne in poslovne uspehe. Tisti, ki so ostali tukaj, pa so po veliki večini nekomunisti, pa so dostikrat pod hudimi pritiski ohranjali domovino slovensko. Sprašujemo se, kam bi se pobegli vračali, če bi vsi Slovenci pobegnili. Sedaj pa naj bi seveda tisti, ki smo vztrajali in z odrekanjem ohranjali domovino slovensko, beguncem, ki so si dobro postlali in med tem malo jokali “za domovino” plačevali še nekakšno odškodnino. Lepa reč! Do odškodnine so torej upravičeni zgolj le še tisti redki preživeli, ki so se borili proti okupatorju in kolaborantom in ki so trpeli po nemških, italijanskih ali hrvaških koncentracijskih taboriščih in seveda ugrabljeni otroci. Predsednik 0.0 SNS Litija: Matjaž PESKAR April 2006 Politika / Novice 7 SDS ŽENSKE V LITIJI Slovenska demokratska stranka sl že nekaj časa prizadeva In spodbuja politiko, v kateri bi večjo vlogo Imele tudi ženske. Namreč vsa dejstva do danes kažejo, da imamo tako na lokalni ravni kot tudi državni premalo žensk, ki bi lahko podala svoje mnenje In s tem tudi odločala o naši skupni boljši prihodnosti. Tudi vse raziskave na to temo do danes so pokazale, da smo si moški In ženske mnogokrat po razmišljanju in reagiranju različni. Ravno ta raznolikost in s tem možnost do podajanja različnih mnenj pa lahko pripelje do najbolj demokratično urejenega okolja, v katerem bosta lažje in bolje živela tako moški kot tudi ženska. Zaradi navedenega ima SDS v svojem statutu ustanovljen Ženski forum, na podlagi katerega spodbuja ženske k večji aktivnosti tudi na tem področju. 11. marca 2006 je potekala ustanovna konferenca Ženskega odbora Obljubljanske regije, v katero spadamo tudi občanke v Litiji. Konference se je udeležila predsednica ŽO SDS dr. Romana Jordan Cizelj, ki je še prav posebej poudarila krepitev vloge žensk v slovenski družbi. Na ustanovni konferenci je bil izvoljen izvršilni odbor Obljubljanske regije, ki je sestavljen iz članov večine občinskih in mestnih odborov Obljubljanske regije. Litijsko v izvršilnem odboru tako zastopa Mateja Blažič. Za predsednico je bila imenovana in izvoljena gospa Pavla Meglič iz Občinskega odbora SDS Ig. Konference smo se udeležile kar štiri članice Občinskega odbora SDS Litija, kar je bila zelo dobra zastopanost v primerjavi z ostalimi odbori Obljubljanske regije. Zato tudi nič presenetljivega, da smo se v kratkem času zelo hitro organizirale in še ne po preteku enega meseca po konferenci dobile in se tudi formalno organizirale po statutu stranke v Ženski odbor Litija. Dne 6. aprila 2006 smo imele ustanovno konferenco, katere so se udeležile vse dosedanje aktivne članice SDS Litija. Imele smo tudi čast, da sta nas obiskali kar dve gostji z izkušnjami pri organiziranju žensk v politiko, gospa Jožica Sovine, ki je predsednica Celjske regije in hkrati tudi podpredsednica ZO SDS ter gospa Pavla Meglič, predsednica Obljubljanske regije. Kot gosta sta nas pozdravila in podprla tudi naš predsednik SDS Litija Anton Kovič ter predsednik našega odbora SDM Litija Gregor Zavrl. S tem smo vse članice SDS v občini Litija pridobile tudi članstvo v Evropski ljudski stranki EPP Woman in IDU, mednarodne demokratske zveze. Naš temelj je zeta enostaven: ŽELIMO ENAKOPRAVNO SODELOVATI V OBČINI KOT AKTIVNE DEMOKRATINJE IN SVETNICE, želimo se izobraževati na področju domače in evropske zakonodaje, sodelovati v parlamentu, sodelovati na razpravah lizbonske strategije. Samozavest javnega nastopanja in odločanja naj ne bo več nam v breme. Stopimo v korak s časom in odprimo oči. Naj navedem le nekaj ključnih problemov, ki jih v naši občini vsi vidimo, pa vendar še vedno niso rešeni. Sedanja občinska oblast nam ni omogočila zdrave pitne vode. Analize vode so pokazale katastrofalne rezultate. Zgrožene smo nad dejstvom, da je dosedanja občinska oblast onemogočila samostojen spoštovanja vreden obisk v prostore občinske zgradbe našim paraplegikom, invalidom, starostnicam in starostnikom. Dvigalo sicer obstaja, ampak dokaj neuporabno. Nikjer nobene položne poti za vozičke paraplegikov ali za mamice z dojenčki do prvega nadstropja v prostore UE, banke, sodišča, DURS-a Zgradbo našega ponosa in naših pravic. Zakaj mora Litija biti žigosana kot najbolj “neurejena podeželska vas”?! Divja smetišča ob Savi, podrte in zanemarjene zgradbe ob cestah, kar je še huje...v samem centru mesta Litija! CESTE; tem cestam lahko rečemo samo še moderni kolovozi. Grozljiv pogled ob glavni cesti na vrtičkarje. Uredimo si lepe vrtove, ne pa podrtije salonitk in preperele plastike. Naj raste zelenjava za zdravo telo. Zal je vsa ta zelenjava ob glavnih cestah za zdravje škodljiva, absorbira vse izpušne osvinčene pline dnevnega in nočnega prometa. Kakšne so telekomunikacijske povezave v naši občini?! Prebivalci nekaterih krajevnih skupnosti še vedno niso “mobilno dosegljivi” in tudi elektronsko le preko klasičnega telefona povezani! Zakaj občina ne spodbuja s sofinanciranjem prebivalce za nabavo cvetja in parkovnih nasadov.?! Saj to je del našega denarja tudi in vsi davkopla č evalci si zaslužimo lepo in zdravo okolje. Pomagajmo družinam v stiski, pomagajmo ženskam, katere so dnevno izpostavljene nasilju doma ali v službah. Ženski odbor SDS v Litiji bo smotrno spodbujal obrtno cono v Litiji. Zakaj se mora 3000 oseb dnevno voziti v Ljubljano na delo? Zakaj večina troši denar v BTC-ju ali drugod po Ljubljani? Podpirajmo lokalno gospodarstvo in trgovine! To je le del iztočnic iz programa delovanja Ženskega odbora v Litiji, v katerem trenutno aktivno deluje 5 žensk, ki smo bile izvoljene kot članice IO Ženskega odbora Litija in sicer: Marta Kmetič, Marija Borišekjožicajeraj, Irena Zupan in Mateja Blažič. Na konferenci smo izvolile našo predsednico gospo Aleksandro Veble, ki je s svojo prodornostjo, pozitivno naravnanim razmišljanjem in predvsem s svojim znanjem in izkušnjam, ki jih je prinesla iz različnih okolij, tako politično urejenih kot tudi religijsko in kulturno, lahko nam vsem v vzor in pogum za aktivnosti tudi na področjih, ki nam na vsakem začetku zvenijo tuje. Zato spoštovani ženski spol v litijski občini, pridružite se nam, organizirale bomo delavnice, okrogle mize, posvete, tečaje izobraževanja in prisluhnile vašim idejam in problemom. V slogi je moč, izkoristimo našo moč v dobre namene, za naše naslednike, naj reforme obrodijo sadove. Ne dovolimo si kritizirati, saj te pravice nimamo, če same ne bomo sodelovale z ljubeznijo in spoštovanjem do naših ciljev za lepšo pot bodočnosti. Za ŽENSKI ODBOR SDS LITIJA: Mateja BLAŽIČ SERVIS PLINSKIH NAPRAV Hitro vam opravimo PREGLED, SERVIS in VZDRŽEVANJE kuhinjskih plinskih aparatov in peči! Pokličite: DAJMOX d.o.o., Kresnice GSM: 041-696-147 ali 01/8977-940 SDS SDM Litija (podmladek SDS) Občinski odbor Slovenske demokratske mladine (podmladek SDS) Litija deluje dobro leto. V Slovenski demokratski mladini smo se odločili, da v letošnjem letu obeležimo vse pomembnejše svetovne dneve In na Iskriv in domiseln način opozorimo na njih tudi širšo javnost. V najštevilnejši mladinski politični organizaciji v Sloveniji se želimo aktivno vključevati v politična dogajanja v občini Litija, zato smo se odločili, da predstavimo naše načrte za letošnje leto. Poudarek dajemo predvsem odmevnim projektom, ki bi pritegnili veliko število mladih. Pri tem pa ne pozabljamo na starejše člane stranke, saj so zaradi izkušenosti vsekakor vedno dobrodošli. Kot mnogo, nam podobnih odborov, se tudi sami vse pogosteje srečujemo s finančnim vprašanjem, saj so želje oziroma cilji še kako povezani s tem. Pa naj omenimo nekaj aktivnosti, ki so se, oziroma se bodo odvijale v okviru našega odbora. Kljub začetnim težavam smo uspešno organizirali smučanje na Dolah, ki je potekalo 4.2.2006. Čeprav je bila udeležba majhna, nam je le to dalo novega elana za podobne projekte. Za materinski dan smo obiskali slovenske porodnišnice in mladim mamicam zaželeli veliko zdravja in veselja z njihovim novorojenim otrokom. Za člane in simpatizerje SDM-a, dne 27.3-2006 smo organizirali ogled parlamenta, saj je povpraševanje po tovrstnih ekskurzijah med mladimi precejšnje. Na naravo in svetovni dan zdravja pa smo opozorili v petek, 7. aprila 2006, ko smo naključnim občanom na stojnici pred zgradbo občine Litija razdelili 100 kg jabolk z zastavico SDM-SDS na vrhu peclja. Ravnali smo se po reku ‘jabolko na dan odžene zdravnika stran’ in s petkovo akcijo želeli med Slovenci spodbuditi zdrav način življenja in mišljenja. Pridružil se nam je tudi predsednik 00 SDS Litija Anton Kovič. V načrtu imamo tudi nekaj ekoloških akcij, ki naj bi se odvijale tokom celega leta in h katerim spodbujamo tudi ostale odbore. Ker dajemo velik poudarek tudi aktualnim političnim zadevam v občini, spremljamo tudi delovanje SDS-a ter pri tem poskušamo biti kar najbolj aktivni. Vsekakor pase prioritetno zavzemamo za sorazmerno financiranje podmladka glede na število članov SDM v SDS na lokalni ravni ter prispevati levji delež na letošnjih lokalnih volitvah z enim samim ciljem- zmaga! Kot vidite poskušamo v okviru svojih zmožnosti delovati čimbolj kreativno in vsekakor ob aktivnosti članstva tudi rezultati ne smejo izostati. Pridružite se nam! Podpredsednik 00 SDM Litija Matjaž POPELAR Predsednik 00 SDM Litija Gregor ZAVRL Izvajanje elektroinštalacijskih del Prodaja in montaža sekcije ki h garažnih vrat Izvedba dvoriščnih drsnih vrat www.elektro-petek.si info@elektro-petek.si Občni zbor Društva upokojencev Litija BOGAT PROGRAM IN ŽIVAHNO ČLANSTVO V četrtek, 13. aprila 2006, so se člani Društva upokojencev Litija, ki šteje 1060 članov zbrali na volilnem občnem zboru. Obravnavali so poročilo predsednika v dveletnem mandatnem obdobju, finančno poročilo In program dela za bodoče. Izvolili so novo vodstvo In organe. Še nadalje bo društvo vodil 9 članski upravni odbor, predsednik Janez Kres, njegov namestnik pa bo Gusti Grošelj. L _ BO LITIJA IZKORISTILA Slovenska ljudska RAZVOJNI PREBOJ? Končno bi lahko rekli se je zgodila litijska iniciativa v zvezi s povezovanjen regionalnega razvoja, takšen je lahko zaključek po prvem srečanju županov občine Kamnik, Lukovice, Dola pri Ljubljani, Moravč, Zagorja, Ivančne Gorice, Šmartnega pri Litiji in občine Litija. Namreč na podlagi vrste pobud svetniške skupine Slovenske ljudske stranke Litije je litijski župan v četrtek 30. marca sklical župane oz. predstavnike že omenjenih občin predvsem na temo razgovora o zasnovi OBMOČEGA RAZVOJNEGA PARTNERSTVA OBČIN OB SREDIŠČU SLOVENIJE in v tej zvezi oblikovanju razvojnega programa za naslednjih sedem let do leta 2013- Oblikovanje takšne subregije pomeni predvsem možnost, da lahko občine, ki so na obrobju najbolj razvite ljubljanske razvojne regije uveljavijo poseben status in si na osnovi razvojnega partnerstva zagotovijo bistveno boljše pozicije pri višini sofinanciranja z strani evropskega regionalnega sklada, ki bo v naslednjih sedmih letih lahko bistveno prispeval k hitrejšemu in enakomernejšemu regionalnemu razvoju. Pomen omenjenega razvojnega partnerstva je še večji, saj vključuje tudi občino Zagorje, ki je formalno v Zasavski regiji, kar daje samemu partnerstvu bistveno večji pomen. V vladni službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko je strategija spodbujanja enakomernega regionalnega razvoja usmerjena v štiri komplementarne sklope in sicer: • neposredne spodbude na ravni razvojnih regij, glede na indeks razvojne ogroženosti regije kot celote, • spodbude pri oblikovanju območnih razvojnih partnerstev, kjer naj bi se za posamezna območja, ki so v bistvenem razvojnem razkoraku s povprečjem v regiji obravnavala s temu primerno višjimi regionalnimi spodbudami, • spodbudami na ravni občin z že letos uveljavljenimi dodatnimi sredstvi na ravni posamezne občine (nekoč demografska ogrožena območja), • posebni ukrepi glede na območja z strukturnimi problemi. Vsi ti ukrepi dajejo bolj enakopravne pogoje za skladen regionalni razvoj celotne Slovenije, kakor tudi posamezne občine. Sedaj so na potezi občine same, da izkoristijo to priložnost in v svetniški skupini SLS Litija bomo z velikim zadovoljstvom podprli predlog o podpisu pogodbe o ustanovitvi OBMOČNEGA RAZVOJNEGA PARTNERSTVA OBČIN OB SREDIŠČU SLOVENIJE, saj je le tak pristop lahko garant, da tudi občine, kijih je do sedaj vedno tiščal k tlom visok odstotek razvitosti ljubljanske regije dobijo drugačno obravnavo pri pridobitvi sredstev za regionalne razvojne projekte. V SLS Litija menimo, da bi bilo smiselno to povezovanje utrjevati tudi v luči možnosti usklajevanj v procesu ustanavljanja pokrajin. Sedaj so na potezi občinski sveti vseh osmih občin, da v zelo kratkem času, do sredine maja potrdijo predlog pogodbe o ustanovitvi območnega razvojnega partnerstva in pripravi programov za naslednjih sedem let, ki morajo biti pripravljeni in sočasno usklajeni z regionalnimi razvojnimi programi do meseca septembra. Pred občinami so po naši oceni najpomembnejši meseci programiranja razvoja zanaslednjih sedem let, ki lahko ob dejstvu »izpogajanih« kar 1,8 milijarde evrov ključno pripomorejo k uspešnemu regionalnemu razvoju vtem obdobju in učinkovitem črpanju sredstev. Ključno vprašanje, ki se zastavlja v SLS Litija je, ali bo nabor projektov iz naše občine takšen, ki bo prispeval k dejanskemu RAZVOJNEMU PREBOJU Litije, kakor tudi celotne občine. Franci ROKAVEC SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI OBČINE LITVA Ob prihajajočih praznikih in ob drugi obletnici vstopa Slovenije v EU vam želimo prijetno praznovanje ter da bi vsi skupaj ohranili narodno in državljansko zavest ter identiteto, seveda ob naši skupni želji, da bi se naša pozitivna pričakovanja v čim večji meri uresničila. SLS LITVA TISKARNA LITIJA CDK39, 1270 Litija BARV FOTOKOPIMMJi povečave in pomanjšave A4 format - 220 SIT A3 format - 400 SIT Poročilo o delu društva v preteklih dveh letih je podal predsednik Janez Kres. V njem je bila prikazana pestra in bogata dejavnost društva za člane na področju kulture, športno rekreativne, planinsko pohodniške, izletniške in socialne dejavnosti. Mešani pevski zbor in ženski pevski zbor sta pridno vadila in v veselje članov nastopala, udeleževala sta se tudi regijskih in republiških pevskih srečanj. Na novo je zaživel tudi citrarski krožek. Tudi na športno rekreativnem področju se je veliko dogajalo. Člani so vadili v balinanju, kegljanju, streljanju, ribolovu, ruskem kegljanju, pikadu in pletenju. Udeleževali in organizirali so tudi regijska tekmovanja in tekmovanja med društvi. V društvu so ponosni na člane planinske sekcije, saj so ti korenjaki prehodili del zasavske transverzale, sevniške poti, tradicionalne pohode širom Slovenije, poleti pa so se podajali v visokogorja. Pohodi so bili varno vodeni in v veliko zadovoljstvo udeležencev. Tudi izletništvo je v zadnjem dveletnem obdobju pridobilo veliko novih privržencev. Poleg izletov po domovini in nekaj v tujino, so organizirali tudi dobro obiskana srečanja ob dnevu žena in mučenikov, martinovanje in novoletno srečanje, ter srečanja s pobratenimi društvi iz Maribora-Tabor, Loške doline in Lesc, pa tudi z društvi na občinski ravni. Skrb za člane je bila v skrbnih rokah socialne sekcije in sicer merjenja krvnega tlaka in holesterola, organiziranje krajših izletov za starejše od 70 let, popoldanski klepeti ob čaju, novoletno srečanje starih nad 80 let, obiski članov na domu in v Domu Tišje ter razne pomoči in nasveti članom pri socialnih problemih. Odmevna je bila tudi pomoč članom pri svetovanju in vlaganju zahtevkov za del vdovske pokojnine in vsakoletna pomoč pri izpolnjevanju dohodninskih napovedi. Predsednik društva je poudaril, da imamo odlično članstvo, ki se je aktivno vključevalo v ponujene dejavnosti, vodstvo društva pa se bo tudi v bodoče trudilo, da bodo člani z delom društva zadovoljni. Na občnem zbom je bilo podeljeno priznanje zakoncema Kokalj iz Tep za zlato poroko in zakoncema Krafogelj iz Ponovič za biserno poroko. Občni zbor je s svojim nastopom popestril društveni pevski zbor, učitelj citrarjev z blagodejnimi zvoki citer, član društva Rudi Vozelj z Loga s harmonikarjem s pevskim nastopom, na harmoniko pa je pritegnil tudi zlatoporočenec, gospod Kokalj. Veselo je bilo tudi še druženje po občnem zbom. »To ni le občni zbor, je prava akademija« je občni zbor in delo društva pohvalil župan Mirko Kaplja, ki se je poleg predstavnika regijskega društva upokojencev, predstavnikov občinske zveze DU, Društva diabetikov, Društva invalidov, Planinskega društva in Zveze borcev, udeležil občnega zbora. In še povabilo društva upokojencem: UPOKOJITEV NI UTOPITEV, LE NOVA ODLIČITEV, IZBERI PRAVO, V NAŠEM DRUŠTVU JE ŽIVLJENJE ZDRAVO! NI TREBA VELIKO BESED, LE KORAK, V NAŠE DRUŠTVO VSTOPITE IN SE ODLOČITE, BI PELI, POTOVALI, SE ŠPORTNO IGRALI, VEČ HODILI IN TAKO PRIJATELJE DOBILI. PRIDITE, TU ŽIVLJENJE SE VRTI NA VSE STRANI. (Mila Grošelj) Martina KRALJ April 2006 8 N o vice/Kultura 3. POHOD PO OBORNKIH JABLANIŠKE DOLINE £ Petnajst km poti se da premagati v dobrih treh urah. Vendar je deset točk ob celotni trasi poti, v soncu, zadržalo pohodnike mnogo dlje, tako, da so morali v zadnjem delu od gradiške cerkve sv. Magdalene morali kar pospešiti, da so ujeli zaključno prireditev, ki je bila ob 14. uri v vasi Gradišče pri Litiji. Kljub kar dolgi poti, se množici pohodnikov kar ni dalo v dolino in so še dolgo ob domačih dobrotah posedeli v Gradišču. Letos je bilo kar nekaj novosti - s pomočjo Slovenskih železnic je bil organiziran prevoz iz postaje do Zg. Jablanice in popoldne nazaj, društvo je na jablaniško in gradiško cerkev namestilo ročno izpisane orise cerkva, dodatno je označena pot iz Gradišč do Brega, lokalni umetnik je pripravil turistične spominke, ki jih je bilo moč kupiti na kontrolni točki v Perlesju,-Omeniti velja tudi razstavo starih fotografij v Domačiji spominov v Gradišču. Seveda pa ni manjkala že tradicionalna predstavitev domačij ob celotni poti, tako, da so pohodniki prihajali na cilj resnično zadovoljni. V vabilo so organizatorji zapisali-»z udeležbo na pohodu boste naredili nekaj zase in za razvoj podeželja«. Jablaniška dolina in obronki okoli nje so prijetna in zanimiva izletniška točka skozi celo leto, zato si društvo prizadeva za stalen obisk. Ob priložnosti »pohoda po pohodu«, ki je vsako leto namenjen organizatorjem - je bila svečano predana namenu informacijska tabla doline z vrisano pohodno potjo, znamenitostmi - naravno in kulturno dediščino, kmetijami s ponudbo in drugimi zanimivostmi. Začasno je nameščena na startu poti - na gasilskem domu v Zgomjijablanici. Namreč na pobudo gasilcev in ob podpori šmarske občine je v pripravi projekt prenove gasilskega doma oziroma izgradnje večnamenskega doma krajanov. Del prostora bo namenjen tudi informacijski točki, kjer bodo obiskovalci ob vikendih lahko dobili informacije o tem, kaj početi in kaj ponuja Jablaniška dolina in njeni obronki. jelka g^BIČ Organizatorji - Društvo za razvoj podeželja LAZ so tudi letos Imeli srečo z vremenom. V meglenem jutru je na pot krenilo več kot 500 pohodnikov. Pri startni mizi so se okrepčali z dobrotami, ki so jih pripravile jahlanlške gospodinje in z jabolkom v nahrbtnikih so se podali po markirani poti. V Zagriču smo dobili asfaltno prevleko V Zagriču smo 12. aprila dobili že dolgo pričakovan asfalt na 1560 metrskem odseku ceste Gornji Vrh - Zagrič. Cesta se je asfaltirala 3 metre široko s polmetersko muldo. Po predračunu naj bi investicija asfaltiranja znašala 16 mio sit (66.778 evrov). Občani smo od tega prispevali 10 % investicije asfaltiranja in v celoti spodnji ustroj. Modernizacija ceste bo prebivalcem precej olajšala prevoz do doma, ostalim občanom pa bo služila kot tranzitna cesta, saj povezuje Primskovo s Čatežem oziroma z občino Trebnje. Vasica je postala prav prijazna in upam, da se bodo kljub odročnosti pojavili tudi novi investitorji, ki bodo lahko še dodatno popestrili kraj. Sama investicija je resnično gromozanska, sploh si ne morem predstavljati, kako bi lahko ena sama oseba to izvedla. Ali pa drugače, če pomislimo, koliko asfaltiranih cest imamo in koliko to vse stane, kakšno vrednost imamo v cestah. Zato je prav, da pazimo na naše ceste, ki smo jih ali pa so jih naši predniki s precej truda zgradili. Veseli smo tega dogodka, zato bi se tudi v imenu gradbenega odbora zahvalil občini Šmartno pri Litiji, predvsem županu Milanu Izlakarju, vsem svetnikom in ostalim, ki so z raznovrstnimi prispevki podprli ta projekt. Janez VIDGAJ montaža Bajec PUC OKHH in URHIH Borut Bajec 1* TV1270 Utlja Telefon: 01/898 08 TTOaksil91/898 37 21 Gsm: 041/754468 • friafl: bbajec@slol.net Zastopnik MM 'ROPU 5000 6000 CORSA Vzemite vec datni prihranki! Opel. Nove ideje, boljši avtomobili. 1 fko Kupon I za brezplačno dodatno opremo pri nakupu ■ nove Meri ve ali Corse v vrednosti do I 70.000 SIT 1 Kupon velja do 30. aprila 2006. MERIVA _________ Uživajte v svobodi izbire! Prinesite kupon k pooblaščenemu trgovcu z vozili Opel in ob možnosti menjave Staro za novo ob nakupu Corse ali Merive prihranite do 525.000 SIT* ali prenovljene Merive do 452.000 SIT* ter izberite še brezplačni paket dodatne opreme! avtotehna vis in Mahkovic mt™27pnLitij' “o!*™ •Prihranek velja za Corso Silverline 5-vrat 1.7 CDTI (75 kW), z določeno dodatno opremo oli Meriva Cosmo 1.7 CDTI y*. - (75 kW), z določeno dodatno opremo, ob nakupu pod posebnimi pogoji prodaje. Kupon za brezplačno dodatno opremo . raj/f lahko vnovčite pri pooblaščenih Oplovih trgovcih ob nakupu Corse ali nove Merive od 1.4.2006 do prodaje zalog. WWW.Opel.SI pri nakupu Corse ali nove Merive je mogoče Izkoristiti samo en kupon za dodatno opremo. Za podrobnejše informacije o ponudbi dodatne opreme In menjavi Staro za novo obiščite pooblaščene trgovce z vozili Opel. _ V PRLEKIJI V soboto, 1. aprila 2006, smo v okviru RK Polšnik organizirali izlet v Prlekijo. V Gornji Radgoni nas je pričakala prijazna vodička In nas pospremila v lepe kraje in med prijazne ljudi. V mestu »Zlate radgonske penine« smo si ogledali tri vinske kleti v votlinah grajskega griča. V eni izmed njih, poimenovani Klet pod slapom, nas je presenetil slap, čigar voda priteče iz skale grajskega hriba, v drugi smo lahko občudovali kraške kapnike. Tretjo so poimenovali šampanjska klet in v njej zori radgonska penina. Pot nas je vodila tudi med vinorodne gorice, kamor smo se popeljali kar s turističnim vlakom. V Hercegovščakih in na Policah se nam je odpiral veličasten pogled na lepo urejene vinograde in sadovnjake. Mimogrede smo si v Črešnjevcih ogledali še rojstno hišo čebelarja, pisatelja in slovničarja Petra Dajnka. V Prlekiji je tudi veliko oljarn in v oljarni Šeruga so nam prijazno razložili način pridobivanja bučnega olja. Na turistični kmetiji Benko v Sp. Ščavnici smo pokušali vino in domačo zaseko, na turistični kmetiji Hari pa so za nas pripravili okusno kosilo. Lahko rečemo, da smo preživeli zares lep dan in bili navdušeni nad lepotami pokrajin v severovzhodni Sloveniji. Prijaznim in gostoljubnim domačinom pa smo obljubili, da bomo še prišli. Amalija KADUNC Sadjarji izobraženi tudi o uporabi zaščitnih sredstev USPEŠNO IZOBRAŽEVANJE LITIJSKIH SADJARJEV Sadjarsko društvo Litija ima v svojih vrstah preko 200 aktivnih članov iz občine Litija in Šmarna pri Litiji. Prvenstvena naloga društva je izobraževati svoje člane tako teoretično kot praktično. Z novim zakonom, ki je stopil v veljavo 1/1-2006 pa je društvo začelo sistematično izobraževati člane o uporabi zaščitnih sredstev. V ta namen je bil v letu 2005 organiziran poseben tečaj, ki so ga vodili zato usposobljeni strokovnjaki. Ob zaključku tečaja je vsak obiskovalec opravil teoretični izpit, za kar je dobil posebno izkaznico, s katero dokazuje, da je uspešno opravil tečaj o uporabi zaščitnih sredstev, in na podlagi te izkaznice mu prodajalec lahko izda konkretna zaščitna sredstva, ki jih potrebuje. Praktično usposabljanje sadjarjev se začne že zgodaj spomladi in je povezano z vremenskimi razmerami. Tako je bilo letos organizirano 25.2. predavanje o vinogradništvu v gasilskem domu Šmartno pri Litiji, nato pav vinogradu praktični prikaz rezi vinske trte. Predavanje in praktični prikaz rezi v vinogradu je vodil ing. Maljevič. 14.3-2006 je bil opravljen praktični prikaz rezi sadnega drevja v nasadu Petra KRAŠEVCA v Gaberški gori, s poudarkom na teoretičnem delu rezi. Naslednji dan, dne 15/3 ob 16. uri pa je bil prikaz rezi sadnega drevja v nasadu Jožeta Leskovška na Savi. V obeh primerih je teoretični del in praktični del vodil ing. Maležič Za tovrstna izobraževanja je med sadjarji veliko zanimanje in se slehernega predavanja ali prikaza rezi udeleži od 40 do 50 sadjarjev. Letos je bilo za sadjarje tudi programsko volilno leto, na katerem občnem zboru, ki je bil v dvorani v Šmartnem pri Litiji ponovno za predsednika društva izvoljen Vojko BIZJAK. Sadjarsko društvo vsako leto v okviru izobraževanja organizira strokovne ekskurzije, ogled sadovnjakov po Sloveniji, ogled skladišč in hladilnic za sadje,vinskih kleti z zanimanjem pa si ogledajo tudi dosežke iz tega področja pri sosedih npr. v Avstriji) in drugje. Ciril GOLOUH MAMICA JE KAKOR ZARJA... Sobotni večer, 25. marca 2006, smo v Polšnlku preživeli v prijetnem vzdušju, v skromnem, a zato nič manj slavnostnem ambientu gasilskega doma. Dejstvo, da nam prostori podružnične osnovne šole niso več na voljo, kakor so nam služili dolga leta, nam Jo Je malce zagodlo, saj je bila ta »dvorana« do sedaj, naša edina izbira. A je že tako, da se spremembe dogajajo in tako smo se ta večer, po premisleku in iskanju preselili v sosednji gasilski dom. Prostor so s skupnimi močmi pripravili Martin Kos z ekipo, Hermina Voj e in Petra Kos tako, da nas je ob vstopu njegova nova podoba prav razveselila. Resda je bilo za vse nastopajoče, poleg mater, žen in deklet, ki jim je bila proslava namenjena, bore malo prostora, zato smo se kar stežka drenjali drug mimo drugega. A je vse poteklo v prisrčnem tonu, ko so se na improviziranem odru zvrstili Otroško mladinski pevski zbor, pod vodstvom Hermine Voje, z instrumentalisti sestricama Nino in Niko Košir na prečni flavti in klaviaturi, Petro Kos na kitari, Anžetom Gospetijem na harmoniki ter Tjašo Povše in Katjo Kuder na flavti in klaviaturi. Sledili so jim učenci PŠ Polšnik pod mentorstvom Ide Dolar, nepogrešljivi MoPZ, z dramatizacijami pa so popestrili program Primož Vozel, Mateja Jager in Diana Horvat v radovedni Sosedi ter bratec in sestrica Tjaša in Aljaž Povše s teto Vido Sladič. Manjkale niso niti Nabrušene kose, ki s starostjo in delom konkurirajo drugim skupinam. Kakor je že običaj, je KS, s pomočjo Društva podeželskih žena, pripravila zakusko z domačimi dobrotami, prav tako pa so vse pripadnice nežnega spola, prejele cvetlico v spomin na lep večer. Na koncu naj se še lepo zahvalim vsem, ki so soustvarjali ta večer, vsem nastopajočim in vsem zunanjim sodelavcem, nenazadnje tudi gasilcem, ki so prijazno odstopili prostor, cvetličarni Ciklama iz Litije za cvetje ter muzikantom, kijih ta večer zagotovo ni primanjkovalo. Poleg našega Pavleta Kokalja, sta si tokrat harmonike podajala še Jože Kos in Anže Gospeli, tako da sta se pesem in rajanje nadaljevala še do poznih ur. In zaključek: ugotovili smo, da ni pomembno, kje smo, pomembno je, da se znamo zabavati. (Da ne bo pomote, prostorska stiska je vseeno prevelika, da bi nam garaža dolgoročno služila za alternativo. A saj vemo, da ima kultura luknjo v žepu...) op.a. Za KD Polšnik, Laura HORVAT FASADERSTVO IZDELAVA TOPLOTNIH FASAD Z: - stiroporjem - mineralno volno GRADIŠEK JANEZ s.p. Partizanska pot 13, Litija Tel.:01 8981 740, GSM: 041 648 942 e-mail: gradisek.janez@siol.net www.fasaderstvogradisek.com Nj II IŽ NICAI A Parmova 9,1270 LITIJA E-mail: knjiznica.litija@email.si www.litija.net/mkl_____________ Izposoja, informacije Litija: 01/898 05 80 Fax: 01/898 05 85 Izposoja Šmartno: 01/899 20 80 Se dogaja.... V knjižnici se venomer dogaja, naj vas opozorimo na preurejanje oddelkov v pritličju. Najprej je bil prestavljen oddelek z neknjižnim gradivom (CD, video, DVD) na primernejše police v čitalnico. Leposlovje za najstnike je dobilo prostor ob računalnikih za mlade, tudi police za predšolske otroke niso več visoke 2 metra. V naslednjih mesecih pa bodo večji kotiček dobili najmnajši otroci. Prenovljen oddelek z neknjižnim gradivom (foto arhiv knjižnice) Streha na knjižnici je pozimi in ob dežju že več let kazala svoje zobe. Strešniki so bili slabe kakovosti in so postajali ob drsečem snegu in vetru nevarni, saj so se lomili in padali na tla. V začetku aprila je bila prekrita polovica strehe in zamenjani vsi poškodovani strešniki na drugi polovici. Delo na strehi (foto arhiv knjižnice) Razstava Brede Podbevšek V sredo, 19. aprila 2006, je bila odprta razstava Brede Podbevšek iz Rodice. Šopki rož so priklicali pomlad. Likovni kritik in umetnostni zgodovinar prof. Mirko Juteršek je zapisal, da »se slikarka tematsko posveča predvsem slikanju cvetja in dreves, kar je vsekakor odraz lahkotni predanosti zgolj lepemu, ki vsebinsko izključuje kakršnekoli nesporazume z okolico«. Program so popestrili pevci MPZ Lipa iz Litije in pevka slovenskih domačih pesmi. Razstava bo na ogled do 6. maja. Razstava je odprta (foto arhiv knjižnice) Novice iz Glasbene šole Litija-Šmartno Ines Mandelj in Dona Ramšak, učenki GŠ Litija-Šmartno sta uspešno opravili sprejemna izpita za vpis na umetniško gimnazijo - Mandljeva - smer BALET, Ramšakova - smer SODOBNI PLES. Mentorica obeh je ga. Žužana Bartha. Čestitamo! Na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani se je sprejemnih izpitov udeležila tudi naša učenka, flavtistka Monika Fele, ki v naši glasbeni šoli že 6. leto obiskuje pouk prečne flavte pri prof. Miri Kranjčevi ter nauka o glasbi pri prof. Poloni Demšarjevi. Sprejemni preizkus je uspešno opravila. Feletova se bo v obdobju od 25. do 29. aprila 2006 udeležila Mednarodnega tekmovanja mladih glasbenikov v Požarevcu (Republika Srbija in Črna gora). Želimo ji uspešen nastop in kar najboljšo uvrstitev! V sredo, dne 29. marca 2006 je bil ob 18.00 uri v Kulturnem centru na Stavbah VEČER BALETA IN SODOBNEGA PLESA, ki ga je organizirala Glasbena šola Litija -Šmartno, pod mentorstvom dolgoletne učiteljice ge. Žužane Barthove. Na njem so se predstavili vsi razredi omenjenih oddelkov, v goste pa smo povabili tudi goste iz Glasbene šole Hrastnik, kjer naša mentorica Barthova tudi poučuje. Nastopilo je 76 plesalk in plesalec, ki so pokazali različne domiselne koreografije, ki so bile prav tako delo mentorice. Na naše veliko veselje se je nastopa udeležilo zelo veliko obiskovalcev. V četrtek, dne 13. aprila 2006, je bil v Kulturnem domu v Šmartnem ob 18.00 uri »MOZARTOV VEČER« ob 250. obletnici skladateljevega rojstva. Na njem so se predstavili različni instrumentalisti in tudi plesalci, vsi pa so izvajali Mozarta in plesali na Mozartovo glasbo. U.H. MOZARTOV BALETNI VEČER V sredo, 29. 03-2006, so učenke baletnega oddelka Glasbene šole Litija-Šmartno v Kulturnem centru Litija Na Stavbah pod vodstvom učiteljice Žužane Bartha pripravile plesno prireditev. Učenke so plesale na Mozartovo glasbo in presenetile z domiselno koreografijo, povezovalka programa, v vlogi Mozarta, pa je obiskovalcem na zanimiv način predstavila življenje in delo velikega glasbenega genija. Predstava je bila odraz resnega in zagnanega dela baletnega oddelka. Obiskovalci Mozartovega večera so v predstavi uživali in le želimo si lahko čim več podobnih dogodkov. JelkaJANTOL ZIK KULTURNI CENTER Litija Trg na Stavbah 8a, tel: 01898 02 70 OTROŠKE MATINEJE V aprilu smo v Kulturnem centru pripravili kar tri otroške matineje. Poskusno smo uvedli tudi otroške delavnice, na katerih so otroci tudi sami sodelovali in razvijali domišljijo. B.aprila je lutkovno gledališče loški oder iz Škofje loke predstavilo prikupno zgodbico o petelinu z naslovom Čombo, sončni kralj, 22. aprila pa je malčke razveseljeval čarodej Saturno. Sezona otroških matinej se bo končala z mesecem majem, zato še posebej vabljeni, da se udeležite zadnjih matinej, ki bodo 6., 20. in kot zadnja ustvarjalna delavnica 27. maja. PRIREDITVE Kljub temu, da se je letošnja abonmajska sezona že zaključila, v Kulturnem centru skrbimo, da ljubitelji gledališča ne ostanete brez zabave. 9. aprila je v naši dvorani gostovala priznana gledališka igralka Violeta Tomič z najnovejšo monokomedijo Hotel Babilon. V mesecu maju pa bomo v goste povabili kakšno od ljubiteljskih gledaliških skupin, Meseca april in maj sta sicer rezervirana za različne prireditve in koncerte domačih kulturnih društev. Tako so se v aprilu že zvrstile medobmočne revije JSKD 01 Litija ter koncerta UPZ Gradec in MePZ Društva upokojencev iz Litije. Velikonočni ponedeljek je popestril Pihalni orkester Litija s svojim gostom, harmonikarjem Francijem Žibertom, in obiskovalcem pripravil nepozaben glasbeni večer. RAZSTAVE 10. aprila smo v občinski avli otvorili priložnostno razstavo z naslovom »PISANICA RDEČA«. Razstava je skromen prispevek k ohranjanju naše dediščine, hkrati pa smo želeli opozoriti na enega naših najstarejših in najlepših slovenskih običajev -barvanja pirhov. Razstava ima tudi arhivsko vrednost, saj si je na njej mogoče ogledati enega redkih še ohranjenih učbenikov za barvanje pirhov iz 1.1922, ki so ga uporabljali v litijski Ljudski meščanski šoli ter zbirko velikonočnih voščilnic iz prvih 20. let prejšnjega stoletja. NAŠA DEDIŠČINA V Kulturnem centru smo v mesecu decembru odprli tri stalne muzejske zbirke, kar štejemo za velik uspeh, saj je naša lokalna zgodovina in s tem tudi skrb za njeno ohranitev med našimi prebivalci premalo uveljavljena in cenjena. Kljub številnim pozivom krajanom, naj nam pri zbiranju gradiva priskočijo na pomoč, lahko takšne oblike sodelovanja do danes preštejemo na prste ene roke. Muzej je, kljub temu, da je odprt vsak dan, po dogovoru tudi ob vikendih, obiskalo le nekaj razredov iz osnovnih šol, posameznih krajanov, ki bi jih ta tematika zanimala, pa skoraj ni. Žalostno je, da Lilijani še vedno ne znamo ceniti in spoštovati dosežkov in dela naših prednikov, s čimer bi se lahko enakovredno postavili ob bok številnim slovenskim mestom, ki so že dojela pomen svoje lastne dediščine. Človek ima občutek, da se jih sramujemo, še vedno je veliko več vredno tisto, kar imajo pri sosedih, četudi je to le počen lonec. Ponovno toplo vabimo vse občane, da nas obiščete, pokukate v naš muzej, nam posredujete kakšne informacije ali celo podarite kak predmet, ki ste ga nameravali vreči v smeti. Veseli bomo vsakega nasveta, tudi kritika je dobrodošla, zato vljudno vabljeni v Kulturni center Litija. „ , „ Kolektiv Kulturnega centra MUZEJ JE ODPRT: četrtek. ioh-i8h Petek: 10h - 12h Ponedeljek: 10h -18h Izven uradnega časa je možen Torek: 8h -14h ogled po dogovoru Sreda: 8h-14h (GSM 031/364-000). TC-MARKET DELOVNI ČAS: telefon: (01)8963-236 AGROMARKET DELOVNI ČAS: telefon: (01)8963-241 Kmetijsko gozdarska zadruga Litija ponedeljek-petek 7.30- 20.00 sobota 7.30- 19.00 nedelja 7.30- 11.30 NOVO - NOVO - NOVO WEČJA POMUDIBA = y©OOME ©EME S Bogata izbira SLAŠČIC! Bogata izbira orodja! ponedeljek-petek 7.00- 19.30 sobota 7.00- 13.00 Pestra ponudba SEMEN GNOJIL ZEMLJE 10 0 BVESTILA April 2006 VENCELj mizarstvo Zaposlimo mizarja ali mlajšega moškega, ki ga veseli delo v mizarski delavnici. Prijave z opisom delovnih izkušenj in izobrazbe pošljite na naš naslov. Mizarstvo Vencelj d.o.o. Šentvid pri Stični 66,1296 Šentvid pri Stični Tel: 01/7885 - 008 RAZPIS ZA LETOVANJE OTROK MED POLETNIMI POČITNICAMI 2006 Območno združenje Rdečega križa Litija bo tudi v letu 2 006 v času poletnih počitnic organiziralo letovanje za predšolske in šolske otroke iz občine Litija in občine Šmartno od 5. do 14. leta starosti in tovMPD Frankopan Punat na otoku Krku, od 29- 06. do 09.07. 2 006, v MZL Debeli Rtič pri Ankaranu, od 06.08.-16.08.2006 Kot v preteklem obdobju bomo tudi letos v času letovanja organizirali številne prostočasne aktivnosti - rekreacija in športne dejavnosti, družabno življenje, razvedrilo in program za zabavo, ustvarjalne dejavnosti naravoslovno tehnične vsebine in izlet z ladjico. Vsi, ki so že letovali z nami, vedo, da na letovanju ni samo morje in sonce, temveč tudi obsežen program iger; športnih tekmovanj, kvizov, plesa in obisk znane osebnosti. Za vzgojo in varnost otrok, ki bodo razdeljeni v manjše skupine , bodo skrbeli vzgojitelji-vodiči, predvsem iz vrst pedagoških delavcev in študentje pedagoških poklicev, ki imajo dolgoletne izkušnje na tem področju in poleg tega tudi dodatna znanja (učitelji plavanja, animatorji s področja kulturnih dejavnosti, ročnih spretnosti in drugo). Otroci morajo pred letovanjem opraviti zdravniški pregled pri svojem zdravniku. Območno združenje Rdečega križa Litija skuša pridobiti ustrezna finančna sredstva iz.naslova lokalnih skupnosti (občine Litija in občine Šmartno) in iz naslova koncesije za sofinanciranje letovanja otrok z zdravstvenimi indikacijami ter prispevki sponzorjev in donatorjev. Prizadevamo si, da bi bil prispevek staršev za 11-dnevno letovanje otroka čim nižji. Pri tem bo upoštevan dohodek na družinskega člana z namenom, da bi otroci iz socialno in materialno ogroženih družin letovali pod čim bolj ugodnimi pogoji z nainižiim prispevkom Starši morajo ob prijavi otroka za letovanje prijavo oddati na obrazcu in k temu predložiti tudi fotokopijo davčne napovedi - dohodnine za leto 2005. Na osnovi bruto dohodka na družinskega člana bo komisija za letovanje pri OZ RK Litija določila prispevek staršev za letovanje prijavljenega otroka. Prijave za letovanje, bomo zbirali do 31.5.2006 na OZRK Litija, oziroma na sedežu osnovne šole, enote VVZ (vrtca), ZD. Tudi v letošnjem letu bo letovanje 11 dnevno -10 polnih penzionov . Pestrost ponudbe se tudi v letošnjem letu razširja na otok Krk; mesto Punat, ki ga upravlja OZRK Maribor. Zaradi ugodne mediteranske lege otoka je primeren za zdravljenje in rehabilitacijo otrok in mladine z bronhialno astmo, kroničnim obolenjem dihal, obolenji lokomotornega aparata, alergičnimi in kožnimi boleznimi, presnovnimi motnjami, epilepsijo in drugo. Dodatne informacije lahko dobite osebno na OZRK Litija, Trg na Stavbah št. 1 ali po telefonu 01/8963 730. PESTRA IZBIRA APARTMAJEV V NASELJU SEVID Hrvaška (med Trogirjem in Primoštenom) SrediJadrana (420 km iz Litije) vas vabimo na poletni oddih v prijetne apartmaje. Samo 30 metrov od bivanja je čudovita plaža, rezervirana samo za vas. PROGRAM TEDNA RDEČEGA KRIŽA Od 08. do 15.05.2006 10. 05. 2006 od 09. do 15. ure: dan odprtih vrat OZ RK Litija - ogled skladišča OZ RK Litija; - stojnica OZRK Litija (prikaz publikacije; prikaz dejavnosti: video kaseta nudenje prve pomoči, preventivno merjenje krvnega tlaka, delo mladih članov RK in drugo) 08.-15.05.2006: - sprejem učencev 1. razredov osnovne šole v mlade člane Rdečega križa (2 skupini); 2 gledališki predstavi (Gledališča Tone Čufar iz Jesenic), - sprejem za predšolske otroke (2 skupini); 2 gledališki predstavi. 08. - 15. 5. 2006: razdelitev prehrambenih dobrin in higiensko tehničnih pripomočkov socialno ogroženim družinam in posameznikom iz območja Občine Litija in Občine Šmartno pri Litiji po predlogih krajevnih organizacij RK, Centra za socialno delo in patronažne službe. 12. in 20.05.2006: obiski starejših, bolnih in invalidnih oseb na domu (prostovoljci Rdečega križa po krajevnih organizacijah Rdečega križa); pogovor, priložnostno darilo in nudenje potrebne sosedske pomoči. 14.05.2006: izdelava in distribucija biltena »Kapl’ce« internega mesečnega glasila - OZ RK Litija. 15.05.2005: svetovni dan družine: materialna pomoč družinam s petimi in več otroki ter srečanje družin; obisk starejših v Domu Tišje. 26.5.2006:6. območno tekmovanje iz znanja o dejavnosti RK ter nudenju prve pomoči poškodovancem ob nesreči za učence 8. razredov OŠ iz območja Občine Litija in Občine Šmartno pri Litiji. 31.05.2006: pisanje spisov in izdelava risbe na temo »pomoč človeku« »RAZPIS« (šole in vrtci) 31.05.2006: seja območnega odbora OZ RK Litija na kateri bo podano poročilo o izvedbi »Tedna RK v letu 2006« z ugotovitvami in predlogi. APARTMA 2 5 3mj+15m2 terasa osebe: 4+1 različni termini: 40-65 EUR/dan INFORMACIJE: tel.: 01/8983-843 GSM: 041-719-444 APARTMA 3 20mj+llm2 terasa osebe: 2+1 različni termini: 30-40 EUR/dan mali oglasi ODDAM stanovanje v hiši na Bregu pri Litiji. Poseben vhod, opremljeno, CK, velika terasa, parkirišče. Informacije po telefonu: 041 835 884 PRODAM 17" računalniški ekran, star dve leti, malo rabljen, cena po dogovoru. Možna menjava za 17” LCD ekran. Inf.: 051 954-766 PRODAM skoraj čisto nove avtomobilske prevleke, črno-modra kombinacija, original za VW golf IV. Cena po dogovoru. 041 954-766 KUPIM zazidljivo parcelo v okolici Litije in Šmartna pri Litiji cca 800 m2 ali starejšo hišo potrebno adaptacije. Inf.: 041 954-766 PRODAM lepo ohranjeno otroško kolo, 24 prestav, staro dve leti, rde č o -rumene barve, cena po dogovoru. Inf.: 031 512-804 PRODAM kotno banjo, umivalnik s podstavkom, školjko in bide rabljeno eno leto, pletilni stroj Brodtner, električni pisalni IBM stroj z glavico, moška oblačila številka 52 (obleka, bundi, anorak, suknjiča, hlače, trenirke -10 kosov po 1.000 SIT) in čevlje številka 42, servisno obnovljen električni šivalni stroj Bagat v omarici, ženske plašče, jakne, bluze, krila, hlače, pulovarje, jope številka 42 po 1.000 SIT ali 500 SIT kos. Informacije na GSM: 041 334-089- PRODAM Škodo Felicija karavan 1.3, registrirana do novembra 2006, vozna, lahko tudi za rezervne dele. PRODAM tudi koze z mladiči. GSM: 041 602 134 OGLAS ZA PRODAJO HIŠE Prodam trgovino z živili in bifejem (brez mansarde) v skupni izmeri 187m2 - garaža in kletni prostori, terasa ter zemljišče v izmeri 334 m2. Odmerjeni so vsi mejniki, funkcionalno zemljišče in dovozna pot ter idealni delež stavbe. Čas neprestano briše kar je bilo in zapisuje novo... Le ljubezen ne umre nikoli. Ostanejo spomini, zlati okvirji življenja. ZAHVALA Tiho je zaspala naša ljubljena mama, babica in prababica MARIJA VRHOVEC roj. PREDOVIČ 9. februar 1925 - 14. marec 2006 iz Litije, Graška cesta 25 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za osebno slovo od naše mame, osebne in pisne besede iskrenega sožalja, tople in spodbudne besede, ki smo jih bili tako potrebni v naši žalosti in samoti. Hvala vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti k njenemu tihemu domu. Hvala za lučke, ki jih bomo tako radi prižigali njej v spomin in nam v tolažbo. Hvala za prelepo cvetje, ki ji je njen tihi dom naredilo neizmerno lep in toplejši. Hvala gospodu župniku Pavlu Okolišu za lep verski obred, v besedi obujen njen lik in njeno življensko pot. Hvala gospe Mili Grošelj za čutne besede o naši mami in njeni sosedi. Hvala Jožetu Mahkovcu in osebju ATV za pomoč pri oblikovanju poslovilnega obreda, hvala praporščaku ZB Litija, hvala pevcem in g. Namestniku za nežne zvoke trobente. Hvala osebju cvetličarne Vijolica za pozorno urejanje cvetličnih aranžmajev, hvala g. Marjanu Okornu za vodenje poslovilnega obreda. Posebno zahvalo dolgujemo njeni osebni zdravnici dr. Milojki Juteršek in zdravnikoma dr. Renati Kopriva in dr. Rudiju Snoju za dolgoletno skrb za njeno zdravje. Prosimo lepega spomina nanjo. V žalosti: hči Marija poročena Kotar z možem Vinkom, sin Janko z ženo Zdenko, vnuki Nano, Dragan, Veronika in Vesna z družinami Kako boli in duša trpi ko ob bolezni in žalosti usihajo življenske moči, veš ti in vemo mi, ko smo bili ob tebi zadnje trpeče dni. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega in skrbnega moža, očeta, dedka, tasta, brata in strica ALOJZIJA KUKOVIČE (10.01.1937 - 11.03.2006) iz Kresniških poljan 30 se svojci pokojnega iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ali v druge namene. Lepa hvala vam vsem, ki ste se prišli poslovit od njega, ali ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Benedičiču, sestri Marinki, patronažni sestri Karmen, pogrebni službi iz Litije, g. župniku Štefanu Pavliju za lepo opravljen obred, g. Milanu Petku, pogrebcem, pevcem, g. Setničarju za lepo zaigrano Tišino ter g. Boži Šarbek za ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA ob smrti naše drage mame, babice in prababice ANE ROZINA roj. MOŽINA 18.11.1926-22.03.2006 iz Riharjevca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebno se zahvaljujemo osebju oddelka 56 Doma Tišje za skrbno nego naše mame, g. kaplanu za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebcem in pevcem MPZ Polšnik za zapete pesmi ter Žigi Toriju za zaigrano skladbo. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni GSM: 041-315-476 ali 041-407-966 Odšel si tja, kjer večno spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustil naš dragi STANISLAV GODEC (13. 11. 1935 -25.2.2006) iz Zgornje Jevnice V srcih naših boš ostal v večnem spominu! Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom ter njegovim prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše. Iskrena hvala g. župniku Štefanu Pavliju za sveto mašo, ge. Boži Šarbek za ganljive besede slovesa, jevniškim gasilcem in pevcem za lepo sooblikovanje pogrebnega obreda g. Milanu Petku, trobentaču, pogrebcem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Še posebej se zahvaljujemo g. župniku Miru Šliberju za duhovno oskrbo v času bolezni. Veliko zahvalo izrekamo tudi osebju Doma starejših občanov Tišje ter direktorici, ge. Vidi Lukač. Žalujoči vsi njegovi Srce je omagalo, dih je zastal, še v srcih je praznina, ne moremo pozabiti te, ne greš nam iz spomina. V SPOMIN 15. 4. 2006 mineva pet let od kar nas je zapustila naša draga žena, mami in babica ZORA KASTI G AR Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu. Vsi njeni Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da tebe draga mama več med nami ni. ZAHVALA ob smrti naše drage mame, babice in prababice ANTONIJE TOMAŽIČ 10.09.1906-04.03.2006 iz Liberge, Šmartno pri Litiji Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala velja tudi g. župniku Marjanu za zelo lepo opravljen cerkveni obred, pevcem in pogrebcem. Iskrena hvala vsem. Žalujoči vsi njeni Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerana, v srcih naših boš ostal. ZAHVALA Prezgodaj nas je zapustil naš dragi brat, stric in svak ALBIN AUFLIČ 26.02.1950-25.03.2006 Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekali sožalja. Posebna zahvala sosedom Sirk, Vozelj, Slavkotu, gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem, sorodnikom in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem in vsakemu posebej. Naj ti bo zemlja lažja od življenja. Žalujoče tvoje sestre: Marija, Ani, Vida, Dani, Joži in Nada z družinami ZAHVALA V 82. letu življenja nas je zapustila FRANČIŠKA KASTELIC po domače Krančenova Francka iz Spodnje Jablanice 5 Ob smrti sestre in tete se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala g. župniku Marjanu Lampretu za opravljen obred in polšniškim pevcem za zapete pesmi ter vsem tistim, ki ste pokojni Francki kaknrknli nnmanali in in nncnromili na nioni 7arlnii nnti Ne jočite na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite spomnite se, kako sem trpel in večni mir mi zaželite! ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil naš dragi sin, mož oče in dedi VVALTER OSOLNIK 22.07.1948-22.03.2006 iz Litije Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam izrazili sožalje, nam v težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala dr. Stanetu Ptičarju, osebju ZD Litija, ki ste mu lajšali bolečine v zadnjem času življenja. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, zahvaljujemo se tudi za ganljive besede ob slovesu ter trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči: mama Marija, žena Marica, hčerke Jolanda, Anita in Karmen z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA ob smrti drage mame ALOJZIJE KOZLEVČAR se zahvaljujem vsem, ki ste ji stali ob strani ob njeni bolezni in za vso pomoč ob njeni smrti, predvsem Martini Bučar in Darji Izlakar, zaposlenim v Domu Tišje za nego v zadnjih 15. mesecih njenega življenja, litijskemu župniku za molitev ob mrtvaškem odru in lepo opravljen pogrebni obred, vsem darovalcem cvetja in sveč in vsem, ki ste jo imeli radi. Ohranite jo v lepem spominu. Sin Peter GOSTILNA IN PIZZERIA Graška c. 64,1270 Litija, tel.: 01/898 00 00, 898 00 01 Ugodna nedeljska kosila. I CA V) , AKT cunt I M ' KUUVRNO UMETNA DMŠJVOtmjA Novice iz KUD ART Ciuha Litija ■ ^ 1 1 FILMSKA DELAVNICA II Če želite POSNETI FILM, IGRATI V FILMU, se naučiti MONTIRATI FILM ali BITI DEL EKIPE, ki vžiga in ugaša LUČ in teče po potrebne rekvizite na SNEMANJU FILMA, prijavite se na FILMSKO DELAVNICO KRATKEGA FILMA pod okriljem KUD ART CLUBA inJSKD, 01 LITIJA! Delavnico bo vodil Boris Ulčar, posneli pa bomo tudi film. Torej, pridite z IDEJO, s KAMERO, če jo imate, pridite s prijateljico, pridite brez vsega, ali pa prinesite nekaj, mogoče bo koristno na snemanju FILMA. Kdaj in kam moraš priti: 6. maja 2006 ob 9h v Knjižnico Litija! PRIJAVNICA - Napiši, kako ti je ime, ali imaš kaj.izkušenj s snemanjem ali montiranjem filmov, kaj bi najraje počel/a na snemanju filma. Nato pošlji email na skoripon@gmaiLcom ali SMS na telefon: 041/731-995! Delavnico je omogočila Območna izpostava JSKD Litija. V petek, 24.3.2006, je bilo v Knjižnici Litija Območno srečanje filmskih ustvarjalcev v sodelovanju z Območno izpostavo JSKD Litija. Zavrteli smo: 1. Od romantike do realizma (Goran Ajtič iz Kisovca, voditelj kulturne oddaje Minute za kulturo na E-TV, ki je na sporedu vsak drugi torek ob 20.10 uri); 2. Samski moški (Boris Ulčar - Malibu, Marko Djukič, Marjana Rovšek) 3. Primer št. 288 (Boris Ulčar-Malibu) 4. Kike na RTV Slovenija (Boris Ulčar -Malibuž,Tanja Ulčar) 5. Maj mladosti 2005 (Boris Ulčar - Malibu) 6. Čurklovanje 2005 (Matej Režek, Mateja Boldin, KUD Čurkelj) Vsi sodelujoči so dobili priznanja. V soboto, 25.3.2006, se je v Zagrebu odvrtel kratki film Samski moški. Več o festivalu si lahko preberete na: www.revijaamaterskogfilma.hr V soboto, 8.4.2006, smo posneli ves material za kratki film The Cracker (“Kriminalni hacker). Film govori o varnosti informacijskih sistemov. Uči nas, da ne puščamo gesel pod tipkovnico, da vklopimo ohranjevalnik zaslona in ga zaščitimo z geslom, da pomembne dokumente in kartice zaklenemo v predal, ko odhajamo iz službe. Za velikonočne praznike snemamo KOMEDIJO Mat & Fotr & Mule & Pes &Pc. KUD ART CLUB PUTUJE - Zakaj ne bi videli najboljše kratke filme še v drugih krajih naše občine. Pišite na skoripon@gmail.com ali me pokličite na telefon: 041/731-995! Boris ULČAR alias Boris KUD Art Club - Litija v sodelovanju s Knjižnico Litija prireja v Knjižnici Litija, v torek 09. maja 2006 ob 19. uri fotografsko razstavo: PORTRETI IN TRENUTKI NEKEGA OBDOBJA avtor in član društva: Ivan Jesenovec predvajali bomo dokumentarni film LAIBACH 2004 TOUR - RAZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE; režija: Sašo Podgoršek fotografije bodo na ogled do 29. 05. 2006 Ljubitelji kulturnih dejavnosti V Kresnicah smo letošnje leto začeli z nekaterimi novostmi. Na občnem zboru smo se odločili za nekoliko spremenjeno ime društva, to je Kulturno društvo Kresnice (prej Kulturno prosvetno društvo). Izvolili smo nov upravni odbor in za predsednika, g. Novak Ivana. V našem društvu delujejo 4 interesne skupine, to so: ženski pevski zbor, rogisti, mladinska igralska skupina in skupina za likovno dejavnost. Vsaka od skupin ima svoj letni načrt dela, vsi skupaj pa smo letos v športni dvorani pripravili že 3 prireditve. Februarja smo na proslavi kulturnega praznika počastili spomin na naše nekdanje kulturne ustvarjalce, dr. Franceta Prešerna, A.T. Linharta, Antona Aškerca in druge. Sodelovali so tudi mladi iz otroškega vrtca in osnovne šole. Pokazali so, kako je kulturno izražanje vsestransko, lepo in zabavno. Udeležili smo se tudi pustnega karnevala v Litiji. Zastopalo nas je nekaj mladih iz igralske skupine in sicer kot klovni, črnci in že poznana Kekec in Rožle. Na naše veselje so osvojili prvo mesto v kategoriji osnovnih šol. Tudi materam, ženam in dekletom smo pripravili veselo druženje. V goste smo namreč povabili skupino pevcev in godcev iz Slovenske Istre. Zanimivo je bili slišati njihovo pripoved o nastanku društva pred dvema letoma. Predvsem je bil zanimiv podatek, da imajo njihove raztresene vasice v Brkinih samo 150 prebivalcev in samo malo manj članov kulturnega društva! Kolikšno veselje do dela je med njihovimi pevci, pašo lahko videli le tisti,ki so se udeležili srečanja. Lepo je bilo, saj so petje gostov popestrile tudi mlajše skupine plesalk iz Kresnic, ki jih vodita Nataša Pepelnak in Darja Potočnik. Tretja prireditev je bila v aprilu, to je bil letni koncert ženskega pevskega zbora. Kljub temu, da je zbor po 2 5-letnem delovanju doživel močan osip, so najbolj vztrajne pevke pripravile lep večer ljudskih pesmi. Skupaj s pevovodjem Jožetom Erženom, so se potrudile in ohranile tradicijo vsakoletnih koncertov in kot so povedale upajo, da se bo vendarle našlo CANKARJEVA 5, LITIJA - pri železniški postaji, GSM: 041 219 042 Delovni čas: PON - SOB od 06.00 do 22.00 ure NEDELJE in PRAZNIKI - od 12.00 do 22.00 ure KEBAB KEBAB je turški način hrane. Meso govedine in teletine (čisti zrezki) se nareže na tanke rezine in se doda v popečeno lepinjo. Poleg mesa se doda še sveža zelenjava: paradižnik, solata, zelje in čebula. Po želji pa tudi pekoča paprika ali pekoča omaka. BUREK pizza burek 300 SIT sirov burek 280 SIT mesni burek 320 SIT BS& t ■ z.. n ' J KRUH BELI 0,80 kg KRUH BEL11,20 kg KRUH BELI 0,40 kg KRUH KMEČKI BEL11,00 kg KRUH KMEČKI 0,80 kg KRUH KMEČKI 2,00 kg KRUH KMEČKI BELI 0,40 kg KRUH MODELNI 0,80 kg KRUH POLBELI 0,80 kg KRUH P0LBEL11,50 kg KRUH POLBELI 0,60 kg KRUH KORUZNI 0,40 kg KRUH ČRNI 0,40 kg KRUH ČRN11,00 kg POLNOZRNATI KRUH 0,50 kg DIABETIČNI KRUH 0,50 kg RŽENI KRUH 0,80 kg POLNOZRNATA ŠTRUČKA OREHOV ROGLJIČ SKUTIN ROGLJIČ NAVADEN ROGLJIČ NAVADNA PLETENKA ŽEMLJA ŽEMLJA MALA DIABETIČNA ŽEMLJA DIABETIČNA ŽEMLJA MALA LEPINJA SIT EUR SIT EUR 250,00 1,04 MARMELADNI ROGLJIČ 110,00 0,46 290,00 1,21 MAKOVA PLETENKA 110,00 0,46 140,00 0,58 SLANIK 100,00 0,42 280,00 1,17 SEZAMOVA PLETENKA 110,00 0,46 250,00 1,04 ROŽIČEVA POTIČKA 130,00 0,54 510,00 2,13 BUREK MESNI 320,00 1,34 140,00 0,58 BUREK SIRNI 280,00 1,17 250,00 1,04 PIZZA BUREK 300,00 1,25 210,00 0,88 DROBTINE 150,00 0,63 370,00 1,54 H0T - DOG 90,00 0,38 180,00 0,75 HAMBI 80,00 0,33 220,00 0,92 FRANCOSKA ŠTRUČKA 0,5 kg 190,00 0,79 150,00 0,63 MAKOV POLŽEK 130,00 0,54 300,00 1,25 SIROVA ŠTRUČKA 100,00 0,42 350,00 1,46 ŠTRUČKA S ŠUNKO IN SIROM 150,00 0,63 280,00 1,17 MASLENO PECIVO 150,00 0,63 350,00 1,46 JABOLČNA PITA 150,00 0,63 80,00 0,33 JAB. SKUTIN ZAVITEK 190,00 0,79 120,00 0,50 VIŠNJEV ZAVITEK S SKUTO 220,00 0,92 110,00 0,46 MINI PIZZA 200,00 0,83 100,00 0,42 MARJETICA 300,00 1,25 100,00 0,42 PAKIRANE ŽEMLJE 10x40 g 250,00 1,04 70,00 0,29 PAKIRANI POLŽKI 10x40 g 250,00 1,04 50,00 0,21 PRESTA 40,00 0,17 80,00 0,33 CIABATTA 170,00 1,41 60,00 0,25 KROF 80 g 90,00 0,38 110,00 0,46 KROF 60 g 70,00 0,29 toliko novih pevk, da bo obstoj zbora v bodoče zagotovljen. Kot gosta večera smo slišali znanega citrarja iz Grosuplja. Petje zbora, glasovi citer in celo spremljava vseh obiskovalcev, vse to je prireditvi dalo znašaj sproščenosti in vedrine, ki jo prinaša prihajajoča pomlad, iz veznega teksta pa smo slišali zanimivo razlago o nastanku in vsebinah narodnih pesmi. Tudi po teh pomladanskih prireditvah ne bomo počivali. Pevke imajo v načrtu še precej nastopov, prav tako pridno vadijo in nastopajo na raznih prireditvah “leseni rogisti”. Člani mlade likovne skupine so se januarja in februarja zbirali na delavnicah, kjer pripravljajo zanimive izdelke, mladi igralci pa že nastopajo in tudi gostujejo v sosednjih krajih. Naše delo bomo krajanom predstavili na jesenski prireditvi, ki jo nameravamo združiti z razstavo in nanjo povabiti k sodelovanju tudi krajane. Vsem krajanom in bralcem želimo veliko kulturnih užitkov, pomladanskega veselja in čistega zraka! Kulturno društvo Kresnice V BURKINI FflSO IMAJO NOV DVD IN TV Konec septembra 2005 smo tolkalci Perkakšns in plesalke Kike nastopili v oddaji Za vsakega otroka, v kateri je Unicef zbiral sredstva za otroke v Burkini Faso. Kot vsi nastopajoči v tej oddaji smo bili tudi mi upravičeni do polovične dnevnice. Ker smo nastopali prostovoljno, smo bili nad prejeto dnevnico presenečeni in kar malo jezni kako Unicef zapravlja denar. Odločili smo se, da prejeti denar nakažemo organizaciji, ki ga bo posredovala direktno vAfriko. Malo smo se pozanimali in našli društvo Humanitas (info ©humanitas.si, www.humanitas.si). Nakazali smo jim denar in pred kratkim prejeli s fotografijami obogaten odgovor. Dragi člani društva Hud Kud! Končno smo debili sveže fotke iz Boboja, Burkine Faso, ki jih pošiljam v priponki. Na fotografijah je mladinski center - še nedokončan in notranjost knjižnice in čitalnice z otroci! Pred kratkim smo tudi iz vašega denarja kupili DVD predvajalnik in TV za filmske projekcije v mladinskem centru! Še enkrat najlepša hvala za donacijo, ki je takoj odpotovala v Burkino Faso in pomagala pri ideji vzpostavljanja celovitega mladinskega centra. Društvo HUMANITAS v mestu Bobo Dioulasso v Burkini Faso že nekaj let vodi projekt botrstva za otroke. Nata način nekateri Slovenci skrbijo za šolanje in druge osnovne potrebe burkinskih otrok. Pred štirimi leti so od mestne občine Bobo Dioulasso pridobili parcelo v velikosti okoli 900 m2 in sicer v enem najrevnejših predmestij. Uspeli so posaditi nekaj dreves, zgraditi zid okoli parcele, lani maja pa so končali prvo zgradbo, v katero so namestili knjižnico in čitalnico. V njej prostovoljno delajo nekateri mladi, vodijo bralne urice, različne krožke... Trenutno gradnjo mladinskega centra nadaljujejo, vendar dokončanje, čaka na večjega financerja. ________________________________________________ KAJA MATERINSKI DAN, MALO DRUGAČE 23. marca 2006, se |e v vrtcu Taček v Hotiču zbrala le moška druščina, katera |e s seboj pripeljala svoje otroke. Seveda ni primanjkovalo tudi zaposlenih v tem vrtcu, saj so pripravile presenečenje, tako za udeležence, kot tudi za tiste, katere so ostale doma (mamice). Očetje so izdelovali košarice iz papirja za svoje soproge. Natančno so izrezovali papirne trakove, jih spretno gubali in iz njih spletali košarico, katera je bila zelo zapletena za samo izdelavo. Toda očetje se niso vdali in so z vso vnemo svoje delo tudi dokončali. Med tem so pomagali drug drugemu in prijetno pokramljali. V drugi delavnici so otroci izdelovali cvetlične aranžmaje. Pomladno cvetje so vtikali v cvetličarsko gobo. S skupnimi močmi so dekorirali izdelano košarico, si jo ogledali in po potrebi še polepšali. Zadovoljni so odnesli svoje izdelke domov in z njimi polepšali praznik svojih najdražjih. Ko so se naslednji dan mamice oglašale v vrtcu, so priznale, da jim je bila ideja zelo všeč in da so se razveselile lepih košaric, polnih cvetja in pozornosti. Darja MARZIDOVŠEK GS ST! D KER E! ti. o. o. Gabrovka 1, 1274 Gabrovka Tei:018971920 Vezenje na promocijska oblačila Izdelava majic in kap po naročilu Prodaja promocijskih oblačil NAŠA DEDIŠČINA/8 Helena HAUPTMAN: Zgodovine ne gre pisati s predsodkom in treba je datipogled obeh strani, tudi kadar je le ena sama stran. Rudarjenje v naših krajih ima večtisočletno tradicijo. Litijsko hribovje, kot so včasih imenovali hriboviti svet v širši okolici Litije, je bilo izredno bogato z rudami, zato so naši pradavni predniki že zelo zgodaj znali izkoristiti naravna bogastva, ki so se jim ponujala na vsakem koraku. V okolici Litije izstopa predvsem pridobivanje železa in svinca. Železova ruda je bila razmeroma lahko dostopna, pot do uporabnega železa pa dolgotrajna in tehnološko zahtevna. Potrebno je bilo izdelati železovo zlitino, jeklo ali lito železo, ki mora vsebovati ogljik. Preiskave zgodnjih najdb kažejo, da so bili takratni železarji pri tem postopku redko uspešni.. Najstarejše najdbe kažejo, da so prvo staljeno železo pridobivali v Anatoliji konec 3. tisočletja pr.n.št. Proizvodnja je bila zelo omejena, kovina pa visoko cenjena. Prvi železni predmeti v Evropi so bili uvoženi in izvirajo iz 2. tisočletja pr.n.št. Na sedanjem slovenskem ozemlju so zaradi rudonosnega območja med prvimi v Evropi spoznali železo. Stiki z italskimi plemeni in vzhodnim Sredozemljem, ki je bilo nosilec tehnološkega razvoja v proizvodnji bakra in železa, so bili dokaj pogosti, zato različne železne najdbe beležimo že od 12. stol. pr.n.št, dalje (Ročko Pohorje, Brežec pri Divači, Tolmin). Prvo železno orožje je bilo najprej v uporabi v S.stol.pr.n.št. v osrednji Sloveniji, v 7. stol.pr.n.št. pa že lahko govorimo o splošni proizvodnji železa za potrebe prebivalcev. Železo je tako postalo osnova za do tedaj največji gospodarski in družbeni napredek na slovenskem ozemlju. Glavni rudarsko-železarski območji sta bili Bohinj in Dolenjska z Belo krajino. O tem pričajo ostanki žlindre, zaradi pomanjkanja sistematičnih raziskav pa so le izjemoma najdeni tudi ostanki peči, zavrženega železa (t.i.svinja) ali železovih pogač (t.i. volk). Poleg Vač so arheologi odkrili sledove prazgodovinskega rudarjenja še v okolici Preske, v Maljeku in Cvingerju nad Zagorico. Ena prvih »sodobnih« železarn na Slovenskem je konec 1 S.stol. delovala v Pasjeku. L. 1792 jo je postavil Anton Klinz in zanjo plačal 80 goldinarjev takse. Tedanji pristojni okrožni urad je menil, da Klinzu ne bo uspelo, ker je v Pasjeku pred leti že delovala fužina, ki je nehala obratovati zaradi pomanjkanja lesa, vode in delovne sile. Kljub slabim obetom je železarna v Pasjeku delovala vse do 1.1851, ko se v virih le še redko omenja, saj naj bi zaradi slabe kvalitete železa in pomanjkljivih povezav s trgom počasi usahnila. Bližnja ležišča svinčeve rude In odlična lega hriba Sitarjevec so v 4 stol.pr.n.št. botrovala nastanku manjšega naselja, ki je bilo obljudeno vse do prihoda Rimljanov. Na samem vrhu, kjer danes stoji TV pretvornik, je vidnih 11 dobro ohranjenih teras, na katerih so železnodobni prebivalci zgradili svoja bivališča. Med sondiranjem terena so prišli na dan številni ostanki predvsem keramičnega posodja za pripravo jedi in glinastega ometa z odtisi protja, ki se je ohranil od nekdanjih stavb. Domneva se, da je bilo naselje uničeno v požaru. Sodobnejše arheometalurške raziskave so pokazale, da so prazgodovinski livarji že poznali tudi vlogo svinca pri kvalitetnejšem vlivanju izdelkov. Svinec so dodajali kot izboljšavo bronastim zlitinam, zato se posamične najdbe zlitin brona s svincem pojavljajo že na prehodu v 1. tisočletje pr.n.št. Dokaj številčne so najdbe uhatih sekir, precej bolj množične pa so najdbe metalurških polizdelkov t.i. ingotov. Tudi ta tehnološka novost - uporaba svinca v zlitinah - je prišla k nam iz zahoda, predvsem iz srednje in severne Italije ter Švice. Tako kot za železo tudi za svinec arheologi ugotavljajo, da je bilo litijsko rudišče aktivno že v železni dobi. Svinec je v prazgodovini pomenil le surovino za izdelavo zlitin, ni pa imel posebne namembne in estetske vrednosti. Množično so njegovo uporabnost začeli izkoriščati šele Rimljani. Litija in njena okolica je bila dokaj gosto naseljena že v prazgodovini, kar je nedvomno posledica izkoriščanja rudnega bogastva in neizpodbitno dejstvo je, da ima Litija večtisočletno rudarsko tradicijo, saj je bila le-ta prekinjena šele pred nedavnim, z opustitvijo del v rudniku Sitarjevec. mm to Mtol SREČANJE Z BABICAMI IN DEDKI V VRTCU ČEBELICA - OŠ GABROVKA Kal pomenilo babicam In dedkom vnuki In obratno, smo bili priča na srečanju, ki smo ga organizirali v vrtcu ČEBELICA v začetku aprila. Vrtec je bil kar premajhen za tolikšno število obiskovalcev, kajti pri večini otrok so bili prisotni vsi štirje stari starši. Otroci so babice in dedke pričakali s čokoladnimi bomboni in jih povabili na ogled nastopa s plesom in petjem. Težko bi rekli, kdo je imel ve č treme, otroci, babice, dedki ali vzgojiteljice. Veselje je bilo opazovati žareče, pa tudi od sreče solzne oči babic in dedkov, ki so opazovali svoje vnuke. Na srečanje smo se pripravljali več dni, zadnji dan smo se potrudili in spekli piškote, s katerimi smo pogostili naše goste. Babice in dedki so nepogrešljivi, zasluži se ju vsak otrok. Kako velika pomoč so staršem, ko vnuki zbolijo in ne morejo v vrtec, ali ko jih je potrebno iskat v vrtec, ko starši zaradi službenih obveznosti to ne zmorejo, ali ko si želijo kakšno urico ali večer zase. Babice in dedki so nekaj posebnega, ker se vnuki lahko zatečejo k njim ob vsakem času in trenutku, ko jih poslušajo, ko jih nihče drug noče ali nima časa. Vnuki pa babicam in dedkom vračajo osuple vzklike presenečenj, krike veselja, vzdihe radosti, ju pomladijo in vlečejo od enega presenečenja k drugemu. Zato je še kako prav, da gojimo in krepimo te družinske vezi. Marinka LENARTin Helena KOTAR Iz dela Krajevne organizacije RK Konjšica OB MATERINSKEM DNEVU IN DNEVU NAŠIH MUČENIKOV Na prelep pomladni dan se le povabilu Krajevne organizacije Rdečega križa Konjšica 25. marca 2006 odzvalo lepo število vaščanov In vaščank. Te udeležbe smo bile članice K0RK Konjšica zelo vesele. Tako število obiskovalcev le bilo dokaz, da naše delo ni bilo zaman. Naše druženje -ustvarjalne delavnice Za člane Društva Sožitje Litij a in Šmartno so se 17. 3.2006 začele ustvarjalne delavnice, v Osnovni šoli Litija, Podružnici s prilagojenim programom. Na teh delavnicah se nas je zbralo kar lepo število - osem članov. Iz naših rok se je delo hitro začelo odvijati tako, da so bile naše prostovoljke vesele. Ustvarili smo kar nekaj izdelkov in uporabili vse ideje. Na druženju nam je bilo lepo, saj je kar hitro minilo, saj smo tudi prepevali. Med nas je prišla tudi naša Nataša, ker je bila vodja teh delavnic, delavnice pa sta pripravili prostovoljki. Na koncu naj se zahvalim še gospe Marjeti Mlakar-Agrež, ki je naša desna roka in kontaktna oseba, ter prostovoljkama Branki in Mateji, ki sta pomagali pri izvedbi tega projekta delavnic. Vaša članica Sožitja Mojca RENKO me Društvo SOŽITJE LITIJA INŠMAKTNO Obisk pri jubilantki Za kulturni program, ki se je odvijal v cerkvici Sv. Jerneja na Konjšici, je poskrbela učiteljica Mojca Žugič s svojimi učenci. Pripravili so igrico, po njej pa so nam zapeli še eno pesmico. Duhovnika Kancijan in Janko sta pripravila prelepo mašo v namen tega praznovanja. Veroukarji so recitirali nekaj pesniških verzov. Po končanem kulturnem programu pa smo se udeleženi vaščani in vaščanke preselili v prostore Krajevne skupnosti Konjšica, kjer smo se naprej veselili ob kozarčku in prigrizkih, katere so nam vestno pripravile Berganski Slavka, dekorirale pa Dragica Dolinšek ter Zofija Končar. Da bi se veselje ne končalo, so poskrbeli člani Kulturno umetniško športnega društva iz Konjšice, ki so nam pripravili mize in klopi, v nadalje pa nam tudi poskrbeli, da bi mize ne ostale prazne. Tako je minil še en dan v znamenju ljubezni. S tem, ko se nismo veselile le mamice in žene, temveč tudi naši možje in fantje ter otroci, smo še enkrat pokazale, da brez njih ne gre. Da bi brez njih, samo z ženami, bil prazen in pust naš svet. Upamo, da bo še več takih lepih dni, dni kjer se bomo lahko skupaj poveselili in poklepetali. Vsako leto pa povabimo tudi Heleno Perko in Danico Sveršina iz OZRK Litija in upamo, da bo tudi njima kdaj dopuščal čas, da se z nami poveselita. Predsednica KO RK Konjšica: Vida BORIŠEK Konec meseca marca je praznovala 90. rojstni dan ga. Marija Lukač iz Gubčeve ulice v Litiji. Ob tej priložnosti sta jo obiskali dve članici odbora K0RK Litija levi breg in ji z dobrimi željami in rožico čestitali za visok jubilej. Srečanje je bilo zelo prisrčno in glede na vitalnost ge. Marije upravičeno pričakujemo njeno stoletnico. Do takrat pa naj čas čim lepše preživlja v zdravju, miru in prijetnem počutju med svojimi najbližjimi. Predsednica KORK Litija: Martina P0ŽEK Montiramo in vzdržujemo vse vrste instalacij: - VODOVODNE INSTALACIJE (novogradnje, popravila in predelave) - CENTRALNO OGREVANJE (novogradnje, dodelave, menjave radiatorjev in peči) - TALNO in STENSKO OGREVANJE - SOLARNO (sončno) OGREVANJE Vsa dela opravimo v dogovorjenem roku, kvalitetno in z garancijo! NAJ BO VAŠA ODLOČITEV TAKA -V POKLIČITE NOVAKA! J f MONTAŽA IN VZDRŽEVANJE Edvard Novak s.p. Podbukovje pri Vačah S 1252 Vače GSM: 041 313 880 - ADAPTACIJE KOPALNIC Želite prenoviti svojo kopalnico? Ne veste kako začeti? Katerega mojstra prvo poklicati? Opravimo vsa rušitvena, vodovodna in električarska dela. Položimo keramiko in pobelimo. Sledi montaža. Počistimo stanovanje in odpeljemo ves odpadni material. VABILO NA »ZVONARIJADO« Pevsko društvo Zvon, Šmartno pri Litiji, vabi vse ljubitelje petja na srečanje pevskih zborov Slovenije, ki se imenujejo »Zvon«. Srečanje je postalo tradicionalno,pevci ga vsako leto pripravijo v drugem kraju in je nadaljevanje nekoč zelo uspešnih srečanj z naslovom »Usnarijada«. Prireditev bo v soboto, 20. maja 2006, ob 19. uri, v šmarski cerkvi sv. Martina. Pridite in preživite z nami prijeten majski večer. MePZ »Zvon« PorJal nepremičnine Dejan Grošelj s.p., Graška c. 28/a, 1270 Litija Tel:01/898 06 40, Fax:01/898 00 99, GSM: 041 344 285 e-mail: info@portalnepremicnine-sp.si spletni naslov: http://www.portalnepremicnine-sp.si AGENCIJA ZA POSREDOVANJE V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI Zavarovana odškodninska odgovornost pri Zavarovalnici Triglav. ^ zavarovalnica triglav.d.d. • POSREDOVANJE PRI PRODAJI, NAKUPU, ODDAJI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN • Priprava pogodb • Kompletna izpeuava postopkov pri prenosu lastništva Šolstvo/Vzgoja April 2006 OŠ LITIJA NOVICE IZ OS LITIJA Učenci OŠ Litija so nabirali smučarsko znanje na znanem slovenskem smučišču, na Kopah. Šola smučanja, Kope 2006 Drugo, tretje In četrtošolci Osnovne šole Litija ter Podružničnih šol Save In Polšnika so preživeli pet dni (od 20. do 24. marca) na Kopah. To so bili učenci športnih oddelkov in tudi tisti, ki so se smučanja želeli udeležiti. Bilo jih je kar 47, s tremi spremljevalci In učiteljico smučanja z matične šole In še štirimi učitelji smučanja, ki so jih vsak dan počakali na smučišču. Bivanje jim je nudil Lukov dom na Kopah na 1374 metrov nadmorske višine. Kljub strahu, da bo pomlad pregnala mraz in sneg, so se Kope ponašale z več kot dva metra snega in presenetljivo lepim vremenom. V tem času je bil namreč samo en meglen dan, drugače pa je bilo lepo, sončno in čez dan prav pomladno toplo, čeprav je menda v tistem času v Litiji in drugih krajih Slovenije celo deževalo. Že prvi dan, v ponedeljek popoldne, so vaditelji učence razdelili v pet skupin. Smučali so po pet ur na dan, tri dopoldne in dve popoldne, v četrtek še dodatni dve uri nočne smuke. Nepozabno. Delovni dan je bil zelo dolg in naporen, saj so udeleženci vstajali ob 7. uri in se odpravili k počitku okrog desetih zvečer. Pouka je bilo tudi vsak dan nekaj, vmes pa še malo časa za igre, počitek, druženje... Smučarsko znanje, ki so ga marljivo pridobivali čez teden, so pokazali zadnji dan na pravi veleslalomski progi. Prevozili so jo prav vsi, nekateri ob glasnih spodbudah staršev, tudi tisti, ki so v ponedeljek prvič stopili na smuči in na te so bili učitelji še posebno ponosni. Nagrajeni so bili vsi; dobili so medalje, najboljši trije dečki in najboljše tri deklice ter trije najboljši začetniki pa so prejeli še diplome za osvojena mesta Učitelji upajo, da bodo učenci še smučali, da bodo svoje znanja pokazali staršem in skupaj z njimi uživali na belih strminah. EVROPA V ŠOLI Učenci OŠ Litija so tudi letos sodelovali na natečaju Evropa v šoli, ki je potekal pod geslom Sodelovanje v Evropi različnosti, ki poteka pod pokroviteljstvom Sveta Evrope, koordinatorica natečaja na regijskem nivoju je Občinska zveza prijateljev mladine Hrastnik. Zaključna prireditev s podelitvijo nagrad in priznanj je bila 3. aprila v Hrastniku. Učenke OŠ Litija so prejele kar tri priznanja. Na likovnem področju je drugo nagrado osvojila Daša Rajh, njena mentorica je bila Marija Bregar Hostnik. Na literarnem področju sta prvi dve mesti osvojili učenki devetega razreda. Ajda Tofolina je za pesem Kons, ki ni kons osvojila drugo mesto, Urša Brenčič je za esej Umiranje prejela prvo nagrado. Njuna mentorica je bila Jana Štojs. Vsa nagrajena dela so regionalni koordinatorji poslali državnim strokovnim komisijam, ki bodo med najboljšimi iz posameznih regij, izbrali najboljše v državi. Na lanskem natečaju je bila med nagrajenci tudi zasavska regija, saj je učenka OŠ Litija Ajda Tofolini prejela tretjo nagrado za spis Sem državljanka v spreminjajoči se Evropi. AKCIJA ZBERIMO STAR PAPIR Učenci devetih razredov so se odločili za akcijo zbiranja starega papirja. K sodelovanju so povabili vse učence OŠ Litija, ki so se dobro odzvali devetošolcem. Vsi skupaj so zbrali veliko papirja. Dobljen denar bodo namenili za zaključek šolanja- za valeto. OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Tudi v letošnjem letu sta se otroški in mladinski zbor ter Orffova skupina OŠ Litija pod vodstvom zborovodkinje Marjane Stradar udeležila območne revije otroških in mladinskih pevskih zborov v Litiji. V otroškem zboru prepeva 44 učencev od 1. do 4. razreda devetletke. Predstavili so se z ljudsko Drežniško, Rojkovo Oslovsko in Goršičevo Čokolado. Na Orffovih glasbilih jih je spremljalo 10 učencev. Mladinski pevski zbor, v katerem poje 40 učencev od 5. do 9. razreda devetletke, pa se je predstavil z rezijansko Da hora ta Banerina, Ježevo skladbo Drevo in Fosterjevo Oh, Suzana. UPOŠTEVANJE DRUGAČNOSTI - KORAK K ŠOLI ENAKIH MOŽNOSTI Ravnateljica mag.Gabrijela Hauptman in prof.Marjeta Mlakar Agrež sta pripravili strokovni referat in predavanje z naslovom Upoštevanje drugačnosti - korak k šoli enakih možnosti. Predstavili sta ju na mednarodnem strokovnem posvetu Zveze društev pedagoških delavcev, ki je potekal 7. in 8. aprila 2006, za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju. IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV Učiteljici Marjeta Laba in Alenka Koprivnikar ter vzgojiteljica Mateja Premk iz OŠ Litija so se v začetku februarja 2006 udeležile seminarja za izobraževanje multiplikatorjev v Dobrni. Za 1. triado devetletke je Zavod Republike Slovenije za šolstvo v sofinanciranju Evropskega socialnega sklada razpisal zelo aktualen program z naslovom Individualizacija in notranja diferenciacija pri pouku. Na seminarju so pridobile znanje o otrocih s posebnimi potrebami, ki ga širijo v mentorski mreži šol. V marcu so že izvedle 1. del predavanja v OŠ Litija za zasavske šole in v Spodnji Idriji za notranjske šole. V maju pa jih čaka še izvedba drugega dela seminarja. PLAVALNI TEČAJ ZA PRVOŠOLCE Letos so na OŠ Litija prvič organizirali plavalni tečaj za prvošolce. Tečaj je potekal v okviru podaljšanega bivanja in je trajal 10 ur. K tečaju so povabili vse učence ne glede na to ali so ali niso vključeni v podaljšano bivanje, saj so menili, da je takšna popestritev dobrodošla za vse. Tečaj je potekal ločeno za vsak razred posebej. Učenci 1. a so se tečaja udeležili v dneh od 14. 03. do 16. 03., učenci 1. b pa od 21. 03. do 23. 03. 2006. Vseh plavalcev je bilo šestintrideset. Po pouku so učenci najprej pojedli kosilo,,nato pa so se z avtobusom ob 12.45 odpravili na bazen v Šmartno. Tu so se preoblekli in se po začetnem ogrevanju pripravili na nove naloge. Prvi dan tečaja je plavalni učitelj preveril znanje učencev in jih razdelil v dve skupini. Delo je ves čas tečaja potekalo diferencirano glede na predznanje. Po učnem delu je MAREC V OSNOVNI ŠOLI LITIJA, PODRUŽNICI S PRILAGOJENIM PROGRAMOM Predavanje o Indiji Sredi marca je prišla ga. Ljudmila Potisek v 9. razred, da jim e pokazala slike iz Indije. Tam je preživela skoraj mesec dni. S seboj je imela veliko predmetov, ki so značilni za to deželo. Ob projekciji slik jim je doživeto opisovala. Videli so mesto Kadilin, izdelavo sandoline, umazane ulice, nasade palm, peščene plaže, templje, gostoto prometa, ulični utrip mesta, tradicionalne obleke, srečne otroke iz sirotišnice, svobodne živali, ki tavajo po mestu, mojstre na ulici, ki z veseljem opravljajo vsak svoje delo. Indijci so vzgojeni religiozno in tudi živijo tako. Spoštujejo življenje in ga vzamejo takšnega kakršno pač je. Ob pripovedovanju in obdaritvi ge. Ljudmile so doživeli Indijo drugače, za kar se ji toplo zahvaljujemo. Učenci 9. razreda in učiteljica Joži AMON NOVICE Z OŠ GRADEC LITIJA Namizni tenis VC »/A I ■ vj|Pp Kk Tt Ff BbHh Ll EeOoAa IKJ.^ n a l* Tl., JLo. /:' ] v ' * •» •• * . Vv ll Cč Cc Zt Zz Nn Mm Uu Rr S: L U 6. b. h A., ju m,, i. Osnovna šola Litija, Podružnica s prilagojenim programom, e že sedmo leto zapored priredila Državno prvenstvo v namiznem tenisu za učence in učenke šol,s prilagojenim programom. V petek, 31.3.2006, so se v Športni dvorani Litija, za zelenimi mizami pomerili predstavniki devetih šol iz vse Slovenije. Igrali so turnir »vsak z vsakim« in se do utrujenosti naigrali. Osnovno šolo Litija sta zastopala Stanka Zidar in Domen Špelič iz 9. razreda. Z odlično, igro in s podporo s tribun sta si priborila srebrni medalji. Čestitamo! Pred začetkom tekmovanja je kratek kulturni program pripravil šolski pevski zbor. Učenci in mentorji so preživeli lepo športno dopoldne in obljubili, da se prihodnje leto zagotovo spet srečamo. Pri izvedbi tega športnega dogodka so sodelovali vsi učitelji in ostali delavci Podružnice s prilagojenim programom. Športni pedagog: Vili GUČEK Košarka Košarkarska ekipa šole se je 8.3.2006, udeležila Področnih iger v košarki, kjer so sodelovale ekipe iz Domžal (OS Roje), Vrhnike (OŠ Ivana Cankarja) in Litije (OŠ Litija Podružnica s prilagojenim programom). S požrtvovalno igro je učencem uspelo premagati ekipo iz Domžal, izgubili pa so proti premočni Vrhniki. Preživeli so športno dopoldne, se naigrali košarke, okusili slast zmage in se učili ob grenkobi poraza... Na državno tekmovanje se namreč uvrsti le prva šola. Športni pedagog: Vili GUČEK Roditeljski sestanek V mesecu marcu so vse starše povabili na 3. roditeljski sestanek. Kratko predavanje je pripravila pomočnica ravnateljice Milena Dimeč, ki je spregovorila o odgovornosti. Učenci in učitelji so pripravili pester kulturni program na katerem se je pelo, plesalo in še marsikaj. Tudi na majhno presenečenje niso pozabili. Učenci so v oddelku podaljšanega bivanja, pod vodstvom mentorice Barbare Klanšek, izdelali darilca za vse prisotne. Alenka VIDGAJ Praksa študentk Pedagoške fakultete V tem času na šoli poteka tudi praksa štirih študentk Pedagoške fakultete v Ljubljani, smer specialni in rehabilitacijski pedagog. Študentke tretjega letnika hospitirajo in izvajajo samostojne nastope v prvi triadi devetletke in v 3. in 4. razredu osemletke, Podružnice s prilagojenim programom. Alenka VIDGAJ Prepovedane stvari Vas je pritegnil naslov »Prepovedane stvari«, kajne!? No, o tem, natančneje o TABU-temah smo se osnovnošolci pogovarjali na 16. nacionalnem otroškem parlamentu, ki je potekal 13. 3. 2006 v Ljubljani v veliki.dvorani Državnega zbora RS. Udeležilo se ga je 132 otrok. Še posebno smo se opredelili na štiri TABU-teme, ki smo jih kasneje premlevali tudi po posameznih skupinah: spolnost in zlorabe, drugačnost, družina in odvisnosti. Sama sem bila v skupini spolnost in zlorabe. Pri tej skupini je bila opazovalka višja državna tožilka Vlasta Nusdorfer, s katero sem tudi govorila. Povedala je, da so ji otroški parlamenti v veliko pomoč pri njenem delu in hkrati tudi ocena njenega dela. Pomembno ji je tudi, da lahko vidi, kako mi gledamo na današnje probleme. Zastavila sem ji tudi nekaj vprašanj v zvezi s pedofilijo in prav na vsako mi je odgovorila. Predvsem pa je pri vprašanju, kakšni so sodni procesi povedala, da je zelo boleče, ker so otroci zlorabljeni ter psihično in fizično prizadeti. Tako se lahko zavedamo, da je takšnim otrok res treba pomagati, ne pa nič videti, nič slišati, nič reči. Vsekakor bi se mladi radi pogovarjali tudi o drugih stvareh, kot je vojna, ampak žal smo morali izbrati le štiri najbolj pereče. Ko smo delo po skupinah opravili, smo na vsako temo razpravljali še vsi skupaj v veliki dvorani Državnega zbora. Predlagali smo rešitve nekaterih problemov in zahtevali tudi nekatere spremembe. Ena od njih je tudi, da bi v osnovni šoli uvedli spolno vzgojo. Kot zmeraj je bilo premalo časa, da bi odgovorili na vsa vprašanja, ki so nas mučila in stvari prišli do dna. Upam, da bodo naša mnenja upoštevana in slišana ter, da nas bodo podučili tudi o takih stvareh, čeprav smo le otroci... Sem zapisala otroci? Danes smo otroci, ampak jutri bomo odrasli, tisti odrasli, ki krojijo svet. Anja NOVAK V navezi Na OŠ Gradec se preko leta dogaja marsikaj zanimivega. Učenci imajo možnost vključevanja v različne dejavnosti, ki potekajo na šoli. Ena izmed njih je tudi turistični krožek. Ze enajsto leto sodelujemo na festivalu Turizmu pomaga lastna glava. Za nami je tako enajst zanimivih in poučnih raziskovalnih nalog. Letošnji smo dali naslov V navezi. V njej opisujemo že tradicionalni, uspeli projekt Božično-novoletni sejem na OŠ Gradec. Z veseljem ugotavljamo, da nas združene moči učencev, učiteljev, staršev in zunanjih sodelavcev ter sponzorjev lahko pripeljejo do uspeha. Z odrsko predstavitvijo smo na regijskem tekmovanju želeli opozoriti na to, kako pomembno je sodelovanje in izmenjava idej za reševanje problemov, ki se porajajo ob izvedbi prireditve. Na našem razstavnem prostoru je bilo veliko povpraševanja po »bonbonih želja«, obiskovalci so bili pozorni tudi na razglednico Litije s pridihom božično-novoletne voščilnice. Od oktobra 2005 do marca 2006 smo zelo pridno delali in za to svoje delo prejeli bronasto priznanje. Vsem sodelujočim iskreno čestitam. Za turistični krožek: Amalija KADUNC Projekt Šport in športniki Litije Na OŠ Gradec zaključujemo z nekajmesečnim delom na projektu z naslovom Šport in športniki Litije. Že od oktobra dalje potekajo športne dejavnosti na temo pohodništva, plesa, borilnih veščin in športnih iger.Le-te so najbolj zanimale naše učence, saj smo se učitelji pomerili z učenci v odbojki, se namučili do kakšne zmage, uspelo pa nam je tudi izgubiti, še posebej pred močnimi igralci osmega razreda. Učenci že težko čakajo na obračune v košarki. Na obisk smo medse povabili ultramaratonskega plavalca Martina Strela, ki nam je rade volje prikazal vse svoje uspehe in jih podkrepil s kakšno anekdoto, ob katerih smo se vsi zelo zabavali. Dekleta, žene, mamice in superbabice je vsak četrtek v telovadnici dodobra razgibala učiteljica Andreja Setničar, ki se ob tej priliki zahvaljuje vsem, ki so pripomogle k prijetnemu vzdušju na aerobiki. Učenci so se izkazali tudi tam, kjer je bilo potrebno ustvariti kakšen plakat na temo prehrane športnika, prepovedanih substanc v športu, razvoju športa v Litiji in pri izdaji revije Športniki na OŠ Gradec. Seveda pa se bomo zelo živahno predstavili na veliki zaključni prireditvi, ki bo 25. aprila 2006, v veliki športni dvorani Litija ob 18.00 uri. Učenci so pripravili zanimiv, predvsem pa zelo športen program. Se vidimo! Učitelji športne vzgoje: Andreja, Anja, Goran in Srečko Materinski dan na Vačah V soboto, 25.3.2006 so učenci oddelka podaljšanega bivanja z Vač z lutkovno igrico Mojca Pokrajculja nastopili ob materinskem dnevu. Igrico so odigrali zelo doživeto in z njo navdušili vse navzoče. Učenci so z mentorico tako prispevali svoj kamenček v mozaik spomladanskih prireditev v kraju. Alenka ZUPANČIČ Novice iz Gimnazije Litija DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ FIZIKE NA GIMNAZIJI LITIJA V soboto, 1. aprila 2006, je na Gimnaziji Litija potekalo 44. državno tekmovanje iz fizike za srednješolce. Tekmovanje, ki poteka pod okriljem Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA), se seli po slovenskih šolah - vsako leto je gostiteljica druga šola, v letošnjem letu pa je bila soorganizator tega tekmovanja Gimnazija Litija. To je bilo za našo šolo veliko priznanje, hkrati pa je predstavljalo tudi velik izziv za vse zaposlene. Tekmovanja se je udeležilo 129 dijakov iz celotne Slovenije, ki so se preko regijskega tekmovanja v posameznih regijah uspeli uvrstiti na državno tekmovanje. Spremljali so jih njihovi mentorji, profesorji fizike na slovenskih srednjih šolah (skupaj 37 mentorjev). Tekmovalci so tekmovali v treh tekmovalnih skupinah. Začeli smo ob 9.30 z otvoritvijo, samo tekmovanje pa ob 10.00 in je trajalo 150 minut. Da je ta čas hitreje minil tudi mentorjem, smo jih odpeljali na ogled mesta Litija, gradu Bogenšperk in podjetja Predilnica Litija. Prva mesta po posameznih kategorijah so zasedli: I. skupina: Matjaž Payrits iz Gimnazije Bežigrad, II. skupina: Matej Huš iz I. gimnazije v Celju, lil. skupina: Gašper Zadnik iz Gimnazije Vič. Na tekmovanje se je uspelo uvrstiti tudi dvema dijakoma z naše šole. Aljaž Lazar je tekmoval v drugi tekmovalni skupini in osvojil pohvalo, Gregor Hostnik, ki pa je tekmoval v 3. (najzahtevnejši) tekmovalni skupini, pa je osvojil 3. nagrado, s tem zlato priznanje in se uvstil v kvalifikacijsko skupino za olimpijsko ekipo. Najboljših 5 dijakov iz te skupine se bo uvrstilo v državno ekipo, ki se bo udeležila 37. mednarodne fizikalne olimpijade od 8. do 17. julija v Singapuru. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Predilnici Litija in njenemu direktorju Francu Lesjaku, Občini Litija in njenemu županu Mirku Kaplji, Občini Šmartno pri Litiji in njenemu županu Milanu Izlakarju ter Čentru za razvoj in direktorici Saši Gradišek za finančno in materialno pomoč pri izvedbi tekmovanja. Brez njih državnega tekmovanja v Litiji ne bi bilo. Damjan ŠTRUS, prof. seveda vsakokrat sledila tudi igra v bazenu. Učenci so metali na gol, si podajali žoge, nekateri najbolj vztrajni pa tudi ponavljali nove spretnosti. Po koncu plavanja je sledilo sušenje in odhod v Litijo, kamor so prispeli ob 15.40. Zadnji dan tečaja pa je potekalo preverjanja znanja. Vsi učenci so morali pokazati določene spretnosti. Nekateri so zmogli z glavo v vodi drseti stegnjeni vsaj 5 sekund na vodi, medtem ko so drugi preplavali 8 metrov ali celo 25 metrov.S plavalnim tečajem so bili zadovoljni vsi, otroci, starši in učitelji. Upam, da bomo s tečajem nadaljevali tudi v naslednjih letih.Vodja tečaja je bila učiteljica Barbara Horvat. ŠPORT NA OŠ LITIJA V petek Z.aprila je v bazenu Tivoli v Ljubljani potekalo finale državnega tekmovanja osnovnošolcev v plavanju. Letos so se jim prvič pridružili tudi invalidni učenci. Tekmovanja se je udeležila tudi gibalno ovirana učenka iz OS Litija Petra Beja, ki je v svoji konkurenci osvojila prvo mesto in s tem j irK * naslov državne prvakinje. V sredo, 22. marca so igralke s malega nogometa nastopile -* X; i v polfinalu državnega tekmo- ► ‘ iA-VJSl! 1 vanja v Celju. Kljub dobrim •m u w - BLEtss ' igram, a s premalo športne sreče so osvojile četrto mesto v svoji polfinalni skupini, kar pomeni, da so se uvrstile od 13. do 16. mesta v državi, kar je zelo lep uspeh. Na tekmovanje so se pripravljale pod vodstvom trenerja Mita Kosa. V torek, 28. marca so košarkarji letnik 1993 in mlajši v Gabrovki nastopili na področnem tekmovanju in osvojili 1. mesto. S tem so si zagotovili nastop v četrtfinalu državnega tekmovanja, ki bo v sredini aprila. Zbrala in uredila: Petra PAVLICA SPANJE V VRTCU KEKEC NA SAVI Prejšnji mesec, natančneje prvi pomladni petek, se je v vrtcu Kekec na Savi, zopet odvijal poseben projekt - spanje v vrtcu. K projektu je sodila tudi predstava za otroke, ki smo jo Izvedli starši. Tovrstno spanje v vrtcu je bilo že tretje po vrsti In lahko rečem, da se je prav »prijelo«. Seveda je bilo takšno druženje za nekatere starše in otroke prvo, za druge spet ne, zato so bili tudi občutki In doživetja zanje lahko zelo različni. Otroci so omenjeni dogodek namreč že močno pogrešali ter ga z nestrpnostjo in veseljem pričakovali. Pri takšnih projektih je potrebno darovati kar precej svojega prostega časa, da ga uspešno spravimo pod streho, pa tudi precej dobre volje in energije, da potem vse skupaj resnično dobi svoj pomen in pravo vrednost. Skupina staršev je s skupnimi močmi izbrala pravljico, jo priredila v igrano besedilo, nato pa se je delo lahko začelo: razdelitev vlog, izdelava scene, potem pa vaje, vaje, vaje... dokler nismo pravljice in predstave izpilili do konca. Letošnje leto smo starši želeli narediti predstavo malce drugače. Odločili smo se za kombinacijo lutk in igranih vlog, vse to pa smo združili v predstavi »Kje je krtek?« in menim, da nam je predstava lepo uspela. Otroci so po predstavi odšli na komaj pričakovano večerjo, ki jo je sponzorirala Gostilna Berdajs, nato pa so se odpravili na nočni sprehod po vasi. Če je kdo slučajno takrat srečal mala bitja z lučkami v rokah in se spraševal, kdo je to, in ali so v naše kraje morda zašli Sneguljčica in njeni palčki, se je pošteno zmotil. To so bile Miške in Žabice iz našega vrtca -kar 21 jih je bilo ter 5 vzgojiteljic. Veliko lepega ter zanimivega so opazili med potjo. Po sprehodu pa jih je že čakala nova zabava, »pižama party”, in le še »smuk« na mehke blazine ter lahko noč! No, noč seveda ni bila čisto lahka, predvsem za vzgojiteljice, ki so morale pocrkljati vsakega od otrok in tako nadomestiti mamin poljub za lahko noč in vsakega toplo pokriti. Zjutraj pa so bili še tako zaspani, da bi jih kmalu prehitel zajtrk, ki ga je sponzorirala Pekarna Friš-kovec iz Spodnjega Loga. Noč je seveda minila prehitro in zabavnega noč- RTA' nega druženja je bilo konec, J 9* ” otroci pa so že hiteli v naročja svojih staršev, polni opisov, doživetij. Bilo je a> s lepo, tako za otroke, kot za ^ nas starše. Na svidenje tudi prihodnje l6t0! Tatjana PRIMC mr- TENIS KLUB AS LITIJA NIK RAZBORŠEK DOBIL TURNIR PORTOROŽ OPEN V KATEGORIJI DO 14 LET V Portorožu se je s turnirjem dečkov do 14 let začel poletni del tekmovalne sezone 2006. Igralo se je na Igriščih s trdo podlago (t.l. hard court), kar je marsikateremu igralcu, ki je vajen peščenih igrišč, povzročalo precej preglavic. Na turnirju je nastopilo čez 40 igralcev iz cele Slovenije, predstavnika našega kluba pa sta bila Blaž Bizjak In Nik Razboršek. Blaž ni imel sreče pri žrebu, saj se je moral že v 1. kolu pomeriti s prvim nosilcem Markom Novakom (OTOČE), ki pa je bil žal zanj še premočan. Nika trda podlaga ni prav nič motila, saj je kljub dejstvu, da v Litiji trenirajo na peščenih igriščih, igraje opravil s konkurenco, v petih dvobojih je oddal vsega šest iger in zasluženo slavil. Na turnirju deklic do 14 let v Portorožu je nastopila tudi Lara Lukač, vendar je morala v prvem kolu priznati premoč Stipanič Patriciji (TENAN). Na mednarodnem področju se je Nik udeležil turnirja v kategoriji do 14 let na Portugalskem. V močni konkurenci, saj je bil turnir 1. kategorije, je Nik v 1. kolu premagal domačina Tomasa Vale j a 6:3,6:0 v 2. kolu pa je moral priznati premoč skoraj dve leti starejšemu igralcu iz Nemčije Tassilo Schmidu 3:6, 3:6. V klubu skupaj s trenerjem Gašperjem Walasom načrtujemo, da se bo Nik konec aprila udeležil TE turnirja v Zagrebu in Pecsi na Madžarskem. Tudi starejši tekmovalci našega kluba so bili dejavni zunaj naših meja. Anja Poglajen je nastopila na močnem ITF mednarodnem turnirju do 18 let v Umagu, kjer se je uvrstila v glavni turnir, potem pa v 1. kolu morala priznati premoč Slovakinji Veresovi. Anja se trenutno nahaja na turnirju v Firencah, kjer je zmagala dve tekmi v kvalifikacijah, v 3- kolu izgubila, vendar se kot »srečni poraženec« vseeno uvrstila v glavni turnir. Na turnirju v Umagu v kategoriji za moške sta nastopila tudi Nejc Steiner in Matej Zlatkovič. Prvi je moral priznati premoč nasprotniku v 2.kolu kvalifikacij, Matej pa se je uvrstil v glavni turnir, kjer je bil tudi v 1. kolu boljši od domačina Jukiča, v 2. kolu pa je moral priznati premoč Nemcu Paaru. Naši mladi igralci v tem obdobju niso igrali na turnirjih, vseeno pa pridno trenirajo in se pripravljajo na naslednji turnir, ki bo na Šport plusu v kategoriji do 12 let. Tenis klub AS skupaj z odličnim trenerskim timom načrtuje teniški kamp v Umagu, ki šteje za priprave na poletni del teniške sezone. Teniškega kampa se vsako leto udeležuje vse več in več otrok in staršev. Na letošnjih pripravah v Umagu bo tako že preko 120 otrok in staršev. Vodstvo kluba je že opravilo vse organizacijske naloge, tako da bodo lahko otroci in trenerji pridno trenirali, starši pa se zabavali, tako da je na koncu zadovoljstvo vseh na najvišjem nivoju. (R.R.) KLUBSKO DRUGO MESTO TAEKVVONDO KLUBA ŠMARTNO - LITIJA Prvega aprila |e bilo v mariborski telovadnici OŠ Bojana Ilicha 16 državno prvenstvo v Taekvvondo borbah WTF. Tekmovanja se Je udeležilo 138 tekmovalcev iz 10 slovenskih klubov. Iz Kluba Šmartno - Litija se je na tekmovanje prijavilo kar 31 tekmovalcev in so imeli s tem najštevilčnejšo udeležbo. To je seveda pozitiven znak za razvoj taekvvondoja v občinah Šmartno in Litija. Eden izmed razlogov za naraščanje popularnosti tega športa je tudi znanstveno dokazano dejstvo, da so otroci, ki se ukvarjajo z borilnimi športi, tudi v drugih sferah življenja, predvsem šoli, zelo uspešni. V klubu Šmarno - Litija se tega dejstva še kako dobro zavedajo in svojo mladino vzgajajo v zdravem pozitivnem športnem vzdušju v smislu fair-playa. Kot je dejal trener Franci Šircelj, je namen takšnih tekmovanj, da se otroci privadijo konkurence, razumnega ter fair play športnega obnašanja. Vsako tekmovanje pa je hkrati tudi simpatičen izlet, ki se ga udeležijo tudi najmlajši člani in tisti tekmovalci, ki se šele pripravljajo na tekmovanja. Vso to pozitivno vzdušje v klubu pa se odraža tudi na vse boljših rezultatih, ki jih dosegajo na državni in mednarodni ravni. Tekmovalci TKD Šmartno-Litija so na tem državnem prvenstvu tako skupno zasedli odlično 2. klubsko mesto, bili so le nekaj točk za klubom Chagi. Še posebej so se izkazale njihove pionirke in mladinke, ki so bile skupno prve, pionirji in mladinci pa tretji. Na tekmovanju je bilo prikazano nekaj vrhunskih bora. Minilo je brez težjih poškodb, kar kaže na dobro delo v klubih, saj so bili tekmovalci in tekmovalke dobro pripravljeni in enakovredni. Tekmovanje je potekalo v izredno športnem vzdušju, tako da so sodniki in trenerji zelo težko izbrali najboljše tekmovalce določenih kategorij. Tekmovanja so se udeležili tudi člani širše sestave mladinske in članske reprezentance. Mladinska reprezentanca, v kateri sta tudi članici kluba Šmarto- Litija Maša Koprivnikar in Katja Kremžar, pa se bo naslednji vikend udeležila Pan Euro-pean Open v Zagrebu, nato GERMAN OPEN, v juliju pa svetovnega prvenstva v borbah v Vietnamu. PLANINSKI KOTIČEK 25.3.2006 se je 3 5 članov planinske sekcije DU v sončnem vremenu povzpelo na izredno razgledni Dobrač. Vzpon na dvatisočak v zimskih razmerah je vreden vsega priznanja, še posebej če upoštevamo, da je bilo kar 9 udeležencev starejših od 70 let. To so bili: Ludvik Kofol, Viktor Čebela, Mirko Lovše, Greta Pepelnak, Jože Koritnik, Lojze Zaman Jakob Petričevič, Jože in Ana Kukoviča. Vsi udeleženci so bili zelo hvaležni našemu planinskemu prijatelju Francu Koširju iz Rateč, ki je to turo predlagal in jo tudi vodil. DVODNEVNI IZLET OKOLI KRALJICE DOLOMITOV CIVETTE 24.-25.7.2006 PD Litija organizira 22. in 23- junija 2006 dvodnevni izlet okoli Civette. Iz Slovenije bomo odšli v soboto zgodaj zjutraj in usmerili svoj kombibus v smeri mesteca Alleghe, ki leži ob istoimenskem jezeru. Pri parkirišču ob jezeru bomo parkirali, nakar se bomo z žičnico potegnili do prelaza Baldo, od koder se bomo odpravili peš do koče Coldai. Do nje je približno za dobro uro hoje. • Po krajšem počitku v koči, se bomo napotili do jezera Coldai in nadaljevali naprej pod mogočnimi severnimi ostenji Civette. Morda napravimo še manjšo „stranpot“ in se za krajši čas zaustavimo pri koči Tissi, ki je odlično mesto za fotografiranje mogočnih sten in stolpov kraljice Dolomitov. Pot, ki ves čas poteka po čudovitih visokogorskih travnikih, bomo sklenili enkrat v popoldanskih urah pri koči Vazzoler, kjer bo čas za pozno kosilo oz. večerjo. Zjutraj bomo vstali ob 6. uri, zajtrkovali in se ob 7. uri odpravili naprej. Višje gor, v prvi večji krnici, se bomo razdelili na dve skupini: prva bo odšla v ferato Tissi in če bodo snežne razmere ugodne se bomo povzpeli še na vrh Civette, druga pa bo nadaljevala po poti Tivan do koče Coldai, kjer so bosta spet srečali obe skupini. V kolikor bodo vsi pripravljeno za ferato Tissi, bomo se pač vsi podali v njo. Zanjo pa prav tako vsi potrebujejo samovarovalni komplet, plezalno čelado ter ne preveč težak nahrbtnik. Vse informacije in prijave do 1.5-2006 na 041 764 791 VitoBUKOVŠEK Zimski tečaj 2006 - Dom pod Storžičem Letos |e Vito organiziral zimski tečaj v okviru alpinistične šole. Zaradi vremena In velike količine novozapadlega snega smo datum In kraj tečaja prestavili na vikend med 17. In 19. marcem. Tečaj le potekal pod ostenlem Storžiča. Nekaj članov se je v dom odpravilo že v petek. Zgodaj zjutraj so se jim pridružili še člani, ki so pridno vstali in zgodaj štar-tali iz doline. Nekateri pa smo prispeli z manjšo zamudo -seveda nam je dobrosrčni Vito po kratkem uvodu kmalu oprostil. Odpravili smo se v smeri proti Storžiču do velike plazine. Inštruktorji so poiskali vsak svoj prostor za izvedbo vaje, ostali pa smo se razdelili v skupine in se pripravili na učne ure. In začeli smo: spust na dveh cepinih, varovanje v snegu, ustavljanje s cepini, kramljanje o življenskih nujah, derezah in hoje z njimi in še kaj. Ves ta čas pa je Bine pridno kopal 'luknjo' za prikaz stabilnosti snežne odeje s švicarsko metodo. Kaj hitro smo se radovedni za nekaj novega zbrali okoli nje. Bine nam je postregel z modrostmi in nam demonstriral delovanje metode. Bilo je vredno njegovega truda. Pa smo dočakali, kosilo namreč. S polnimi želodčki pa ne gre daleč, zato smo se zbrali pred domom. Franci in Joe sta nam povedala prav vse o žolnah, iskanju zasutih pod snegom, akcijah GRS-ja, sondiranju in še kaj. Teorija nam je bila povsem jasna, vsaj mislili smo tako. Sedaj pa še praksa; skrili smo nekaj žoln in jih poskušali najti. Začelo se je pravo preletavanje sem ter tja - teorija je teorija, praksa pa nekaj drugega. Morali smo priznati, da samo to, da imamo žolno ni dovolj, potrebno jo je znati uporabjjati - no ali pa vsaj prižgati. Med našim iskanjem 'zasutih' so Štunf, Goran in Pršo izkopali dva primera bivaka in nam pokazali, kako je lahko lepo, če ti jo zagode vreme ipd. Večerjica in predavanje o bivakiranju. Binetove zgodbe so nas povsem prevzele. In prišel je čas začetka dolge noči, no vsaj za nekatere. Tečajniki so pod budnim očesom inštruktorjev odšli na bivakiranje. Najprej so morali izkopati bivake, jih urediti, potem pa žur do jutranjih ur. Nekateri so zdržali celo do jutra, bravo. Ker je bila napoved za naslednji dan slaba, razmere v gorah prenevarne, smo tečaj zaključili predčasno. Tako smo nekateri že sredi noči odsmučali v dolino. Nedeljo si je vsak krojil sam: eni s plezanjem na Primorskem, drugi v Mlačci v ledu, spet tretji s smučanjem, nekateri pa doma pri ljubicah. David PAVLOVIČ - DIDI f V MAJU v Knjižnici Litija B10TERAPIJE po metodi ZDENKA DOMANČIČA \. Prijave in informacije: 041 856 876 J ZADNJI MEMORIAL RUŽIČE MEGLAJ RIMAČ, ZAGREB 2006 25. marca se |e v organizaciji veterank Montmontaže iz Zagreba zaključil 10., to je zadnji memorialni turnir veterank v počastitev spomina na eno najboljših košarkašic vseh časov Ružico Meglaj Rimač. Poleg domačink smo sodelovale še ekipe Litije, Ljubljane, Rijeke in Splita. veliko prezgodaj preminule Ružiče Meglaj Rimač. Tudi "Litijanke” smo pripravile prijetno presenečenje in ekipi Zagreba poklonile okvirjeno skupinsko sliko iz leta 1985, ko smo na zunanjem igrišču pri OŠ Litija obeležile 20 let delovanja ženske košarke. Na tej skupinski sliki je z našo ekipo tudi Ružiča s svojimi soigralkami: Kačo Buljan, Dubravko Kerep, Majo Kavedijo, Majo Mazič ter ostalimi igralkami Montmontaže - reprezentantkami bivše države Jugoslavije. Sliko so veteranke Zagreba na zaključku v prijetnem ambientu restavracije na stadionu NK Dinama poklonile Ružicini sestri, prav tako zelo znani košarkašici Korneliji Meglaj Sobočan. S tem športnim dogodkom se je tako zelo uspešno zaključil zadnji memorial Ružiče Meglaj Rimač, Litijanke pa smo zelo Zaradi odpovedi veterank iz Kopra je vsaka ekipa odigrala 4 ponosne in počaščene, da smo sodelovale na vseh 10. tekme, kar je zahtevalo kar precejšen napor. Kljub utrujenosti turnirjih. Na koncu moramo poudariti, da je bila prav Ružiča je bila igra dopadljiva, z duhovitimi in na momente tudi tista, ki nam je na podlagi našega prijaznega pisma izpred 32 atraktivnimi akcijami, kjer so prednjačile Zagrebčanke in na let uresničila veliko željo, da vzpostavimo prijateljske kontakte koncu z boljšo koš razliko osvojile prvo mesto. Sama orga- z veterankami Montmontaže, ki še vedno trajajo in se bodo nizacija turnirja je bila na visokem nivoju in je zahtevala tudi potem zadnjem memorialu nadaljevali, ogromno truda. Vsaka izmed nas je v spomin prejela medaljo Spomin na Ružico bo vsekakor za vedno ostal v naših srcih, in pa knjigo, v kateri je opisana bogata košarkarska pot žal Veteranke Litije SEZONA KOT JE SE NI BILO! Moštveno prvenstvo Slovenije v kegljanju je pri kraju, za Litijo uspešno kot še nikoli doslej. Prva ekipa, ki že peto sezono tekmuje v 1. A slovenski ligi, je zasedla 7. mesto, potem ko je še kolo pred koncem kazalo, da bo končala tik pod vrhom. Bržkone nevajena takega razpleta, da si je že nekaj kol pred koncem zagotovila status prvoligaša, ji je popustila zbranost. Tisti, ki pobliže spremljajo kegljanje, vedo, da so bile vse prvoligaške sezone doslej ena sama borba prav do zadnjega kola za osvojitev 9. mesta, ki še zagotavlja miren počitek. Tudi druga ekipa, ki nastopa v 2. slovenski ligi - vzhod je že kolo pred koncem ohranila svoje mesto v ligi. Razveseljivo pa je dejstvo, da je bilo letos vzdušje v obeh ekipah bistveno boljše kot v preteklih letih in najbrž je tudi to pripomoglo k dobrim igram. Še dobro, da na koncu o uvrstitvi odločajo samo osvojene točke. Če bi namreč točkovali tudi stanje samega kegljišča, potem bi bila Litija že na samem začetku obsojena na izpad. Žal pa se to lahko zgodi že v prihodnji sezoni. 0 tem takrat ne bodo odločali igralci. Počakajmo in upajmo na vse najboljše! Z državnim prvenstvom za leto 2006 pa so že pričeli dečki in deklice. Pod streho imajo že dva od sedmih nastopov. Pogled na lestvice po posameznih kategorijah pa je več kot lep. Med letniki 1991-2 vodita naši tekmovalki, Anja Dobravec in Valerija Kokalj, še lani 14. in 7. v državnem prvenstvu Anja Dobravec je prav gotovo najprijetnejše presenečenje na začetku te sezone. Pri Letnikih 1993- 4 je Veronika Ivančič 4., med letniki 1995-6 Maruša Kokalj 8., dvojčka Ivančič, Klemen in Tomaž pa 5. in 7. KK Litija 2001 VARCUJMO Z ENERGIJO Brezplačno svetovanje o zmanjševanju stroškov za energijo! Pokliči: gsm - 041 778 985 Marjan Bratkovič, energetski svetovalec za gospodinjstva in zgradbe. ENSVET financira: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Agencije RS za učinkovito rabo energije SVET ENERGETSKO SVETOVANJE Ne troši, kjer lahko varčuješ, ne varčuj, kjer moraš trošiti! izletov Litija KRAS SKRIVA IN ODKRIVA ■ ■ ■ Kras Je planotasto prvo nadstropje med Tržaškim zalivom, začetna stopnica do Julijskih alp in njihovih predgorij. Popolnoma nenavaden je, čeprav tega ne kaže na prvi pogled. Ker je temeljito prevetren so bogati Tržačani na njem od nekdaj preživljali proste ure. Ker je ves »podkleten«, saj je tam na stotine in stotine podzemskih jam, je tudi skrivnosten; po površju komaj da teče kakšna voda, pod površjem pa vztrajno dolbe in ustvarja svoj svet. Prav te skrivnosti so nas navdihnile, da smo se odločili v petek, 24. marca 2006 iz Društva upokojencev Litija odpraviti na Kras. Za prvo točko ogleda smo si izbrali grad Štanjel in njegovo okolico. Ob razlagi, vodiča smo občudovali zamisli arhitekta Maksa Fabianija. Že od daleč pritegne naš pogled utrjeno naselje na pobočju griča, ki se dviga na severovzhodnem robu kraške planote. Štanjel je eno najstarejših in najbolj slikovitih kraških naselij. Zaradi prometno-geografske in strateške lege je bil Štanjel pomemben že od mlajše železne dobe dalje. Naselje se je razvijalo že v romanski dobi in se naglo širilo po griču navzdol. Med ostalim smo si ogledali tudi »kraško hišo«, ki je povsem iz kamna, tudi streha in žlebovi. Spodaj je gospodarski del in zgoraj en sam bivalni prostor. Posebej zanimiva je betonska kupola na cerkvi Sv. Danijela, zgrajena sredi 15. stoletja in predelana v 17.stoletju. Navdušil nas je Fabianijev park, ki je zasnovan tako, da se voda iz gradu zbira v bazenu, kjer je tudi otok zaljubljencev in posebna senčnica z razgledom na okolico. Grajske objekte postopno obnavljajo in si prizadevajo, da bi jim vdahnili tudi vsebino. Pot nas je vodila v Sežano, kjer smo si v objektu Delavske univerze ogledali spominsko sobo pesnika Srečka Kosovela. •Javno glasilo OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p., CDK 39, 1270 Litija, tel.: 01/898 38 43; Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec; Oblikovanje: Sašo Jovanovič; Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija »SPET DOMA« IN V »TUJINI« V izletniški sekciji Društva upokojencev Litija smo si dalj časa prizadevali, da bi najbolj aktivne udeležence izletov in srečanj v letu 2005 popeljali na izlet s posebno vsebino. Po daljšem dogovarjanju z redakcijo oddaje »Spet doma« na Televiziji Slovenija, nam je uspelo pridobiti 26 brezplačnih vstopnic. Tako smo v nedeljo, 2. aprila 2006 omogočili 26 članom Društva upokojencev Litija, aktivnim udeležencem izletov in srečanj (od 9 — 18 x) v živo -neposredno spremljavo oddaje v studiu 1 TV Slovenija, v času od 20.00 do 21.30 ure. Z avtobusom smo odšli na pot in si po oddaji polni vtisov, ob prigrizku in napitku, zaželeli še podobnih ogledov. Člani Društva upokojencev Litija vsako leto dvakrat potujejo v Lenti na Madžarskem, si ogledajo sejem in kupujejo, ob povratku pa si ogledajo tudi zanimivosti na območju Pomurja in Slovenskih goric. Tako je bilo tudi v četrtek, 6. aprila 2006. Ob povratku iz Lentija pa smo si v Murski Soboti v prostorih nove knjižnice ogledali cvetličarsko-velikonočno razstavo, ki jo je pripravila Obrtna zbornica Murske Sobote na temo pisanic in cvetja. Postavitev te razstave je dala ideje za okrasitev domov ob veliki noči. V prihodnje načrtujemo: v petek, 5.5.2006 ob 13.00 izlet v Posavje; v sredo, 17.5.2006 je srečanje s člani DU Maribor Tabor v Litiji in v četrtek, 25.5.2006 ob 6.00 je izlet v Italijo (grad Miramare). lr.,11T Vodja izletn.sekcije: Karlo LEMUT ŠPORTNO DRUŠTVO ZAVOD ZA GOZDOVE DOLE PRI LITIJI SLOVENIJE Pohod PO (TOLARSKI POTI Vabimo na šesti tradicionalni pohod PO OGLARSKI POTI - v soboto 6. 5. 2006. Izhodišče pohoda, po markirani poti, je izpred Lovskega doma na Dolah pri Litiji, med 9. In 11. uro. Pot je dolga 12,5 km. Za hojo boste potrebovali približno 4 ure. Oprema pohodnikov naj bo primerna za sredogorje. Pohodniki hodijo na lastno odgovornost. Vsi, ki se boste prijavili in poravnali startnino, prejmete dnevnik pohodov, zloženko o poti, ki vam služi kot vodnik in spominsko majico šestega tradicionalnega pohoda. Ob Oglarski poti se boste seznanili z oglarjenjem, se pogovorili z oglarji in duhali dim s kope. Pritegnila vas bo še ostala bogata kulturna in naravna dediščina. Domačini bodo poskrbeli za domače dobrote, ki jih ob poti ne bo manjkalo. Ob prihodu na cilj bo vsak prijavljeni pohodnik sodeloval v žrebanju praktičnih nagrad. VABLJENI V OGLARSKO DEŽELO! °*epri Graška c. 41,1270 LITIJA Tel.: 01/898-00-70 GSM: 041-665-833 GSM: 041-687-342 PRENOS LASTNIŠTVA VOZIL UVOZ IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL SPLOŠNI SERVIS VSE NA ENEM MESTU HITRO IN POCENI! Delovni čas: PON.j- PET.: od 8.00 -16.00 Tudi po nakupu ostanemo z vami! ^ Rešeno aprilsko nagradno križanko pošljite do 10. 5. 2006 na naslov uredništva. Izžrebali bomo 5 reševalcev, ki bodo prejeli POLO MAJICO. NAGRADE PRISPEVA: AZV60R1L0 HOFER TISK, Litija. Družino Kosovel nam je zelo nazorno predstavil »oskrbnik« zbirke in še posebej življenje in delo najmlajšega Kosovela -Srečka. Iz njegovih del veje vsa tragika avstroogrske in italijanske zasedbe, slabe življenjske razmere za zavedne Slovence. Njegov opus bi bil še večji, če ne bi zaradi bolezni pri 22 letih umrl. Predstavitev pesnika je bila popestrena z diapozitivi s Krasa in citati njegovih pesmi. V slikovitem kraškem okolju, sredi zelene oaze, pod sinjim mediteranskim nebom in v senci stoletnih lip in hrastov, tik ob slovensko-italijanski meji leži Kobilarna Lipica, zibelka vseh lipicanskih konj na svetu, ustanovljena 1.1580. Danes je to eden najlepših kulturno-zgodovinskih spomenikov Republike Slovenije. Zato ni čudno, da so bile naše želje in cilji namenjeni tudi ogledu te res enkratne »lepote«. Na ogled nas je popeljala zelo zgovorna strokovna sodelavka. Uvodoma nam je povedala, da je v Kobilarni Lipica 370 konj in da so vsi objekti - hlevi namenjeni izključno tem konjem. Kobilarna je izredno lepo urejena, kar se odraža tudi v posameznih hlevih ter pri oskrbi konj. Bila bi storjena nepopravljiva škoda, če temu kulturnozgodovinskemu spomeniku naša država ne bi namenjala vse pozornosti. Sledil je še ogled vojaškega muzeja Tabor v Lokvah. Da je bil vsebinsko bogat izlet (samo vstopnine so znašale 2.500 SIT) dostopen žepu upokojencev, je pripomogel tudi sponzor, kije pokril pretežni del stroškov prehrane. Sponzorju smo omogočili, da nam je predstavil svojo dejavnost in nam ponudil nakup pod ugodnimi pogoji. Kras in njegova prostranost sta res nekaj posebnega. To je spoznalo tudi 50 udeležencev izleta, ki so zelo pozorno in z zanimanjem sledili ogledom in razlagam vodičev. Iz njihovih besed je bilo razbrati, da so bili zadovoljni in presenečeni, kaj vse »skriva« Kras. Vodja izlet, sekcije: Karlo LEMUT flOFEE TISK GSM:041/ 772 695 / /VO \yrO / DELOVNE OBLEKE *za gradbeništvo * za slikopleskarstvo * za kovinarska dela *za elektro dejavnost (za gostinstvo, kuhinje... A T RAKTIVNA PONUDBA PISARNIŠKEGA MATERIALA IZ VSAKDANJE PONUDBE Reklamne table, reklamni panoji, poslikava vozil in izložbenih oken, T-shirt majice in kape s tiskom... KEMIJSKI ZNAK ZA VODIK GLEDALIŠ. IGRAŠ PETJEM MITOLO- ŠKA RIBA RESA. VRESJE TEŽJA TELESNA POŠKODBA IVAN ERŽEN UMETNIK. KI SLIKA MANJŠI SAKRALNI OBJEKT VZPORED- NICA ANTIČNA GRŠKA PESNICA PRVOTNA MUZA IVAN POTRČ ZGORNJA OKON- ČINA TURISTIČNA OBALA SKANDIN. M. IME AMERIŠKI KEMIK (LARS) SANITETNI MATERIAL ŠPANSKI NOG. KLUB SESTAVIL JOŽE VIZLAR SODNO TELO POROTNE. SODIŠČA GOROVJE V MJANMARU (BURMA) BERIVKA, ENDIVJA. KRISTALKA TANJA NASTRAN SEDMA GRŠKA ČRKA SESALEC IZ DRUŽINE KUN RUSKI PISATELJ NOBELOVEC (BORIS) NASPROTJE OD MLADI FRANCOS. FILMSKA IGRALKA (ANOUK) DOMAČE MOŠKO IME NAJVEČJA REKA V SIRIJI OTOK PRI ZADRU IGRALKA NIELSEN SLOVENSKA SMUČARKA (ANA) ANATOL FRANCE ZORANA ZEMLJA VRSTA GLASBE (RAPANJE) PODLOŽNIK V ATENAH TONE ANDERLIČ MEDNAR. BEGUNSKA ORGANIZA. METULJ Z OČESCI NA KRILIH JUNAKINJA VISOŠKE KRONIKE GREGA TOZON ŽENSKO IME PRIPADNIK TATAROV VEDNO ZELENA MELO- DIJA LETOVIŠČE OB ČRNEM MORJU GORA V JULIJSKIH ALPAH Težje besede: ERINA, FARONIKA, AIMEE, RAVA IZŽREBANCI MARČEVSKE KRIŽANKE: 1. Branka OJNIK, Gubčeva 6, 1270 LITIJA 2. Olga RAZPOTNIK, Kresnice 1 a, 1281 Kresnice 3. Andreja BUČAR, Gobnik 27, Gabrovka Ime in priimek: Ulica: Pošta:_ Tel.: Izžrebanci prejmejo praktične nagrade v TC MARKET, Savska cesta, Litija. NAGRADE PRISPEVA: KGZ LITIJA - TC MARKET Most čez Reko med naseljema Zagorica in Jeze; polovica ograje je pobarvane, druga ne. Nekdaj so mostovi združevali oz. povezovali, i: y Most danes očitno m simbolizira odsotnost dialoga med občinama... r ■ AVTO ai n ■ n L 3 Sl i°unii SVETI Č VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI • POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA • ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za H, A, B, E k B, C in E kategorijo s pričetkom v TOREK, 09. 05. 2006 OB 16. URI INFORMACIJE IN PRIJAVE na Graški cesti 2 www.si-car.si TEL.: 01/8983-140 • GSM: 041-720-378 Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Litija NAJfHLADOSTI OBMOČNO SREČANJE NEUVELJAVLJENIH IN ALTERNATIVNIH GLASBENIH SKUPIN Vse skupine, ki želite sodelovati se lahko prijavite DO 15. MAJA 2006 PRIJAVE in INFORMACIJE: KAJA@HUDKUD.COh ali 041-388-661 $ #. % ŠPORTNO DRUŠTVO DOLE PRI LITIJI V soboto, 13.5.2006, vas vabimo na: REKREATIVNI KOLESARSKI VZPON DOLE 2006 . um ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Posamičen start bo potekal med 8. in 10. uro s parkirišča pri bencinskem servisu OMV Istrabenz Litija. Startnina znaša 1.700,00 SIT, za kar udeleženci prejmejo spominsko majico, na cilju pa topli obrok in čaj. Pot bo vodila skozi Zagorico, Jablanico in Cerovico, preko Velike Preske do cilja na športnem igrišču pri Osnovni šoli Dole pri Litiji. Skupna dolžina trase je 27 km, njena višinska razlika pa znaša 430 m. Dodatne informacije - na tel: 01/897-20-97, gsm: 031/362-542, e-mail: dusan.mak@siol.net NASVIDENJE V OGLARSKI DEŽELI NA DOLAH! Prireditev bo potekala ob vsakem vremenu. Kolesarji vozijo na lastno odgovornost, otroci do 15. leta starosti le v spremstvu staršev ali skrbnika, obvezna uporaba čelade. (žmi©E Himalaya (teleskopske-3delne, vidi a konica, kompas, vzmetene) 4.800 SIT z DDV oz. 4.500 SIT z DDV (pri nakupu več kot enega para) PRODAJA in SERVIS GSM: 041-344-292 Dajmox d.o.o., Kresnice Za člane PD Litija - 20% POPUST