TRŽIŠKI VESTMK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI TRŽIŠKE OBČINE leto vi. Tržič, 1. julija 1957 SKRB ZA DELAVCA Svet za delo je imel dne 20. junija sejo, ki so se je udeležili tudi tržiiškl odborniki okrajnega, zbora In zbora pro:zvajalcev, zastopnik okrajnega ter zastopniki občinskega sindikalnega sveta. Svet jo podal poročilo o svojem delu, predvsem pa je seznanil vse prisotne s problematiko zaposlovanja, analitsko oceno delovnih imest v podjetjih, pomanjkanjem strokovnega' kadra in tarifno politiko. Svet je ugotavljal, dai se mnogo razpravlja o produktivnosti dela, o elementih, ki naj na to vplivajo, ta o dviganju življenjskega standarda, hkrati pa da naša Podjetja že nimajo posebnih predpisov za organizacijo dela Organizacijske predpise dajejo po večini samo pravila podjetuj, ki pogosto več ne ustrezajo trenutnemu stanju, ker se spremembe ne upoštevajo. Bombažna predilnica in tkalnica ter tovarna Peko sta 'ustanovili organizacijske sektorje, ki se bavi j a z organizacijo dela, tarifno in kadrovsko politiko, social. službo in s higiensko tehnično zaščito. V drugih podjetjih še nI Posebnih organov za analizode-la. Higienska tehnična zaščita je v večimi podjetij organizirana kot stranska dejavnost tehničnega sektorja. Svet za delo in delovna raizmerja toplo priporoča vsem podjetjem, da ustanovijo posebne referate za higiensko tehnično zaščito delavcev. Sistematizacijo so naša podjetja večinoma že izvedla v prejšnjih letih. Analitično oceno delovnih mest so Izvedli žele v Bombažni predilnci in tkalnici, medtem ko so v ostalih podjetjih vršijo priprave in .popisujejo delovna mesta. Večina podjetij '"na že dalje časa postavljene komisije za izvedbo tega dela. v nekaterih podjetjih imajo analitično oceno delovnih mest le kot pripomoček za urejanje tarifnih vprašanj, s čimer se zrnunjšujc njena pomembnost, ki ni v korist kvaliteti dela. Taka ocena je vsekakor neobhodno Potrebna za urejanje organizacije dela, za ugotavljanje psiho-"iZičnJhj zahtev delovnih mest, za s°dobno personalno politiko, za Urejanje tarifnih odnosov in za bojanje ter proučevanje var-"osti pri delu. Svet je ugotavljal, da se le ^katera podjetja sistematično °avij0 z vzgojo kadrov. Bombaž-na predilnica iln tkalnica ter tovarna Peko Imata stalne trenerji ki se bavijo z vzgojo in po-^evanjem. V večini primerov Podjetja ne posvečajo dovolj zornosti vzgoji delavskih, samoupravnih organov. Podjetja ■J* morala skrbeti, da1 bi organi . elavske samouprave imeli raz- čiščene pojme o funkciji upravljanja tn o funkciji vodenja podjetja. Dogaja se, da se delavski sveti operativno spuščajo v vodenje proizvodnje, se operativno pečajo s posameznimi kadrovskimi vprašanji, razmeščanjem delavcev na posamezna mesta. Pri tem .pride do trenj med organi samoupravljanja ter vodstvom podjetja, čemur je spet vzrok podcenjevanje pravil in organizacijskih predpisov podjetij. Kar je za občinski ljudski odbor statut, bi morala biti za podjetja njihova pravila. Talka pravila pa bi morala biti za posamezna delovna področja dopolnjena I organizacijskim: predpisi. Mnoga pravila so že zastarela. Delavski sveti bi morali pravila podjetja na svojih sejah ponovno temeljito pregledati in s pravili seznaniti vse člane kolektiva. Dosledno bi bilo treba uveljavljati funkcijo delavskega sveta in upravnega odbora, ki sklepata in končno odločata. Prav tako pa je treba dosledno uveljavljati vlogo strokovnega kolegija z direktorjem na čelu. Skrb Upravnih organov in delavskega samoupravljanja naj bi se kazala tudi v pomlajevanju vodilnega kadra ter delavskih svetov in upravnih odborov.. 2e okrajni svet za delo je dal sugestije za pravilno organizacijo dela, kako popraviti stanje .organizacije, da ne bo kot doslej v mnogih primerih na obrtniškem nivoju, da bo izvedena delitev dela že v_ proizvodnih programih, da se uvedejo' enotni organizacijski predpisi za vse podjetje, da se organizacijske shemo ažurirajo in tudi res praktično izvajajo, da so takoj spopolnijo pravila, delovni red in poslovnik delavskega sveta in upravnega odbora, da se poišče optimalen doprinos in odnos glede na pogoje tehnološkega procesa; dalje je treba primerjati in analizirati število podrejenih na eno 'vodilno mesto in razvijati štabni vodilni kader. Glede na dosedanje izkušnje bi se morale v večjih podjetjih uvesti naslednje službe oziroma področja dela: personalna služba (sprejemanje v službo, personalna evidenca in administracija), tarifna politika, analitska ocena delovnih mest, strokovno usposabljalo e In vzgoja kadrov, preventivna zdravstvena služba, psihologija dela (razporejanje na delo glede na psihične sposobnosti), varnost pri delu, socialna služba (prevozi na delo in z dela, skrb za delavce, prehrana, stanovanja, dopusti, letovanja itd.). Seveda bodo morala tudi manjša podjetja urejati gornje probleme, le da bodo te službe morda .združene v eni osebi, kakor bodo pač dopuščale razmere. Izbira primernega vodstva takega kadrovskega oddelka je tudi za manjša podjetja važna in odgovorna naloga. Vodje takih oddelkov bi. se morali odlikovati z mirnostjo., objektivnostjo in praktičnim poznavanjem psihologije. Treba se bo sprijazniti s tem, da vodilni kader ne prihaja že kar iz šol in da1 je treba vodilne osebe vzgajati v praksi in da jim je treba nuditi dopolnilno znanje v tečajih. Problemi kadrov in strokovnega usposabljanja S tem vprašanjem se je naš svet že ponovno baviil, žal pa vprašanja ni reševal skupno s podijetji. Pri urejanju večine problemov naletimo na vprašanje kadrov. Dejansko le malo vemo o teh problemih. Nujno je, da se izdela programi vzgoje kadrov. Pri tem pa ne smemo razumeti le vzgojo kvalificiranih ali visokokvalificiranih kadrov, saj je v industriji prav tako važna priučitev za vsako delovno mesto. V organiziranem Izobraževanju kadra smo šele v skromnih začetkih. Seminarjev za vodilni kader se je iz tržir-škega področja udeležilo več tovarišev iz Bombažne predilnice in tkalnice ter tovarne Peko. Priporočljivo bi bilo, da bi tudi manjša podjetja navezala stike z zavodom za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu v Ljubljani in poslala vodilni koder na te tečaje. Za izobraževanje nižjega kadra imata predilnica in tovarna Peko nekaj trenerjev. Nujno je potrebna koordinacija med praktičnim in teoret. izobraževanjem. Mnogo je tudi problemov z vajensko mladino v obrti. Dogaja se, da zasebniki vajencem ne plačujejo mesečnih nagrad in da jim odrekajo pravico do 30-dnevne-ga dopusta. V socialističnem sektorju obrti pa še vedno ni dovolj nadzora nad vajenci. Preden se vključuje mladina v poklice, je upoštevati poleg želje in zdravstvenega stanja kandidata tudi družbene potrebe. Sele na ta način bomo uspešno vzgajali kadre in ne bomo imeli težkoč pri zaposlovanju ljudi po lizučitvi. Doslej imamo zaradi nenačrtnega usmerjanja v poklice mnogo mladih kvalificiranih delavcev, ki so zaposleni kot nekvalif. delovna sila v industriji, ker ne najdejo v svojem poklicu zaposlitve. K še bolj načrtnemu vključevanju kadrov v polklice bi pripomogle tudi starostne strukture zaposlenih, ki bi pokazale prioriteto potreb. Na podlagi ugotovljenih potreb po starostni strukturi na eni strani in profila delovnih mest na drugi strani bi šele lahko planirali strokovno usposabljanje. Zelo pereč problem v strokovnem šolstvu predstavlja reforma strok, šole, ker je od te odvisen naš bodoči kader. Svet predlaga, naj bi določenim poklicem dala nova šola večjo stimulacijo z oziram na izobrazbeno stopnjo. Pri Izobraževanju kadrov' v podjetjih pa bi lahko odigrali vlogo centri za izobraževanje, ki naj bi bili organizacijsko vključeni v kadrovske oddelke. Taki centri naj bi vzdrževali povezavo med občinskimi organi dela in tajništvom za delo pri OLO. Centri hi naj skupno s svetom za delo proučevali probleme kadrov, delavskih samoupravnih organov in sodelovali v razpravi o šolski reformi. Ugotavljali naj bi, katerega kadra primanjkuje, proučevali naj bi izpitne programe za kvalificirane in visokokvalificirane delavce in predlagali even-tuelno potrebne spremembe. Dalje naj bi proučevali praktično uporabnost klasifikacije in nomenklature poklicev za industrijo in obrt, odkrivali naj bi neskladnosti in predlagati minimalni staž za usposabljanje delavca. Tudi naj bi ugotavljali najboljše metode za priučevanje. Zolo velike so te naloge in treba bi bilo začeti s poskušnjamii, kako so bodo obnesle. Slehernega delavca predvsem zanima tarifna problematika. Plača je najbolj živa vez med 'podjetjem in delavcem. Zadovoljstvo zaposlenih je v veliki meri odvisno od urejenih tarifnih odnosov. Z njimi bi se zvečal interes delavca za čimvečji efekt dela. Občinski svet za delo se doslej s to problematiko še ni mogel dosti ukvarjati. Potrjevali so se sicer tarifni pravilniki, toda to delo je bilo več ali manj le formalno. Občinski organi za delo bodo v bodoče morali prevzeti politiko plač, kot to odreja za prihodnje leto nova uredba o plačah. Z decentralizacijo bo manj nevarnosti za težnje, ki niso v skladu z načeli delavskega samoupravljanja. Tudi o vprašanju varnosti pri delu je svet razpravljal. Varnost pri delu ni samo neka socialno varstvena zadeva, ki naj se ureja z vidikov neke humanosti, temveč je element produktivnosti dela. Na sestankih s komisijo za higiensko tehnično zaščito je bilo ugotovljeno, da te komisije razen nekaj Izjem še niso našle pravega torišča dela in pojavil se je celo primer, da je tako komisijo imenovala Stran 2 St. It sindikalna podružnica in ne delavski svet. Varnost pri delu bi morala obsegati tehnično, higiensko, zdravstveno in sanitarno zaščito. Ta naloga pa se lahko izvrši samo po izvedenem opisu delovnih mest ter njihovi analitični ocenitvi. Približno 90% podjetj že ima izdelane pravilnike o osebnih zaščitnih sredstvih, kljub temu pa se opaža, da v mnogih primerih zaščita ter uporaba zaščitnih sredstev ni zadovoljiva. Ko bo pri, izpostav; okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Tržiču imenovana higiensko tehnična zaščitna komisija, bo svetu za delo in upr. organom naše občine omogočeno posegati v to> problematiko. Varnostne tehnike, ki se tačas pečajo s takimi posli, ima samo Bombažna predilnic: in tkalnica. Svet za delo pri naši občini je podrobneje razpravljal, kaj vse bi bilo potrebno ukreniti za varnost delavca. Skrb za človeka Tudi s to problematiko se občinski svet za delo doslej še ni bavil. Ko se obravnava problem nizke storilnosti, je treba ugotoviti, da osebno počutje človeka, njegovo delavno mesto In socialne razmere, v katerih živi, v veliki meri vplivajo na uspehe pri delu. Nedvomno je, da je v proizvodnji važen samo človek. Zato je potrebno, da podjetja organizirajo službo z nalogo urejevati probleme tega področja. Vsekakor bo naloga tak'h služb, da sodelujejo pri urejanju delovnega časa, določanju odmorov, urejanju problemov zaposlenih žensk, vajencev, mladine, skrb za rehabilitacijo poškodovancev, skrb za udobnost pri delu, sodelovanje pri urejanju prehrane delavcev, urejanje stanovanjske problematike, prevozov na delo, letnih dopustov in letovanj, sodelovanje pri uvajanju novih delavcev v podjetje itd. Seveda ni mogoče čez noč izvršiti tako velikih nalog, saj jo sposobnih kadrov s tega področja malo. Mnogo> pa bomo storili že s tem, da pričnemo z organiziranim urejanjem naštetih problemov. Podatki dokazujejo, da že mnoga tržiška podjetja skrbijo za boljše izkoriščanje dopustov in da so posamezna podjetja že ustanovila počitniške domove in campinge. Dogaja se, da mnogo delavcev jemlje dopust »na obroke«. Tak način izkoriščanja dopusta zaposlencu ne koristi, ker se niti telesno niti duševno no spočije. Porazna je tudi ugotovitev, da mnogo delavcev izrabi dopust za priložnostna dela. Tudi se čas dopusta omejuje na poletne mesece. Proučiti bi bilo treba izkoriščanje kolektivnih dopustov. V naši občini je pereče vprašanje prevozov na delo in z dela. Po podatkih se preko 50% vseh zaposlenih vozi na delo s kolesi ali hodi daleč peš s podeželja. Svet za delo nujno priporoča velikim industrijskim podjetjem, da začnejo razmišljati o nabavi lastnih prevoznih sredstev za delavce. S prevozi na delo se bo nedvomno povečala produktivnost. Številen dotok delavcev s podeželja :i,n iz drugih krajev ter povečanje industrije povzročata vedno večje pomanjkanje stanovanj. Podjetja naj bi skupno začela razmišljati tudi o gradnji samskih domov za delavstvo, saj ima doslej tak dom sa- mo predilnica. Pereče je tudi vprašanje prehrane delavcev, saj imata menzo spet samo BPT in gradbeno podjetje. Problemi zaposlovanja Za zdaj v naši občini ni brezposelnosti, saj je samo 0.16 % brezposelnih nasproti štev. zaposlenih, oziroma samo 0.05 % prebivalcev tržiške občine nima zaposlitve. Ta odstotek je dejansko še manjši, ker je v njem zajeta mladina, ki išče prvo zaposlitev, ter invalidi. Predvsem so v navedenih odstotkih upoštevani ljudje s podeželjai, ki silijo v mesto. Poudariti pa je treba, da je ekstistenca na podeželju manj ogrožena kot v mestu. Nezaposleni so večino samo nekvalificirani. delavci, Gradnja stanovanj Občinski ljudski odbor je lani začel graditi ? stanovanjske stavbe, gospodarske organizacije 2 stavbi in zasebniki 12 stavb, skupno 32 stanovanj v vrednosti 108 milijonov dinarjev. Vse te stavbe bodo dograjene najkasneje do prihodnjega leta. Letos pa so na našem področju že začeli graditi 8 stanovanjskih hiš; od teh gradi občinski ljudski odbor 2 stavbi, zasebniki pa 8 hišic, skupno 28 stanovanj v vrednosti 53 milijonov dinarjev. Občinski ljudski odbor adaptira na Podvasici 4 stanovanja za 8,800.000 din in. gradi novo hišo, s 16 stanovanji na Ravnah za 27,350.000 din; Franc Cerkovnik, šofer v Čadovljah, hišo z enim stanovanjem, 4 sobe za 2,394.000 din; Jože Ovsenek, Zvirče, novo hišo, 1 stanovanje s 4 sobami, za 3,074.000 din; Albina Roblek, Bistrica, novo hišo, 1 stanovanje s .4 sobami, za 3,560.000 din; Janez Gosar s Pristave, novo hišo, 1 stanovanje s 3 sobami, za 2,787.000 din; Milan Ropret s Pristave, novo hišo, 1 stanovanje s 3 sobami, za 2 milijona 787 tisoč din; Pavla Slibar iz Sv. Lucije, novo hišo, 1 stanovanje s 3 sobami, za 2,243.000 dinarjev. Bo na gradu hote! ali ne? Na seji sveta za blagovni promet pri naši občini dne 25. junija so razpravljali o tem, ali je poslopje na gradu sposobno za gostinske namene in ali bi lahko preselili dijaški dom in otroški vrtec v vilo poleg predilnice. Posebna komisija si je ogledala grajsko poslopje in je ugotovila, da so prostori naravnost idealni, in takoj uporabni za gostinske namene in da bi vsaj za zdaj ne bile potrebne prezidave. Ureditev in oprema poslopja za gostinske in hotelske namene bi stala kvečjemu 6 milijonov dinarjev in tudi, sredstva za to bi se našla. Toda ogled vile poleg predilnice je ugotovil, da stanuje v vili 9 družin in v 2 nadaljnjih zasilnih prostorih še 4 samci. Skupno stanuje v vili 35 oseb in je zanje potrebnih torej 9 družinskih stanovanj in dve večji samski sobi. Kam s temi družinami? Gradnja novih stanovanj za toliko družin bi stala okoli 20 milijonov dinarjev, katerih ni na razpolago. Toda tudi v tem primeru, da bi zgradili stanovanja za družine iz vile, bi bil zasilno rešen samo problem dijaškega doma, ki bi se preselil v vilo, v kateri pa, bi, ne bilo predvsem ženske. Zaradi nameravane ukinitve nočnega dela žensk je tkalnica ustavila sprejemanje ženske delovne sile. Kljub temu pa primanjkuje moških delavcev in smo prisiljeni dopuščati dotok z podeželja zaradi pomanjkanja stanovanj. Ugotavlja se, da narašča, število nezaposlene mladine, ker zanjo ni primernih delovnih ali učnih mest, ali. nima primerne šolske izobrazbe, ali je telesno slabo razvita in sposobna samo za lažja dela. Vprašanje zase je pač pomanjkanje internatov. Strogost pri zdravniških pregledih pred zaposlitvijo je eden razlogov nezaposlenosti. Podjetja se branijo sprejeti telesno šibkejše ljudi. Graje vredno je, da podjetja odklanja- prostora za stanovanje upravnika. Dijaški dom potrebuje prostora za 50 postelj, dalje učilnice, upravne prostore, bolniško sobo itd. Kam pa z otroškim vrtcem, katerega tačas na gradu obiskuje 110 otrok in so morali nekaj otrok celo odkloniti. Za otroški vrtec pa v vili ni prostora. Treba bi bilo torej zgraditi novo poslopje za dijaški dom in otroški vrtec. Gradnja takega poslopja, bi stala desetine milijonov dinarjev. Svet za blagovni promet jo sklenil predložiti zadevo ljudskemu odboru s priporočilom, da o rešitvi zadeve resno razmišlja saj bi gostinski prostori na gradu bili edinstveno lepi in morda najlepši v Sloveniji. Kje pa dobiti sredstva za gradnjo dijaškega doma in otroškega vrtca, pa je vprašanje prihodnosti. To vprašanje je tem težje, ker bo zaradi reforme šolstva v naš; občini v Krizah ustanovljena osemletna šola ter bo treba resno iskati sredstva za dozidavo šolskega poslopja v Krizah in morda tudi v drugih krajih. Za letos torej nič ne kaže, da bi začeli z deli, razen da bi naročili načrte. Poslovalnica »Prehrane« / na Ravnah Na seji sveta za blagovni promet dne 26. junija je svet soglasno sklenil predlagati ljudskemu odboru, da v trgovski hiši na Ravnah odpre poslovalnico z živili in poslovalnico, z zelenjavo trgovsko podjetje Prehrana iz Tržiča. Ta sklep je bil storjen zato, da se okrepi to podjetje. Dela prosti dnevi v gostilnah Da se omogoči čiščenje prostorov, je svet za blagovni promet dovolil gostišču »Pod lipo« v Pristavi in gostišču »Pri Ben-ku« v Križah, da imata en dan v tednu gostilno zaprto. Ob torkih bo zaprta ona gostilna, ob petkih pa druga. Na vidnem mestu bo zunaj gostilne nabito obvestilo, da je gostilna zaradi čiščenja zaprta. Tudi pekarija. pri Vilfanu bo začasno zaprta Peč v pekariji Vilfan bo treba popraviti, enako tudi električno napeljavo; potrebno je tudi temeljito čiščenje prostorov. Zato bo Vilfanova pekarija z dovolje-njom sveta za blagovni promet zaprta od 15. julija do 16. avgusta. V ljubeljskem predoru spet delajo Uprava za ceste LRS je odredila nadaljevanje očiščevalnih del v predoru pod Ljubeljem. jo delavce, ki so bili bolni ali so postali, invalidi, ko se vračajo nazaj na delo. Ne moremo tajiti, da nastajajo težave tudi z delavci, ki delajo samo s skrajšanim delovnim časom, še večje težave pa povzročajo' podjetju še neurejeni delovno - pravni predpisi. Ce bo prenehalo nočno delo žensk, bi se morda v Tržiču povečala brezposelnost. Odvečna ali rezervna delovna sila, se veča v hribovitih vaseh naše občine, kjer je precej družin s številnimi člani. Svet za delo želi, da bi delavski sveti v podjetjih na svojih sejah podrobno proučili vse zgoraj opisane probleme in da bi poslali svetu za delo svoje mnenje ter predloge. Obstoji verjetnost, da se gradnja mednarodne ceste skozi Ljubelj resno pripravlja. Lomljani hočejo telefon Lomljani so začeli akcijo, da se jim v vas napelje telefon. Občinski ljudski odbor načrt pozdravlja. Telefon naj bi dobila sleherna vas v občini, predvsem pa oddaljene vasi, saj je treba često hitro klicati zdravnika ali babico, varnostne organe ali koga drugega. Prevozi delavcev na delo in z dela Velka tržiška industrijska podjetja, predvsem BPT resno razmišljajo, kako, omogočiti prevoze delavcev na delo ali z dela. Potrebno bi bilo nabaviti lastna prevozna sredstva, toda rabili bi jih več, saj je treba voziti delavce tako iz oddaljenega Podljubelja kot iz Leš in Senič-nega. Za zdaj skušajo podjetja rešiti problem prevozov s tem, da bi se podaljšale redne avtobusne proge SAP do Podljubelja, Zakaj so prekinili gradnjo peka-rijc in trgovske hiše? Investitorji so oddali gradnjo stavbe trgovske hiše na Ravnah oz. pekarije v Tržiču podjetju »Standard« iz Tolmina, ki J* stavil najcenejšo ponudbo. Tako občinski ljudski odbor kot podjetje Pekarija sta želela oddati delo domačemu podjetju, toda treba bi bilo dokazati, da. ponudba iz Tolmina ni najbolj-ugodna in, če bi tolminsko podjetje tožilo, bi uspeh tožbe bil zelo riskanten, ker se ni dalo dokazati, zakaj ponudba Tolmina ni najbolj ugodna, ker je bila najcenejša in termin za dograditev najkrajši. Toda medtem Je podj. Standard iz Tolmina zašlo v plačilne težave in je odrejena sodna prisilna likvidacija tega podjetja. Zato so dela morali ustaviti, dokler ne bo sodišče ugotovilo stanja. Dela na stavbah se bodo nadaljevala po drugem podjetju takoj, brž ko bodo dosedaj izvršena dela prevzeta. Vsekakor se investitorji trudij0' da prekinitev ne bo trajala pre" dolgo. OBVESTILO Obveščamo vse interesente z3 vpis v industrijsko čevljarsko šolo v Kranju, da v šolskem le" tu 1957/58 ne bomo sprejema11 učencev kot je bilo prvotno objavljeno'. Industrijska čevljarska »ol* v Kranju. TR2ISKI VESTNIK Str. 3 STEZE m POTU OKROG TRŽIČA B. Na Bistriško planino z Bistrice mimo Hudega gradu in čez Planinicc. Z razpotja pri spodnjem trži-*kem mostu krenemo prečko Tržiške Bistrice in zavijemo nato Po Blejski cesti na levo. Kmalu smo dospeli do zadnje izmed ko-vačnic, ki jih je bilo včasih Ob Moščenikovih rakah ka:r precej. v letu 1793 je delalo ob spodnjem teku Moščenika in njegovih rakab. kar 13 fužinskih obratov s 27 ognjišči, poleg teh pa le bilo ob vodi navzgor še šest večjih fužinskih obratov. Od vso tržiške kovaške dejavnosti Se je do> danes ob Moščeniku ohranil em sam kovaški obrat: Oornikova' kovačija. Čez oba mostička, od katerih vodi prvi preko rak, drugi preko Moščenika, pridemo v podnožje Kovtrnce, klanca, po ka,-'erem se cesta začne dvigati Proti Bistrici. Pod klancem je °b desni strani ceste večja golica. Tu vidimo razgaljene .glinasto skrilavce, sivozelene in •dečerjave barve, prepereli pa So sivorumemi in se ponekod Menjajo s tršimi pločastiml pečenj aki. To so prav taki skladi, kakršne smo spoznali že na pobočju iKoikovnice in ob kotovoz-ni poti, ki vodi od Virja do sedeti »za farovžem«. Skrilavci v golici so močno pretrti. Ko se dvigamo po klancu, se 0zremo v strugo Moščenika, ki Se preko jezu meče navzdol in nekaj metrov dalje izliva v Tr-''S'k'0 Bistrico. Nad sotočjem °beh vod se ozemlje pod cesto jnočno posipa, cesta se trga, zato jo letos širijo v desno, kjer "apravljajo nov usek za cesto v "tino pobočje hriba nad njo. Vrh klanca smo. Tržič smo -Pustili za sabo, kot nam -pove ttaPisana tabla ob levi strani ceste. Tu se v desno cepi steza, kl _ nas po razglednem pobočju Privede pod robom gozda na *ali rovt. S te steze se moremo zgledovati na Tržič in opazo-Va,W njegovo silno utesnjenost med strmimi pobočji. Cesta nas vodi dalje, ves čas Vzporedno s strugo Bistrice, .sekana je v strmo pobočje. Na Pviflku priteka navzdol potoček, jo ustvaril strmo grapo. Voda iznaša s hriba precej nasipine. *a nanos sestavljajo kosi rdečkastega porfinja in zelenega groha, dokaz, da so v vzpetinah nad nami ohranjeni v kameni-J*n sledovi nekdanjega vulkan-k''Sa delovanja. Pod cesto brone Gliki cibrat tržiške bombažne Pfedilnice in tkalnice. Ko predme most preko grape, smo že a Bistrici. Pri prvi hiši se s sste spu$jca p0t navzdol, strmo Pf> bregu do vhoda v Bombažno r^tliloico, tkalnico in naprej P''oti tržiškemu kolodvoru. Mi- t,° gozda prispemo od hiš na Bistrici. .Onstran rečne struge se dviga piska gora. Na njenem pobočji1 vidimo kamnolom, ki se beli atl hišami v Preski. Kmalu smo .a ttlostiičku, kajti v pobočju na Csni je manjša voda ustvarila *rflPo, ki sega precej daleč na-< omeniti tudi akademijo učencev osnovne šole. Program je bil zelo bogat, saj je obsegal pozdravni nagovor, zborovske pevske Po kolovozu nas mimo pestro obarvanega travnika pripelje pot do grape in ob njej navzgor, ca in hiš do dobre pitne vode ob poti. To je zadnja priložnost, da se napijemo, če je treba, Cez grapo krenemo mimo kozol-kajti od tu dalje pa vse do Bistriške planine ne bomo več srečali vode. Svet zgoraj je iz apnencev in dolomitov, zato brez vode. Od zadnjih hiš zavijemo proti zahodu mimo orehov in smrek, borov in macesnov nad potjo. S pobočja nad nami so se nekoč utrgale precejšnje skale in obležale v gozdu nad potjo. Ena od njih — največja — se je ustavila najniže pri hiši pod kolovozom. Pot postaja vodno prijetnejša. Naselje je za nami. Ob poti nas v vseh letnih časih pozdravlja cvetje: pomladi teloh, za njim resa, nato grozdi rumenega česmina in drobno cvetje, ki pripada že alpski flori. Peščena pot se vzpenja navzgor. Razgled na jug je vedno obsežnejši, čim više se dvigamo. Tu se nam odpre obzorje že do Ljubljanskega polja, do Šmarne goro in Grmade. Na nasprotnem pobočju — onstran doline — u-gledamo stezo, ki se nad apnenico pne na Vetrno in v Gozd. Ta steza teče prav blizu geološke meje, kar se z našega raz-gledišča prav lepo vidi. Pod stezo ležeče mehkejše kamenine pokriva čist smrekov gozd, nad stezo pa raste po dolomitnih in apnenih skalah le nizko grmovje in mlad bukov gozd. Pod stezo je pobočje nalahno nagnjeno, nad stezo pa je strmina pobočja mnogo večja, saj jo apnenci in dolomiti dopuščajo, skrilavci, ki so mnogo mehkejši, pa ne. Zlepa kje ni geološka meja tako od daleč vidna kot tu. Z ovinka, kjer je prav lep razgled, gremo naprej domala po ravnem. Tod je pot vse leto mokra, ker je nad njo izvir, ki vedno moči pot, viden pa ni, ker jo pod površuo. Tudi tu nas vse leto pozdravlja ob poti drobno cvetje, ki opozarja našo z žlivo- točke, instrumentalne točke (violina in klavir), deklamacije in zborne recitacije. Vendar je največji del programa izpolnil pevski zbor z vrsto otroških in enoglasnih skladbic, ki so tudi najbolj pritegnile poslušalce. NASI PIONIRJI NA OKROGLEM Pionirski pevski, zbor tržiške gimnazije je 19. junija obiskal slepe tovariše v njihovem okrevališču na Okroglem. Za ta obisk so pionirji pod vodstvom tov. Milice Debeljakove pripravili prav bogat spored. Kmalu po prisrčnem sprejemu so zapeli več pesmic, vmes pa so sledile deklamacije Kajuha in Bora. Ta dan sta obiskali slepe in prisostvovali akademiji tudi tov. Darinka Jerncjčič, referentka za socialno skrbstvo', in tov. Mica Okorn, tajnica okrajnega odbora Zveze slepih v Kranju. Po končani akademiji so skupno krenili v bližnji gozdič, kjer v senci smrek in bukev prebivajo žrtve fašizma. Pionirji so jim ob grobu zapeli žalno pesem. Ne daleč od tod, pri znameniti votlini, kjer je 1. 1942 skupina partizanov izgubila življenje, je di- barvnimi cvetovi, posutimi, med praprotjo, smrekami in borovci. Kaj kmalu smo na prevalu pri znamenju. Tu se naša pot stika s široko cesto, ki prihaja od podgorske ceste navzgor. Na levo vodi cesta k Sv. Juriju, na desno navzdol proti Blajšnici in nato mimo Zegnanoga studenca na Brezje pri Tržiču in dalje proti Begunjam. Preden nadaljujemo pot mimo Hudega gradu proti Planinicam, Stopimo še do cerkve sv. Jurija. Le-ta stoji na izpostavljeni vzpetini, odkoder je prav lep razgled. Cesta tja vodi narahlo navzgor in se neha ob graščini, okrog katere je izredno lep vrt. Zapustimo cesto tik pred njenim koncem ;in se po mehki travnati preprogi dvignemo, v desno navzgor do cerkve. Cerkvica je sicer majhna, a slovita zaradi svojega lesenega kasetiranega ih polihromiranega stropa, ki, ima letnico 1698. Cerkev pa je dokaj starejša; v 1. 1421 je že stala. Prezbiterij je gotski, s tremi gotskimi okni. Svod je rebrast s sklepniki. Eden od sklopu kov ima letnico 1520. Na zunanji cerkveni steni je vzidana spominska plošča, z napisom: Na gradu Gutenberg, h kateremu je pripadala cerkev sv. Junija, se je rodil Žiga grof Lamberg, ki je bil prvi ljubljanski škoif od 1. 1463 do leta 14,88. Krog cerkve je obzidje. Ce hodimo ob njem, se nam vse naokrog odpirajo široki horizonti. Čeprav smo le v višini 675 m nad morsko, gladino, vendar se lahko ogledujemo' daleč na vse strani. Postavimo, se pod mogočen macesen pri cerkvi in se razgledujemo proti vzhodu. Pod nami je Bistrica. Nad kamnolomom na Bistrici je strmo, pobočje: Cicelj. Tu so večkrat kurili kresove. Nad Cicijom se dviga Dofoje. V dolini leži Tržič, nad njim se lepo vidi Brčev rovt, Kriška gora, Zeniikljevec, Javornik, Konjščica. (Nadaljevanje sledi) rektor tržiške gimnazije vsem navzočim orisal nekaj dogodkov iz časa NOB. Nato so se pio^ nirji vrnili na Okroglo. Tu so ostali še nekaj uric ter v dobrem razpoloženju zapeli in ob igranju harmonike zaplesali s slepimi tovariši. Bilo je prijetno. Pionirji in njihovi novi znanci so bili tega veseli. Še so pionirji povabljeni na Okroglo in ko naštudirajo nov program, bodo zopet 'Obiskali ta prijetni, dom. AFIRMACIJA NAŠE GLASBENE ŠOLE V KRANJU V nedeljo', 23. junija je gostovala šola z vsemi oddelki in orkestrom, v sindikalni dvorani v Kranju. Vse točke koncerta so bile Izvedene dostojno in žele lepo priznanje. Pozornost so vzbudili orkester, od solistov pa zlasti gojenci višjih razredov: violinisti Ahačičeva, Regvat in iZavrl, čelista Ahačič in Be-dina, pevca Jermanova in Justin ter pianistki išpeharjeva in Zazvonilova. Čeprav se je koncerta udeležilo komaj nekaj nad 100 Kranjčanov, lahko, rečemo, da je bil le-ta močna afirmacija našo glasbene šole. Ljubeljske dirke so za nas velikega pomena Letos bodo nastopili najboljši evropski dirkači Romaj dober mosec nas še loči od časa, ko bodo zagrmeli stroji na najtežji, hkrati pa najbolj privlačni gorski dirki v Evropi. 4. avgusta se bodo namreč pričele mednarodne gorske dirke za nagrado »Ljubelja« v okviru V. državnega prvenstva (torej zopet majhen jubilej). Tako obetajoče konkurence, kot bo letos, 31 - letna zgodovina ljubeljskih dirk verjetno še ni zapisala. Na startu se bodo zbrali najboljši vozači iz skoraj vseh evropskih držav: Rusi, Cehi, Poljaki, Avstrijci, Nemci, Angleži itd. Razen za tako obetajočo elitno udeležbo svetovno znanih tekmovalcev so neumorni organizatorji s tov. Jurjevčičem in tov. Globočnikom na čelu, seveda s pomočjo Avto-moto zveze, poskrbeli za še nekaj koristnih novosti, ki bodo vsekakor še povečali pomen teh dirk. Predvsem se bodo letos pomerili tudi v moštvenem tekmovanju. Vsaka država bo lahko nastopila z A in B moštvom, ki pa bodo morali imeti kompletno zasedbo v naslednjih kategorijah: 125 cm, 250 cm, 350 cm, 500 cm, solo. Najboljša moštva bodo prejela lepe pokale, poleg tega pa še denarne nagrade. V državnem merilu bomo vozili tudi s prikolicami, toda ni rečeno, da ne bo tudi inozemcev s tem vozilom. Posebno pričakujemo svetovnega rekorderja Ilillebrandtai, ki je letos v Opatiji pokazal fanta- stično vožnjo, da zopet postane rekorder proge in osvoji tudi prav lepo denarno nagrado, razpisano za rušenje absolutnega rekorda proge 4,50,0. Pomerili se bodo- tudi najboljši avtomobilisti. Mogoče celo kakšen od tistih, ki smo jih videli ob prehodu Deutschland rallvja skozi Tržič in čez Ljubelj, ki je bil nekakšna uvertura v velike ljubeljske dirke. In še kakšno je zanimanje naših tekmovalcev In avtomobilske industrije za to, zanje tako pomembno prireditev? Po lanskoletnem uspehu »Puchov« pričakujemo, da bo tudi letos »Tomos-Puch« uspešno konkuriral v mednarodni oceni. Kaj pa ostale tovarne? Vse kaže, da se nekatere še vedno premalo zavedajo, da je taka prireditev zanje najboljša reklama. Zanimivo b; bilo videti nova vozila, »Zastava« 1400 in fiOO na tej težki progi. Zdi se, da se še premalo zavedamo, kakšnega pomena je za nas ta prireditev. Saj združuje gospodarske, turistične, politične in športne činitelje. Da se primerjati le s Planico pozimi. In to prireditev, ki ima že trdno temelje in dolgoletno tradicijo, ki vsako leto prinese naši domovini novo afirmacijo naše avtomobilske industrije in avto-moto športa v svetu ter ki že leta slovi po odlični organizaciji, je treba vsestransko podpreti. Naši šahisti na mednarodnem turnirju na Bledu Čeprav so imeli organizatorji II. mednarodnega turnirja na Bledu letos velike težave zaradi finančnih sredstev, je vendar ta lepa šahovska manifestacija od 8. do 12. junija ob našem gorenjskem biserni popolnoma u-spela. Okoli 150 šahistov se je iz Poljske, Nemčije in Jugoslavije zbralo in se v medsebojnih borbah spr.jateljevalo ter tako propagiralo lepo parolo: šport in šah družita narode. Tudi naše štiričlansko moštvo se je udeležilo tega tekmovanja. Zal mu žreb ni bil naklonjen. Uvrstil ga je v skupino z Esse-nom (Zab. Nemčija) in Železničarjem :iz Ljubljane. Malo jo bilo upanja, da osvoji prvo mesto. Kazalo je, da se to v zadnjem kolu uresniči, toda up je splaval po vodi. Dobili so samo s 3:1. Končni vrstni red je bil takšen: 1. Essen 7 in pol, 2. Železničar 7, 3. Tržič 6 In pol, 4. Tretji maj z Reke 3 točke. V finalnem delu tekmovanja v 3. skupini tržiški šahisti niso imeli resnega konkurenta. Nad-močno so osvojili prvo mesto s 9 točkami pred Radnikom, Sežano itd., tako da je v končnem plasmaju zasedla 9. mesto v B skupini med 10 moštvi, kar pa seveda ne ustreza kvaliteti moštev na turnirju; pač malo več sreče pri žrebu. V naši skupini je zmagalo moštvo iz Bačke Topole pred Železničarjem iz Ljubljane itd. V A skupini pa Železničar iz Maribora pred LSK in Jesenicami. Zanimivo je vsekakor tudi, da so Tržičani edini dvoboj izgubili v prvem kolu proti Essenu z najmanjšo razliko 1 in pol : 2 in pol. Dva dvoboja so igrali neodločeno: z Ljubljano in Radnikom, dobili pa s Tretjim majem in Sežano s 3:1 in »Svobodo« (Gorje) s 4:0. Našo občino, oziroma Svobodo iz Tržiča so zastopali in zbrali naslednje število točk: 1. Stefe 4 in pol, 2. Brezavšek 2, 3. Meglic 4,5, vsi iz šestih partij, 4. ing. Fabjan 4 iz potih ter Rozman pol točke iz ene partije. Zatajil je torej Brezavšček, toda igrati na drugi deski je vsekakor teže kot na tretji ali četrti. Na individualnem turnirju so med 12 šahistkami zmagale tri Poljakinje, med moškimi pa Dime iz Zagreba pred Stupico in Smederevcom iz Ljubljane ozir. iz Beograda itd. Današnji številki prilagamo 1. zvezek Knjižnice Muzejskega društva v Tržiču z razpravo dr. Josipa Zontarja »Zapora proti kugi v Karavankah v letih 1713—1716.«• V načrtu imamo več podobnih prilog s spisi bodisi z zgodovinskega bodisi z leposlovnega področja, ki so nanašajo na naše kraje. Prepričani smo, da bodo naši naročniki in bralci to zamisel pozdravili. TRZlSKI UPOKOJENCI SO RAZVILI SVOJ PRAPOR 10. junija so naši upokojenci imeli deseto letno skupščino in razvitje prapora. Ponosni so na svoj prapor, saj je res lepo izdelan. Izdelala ga je tvrdka »Ercigoj« iz Ljubljana. Razvitju prapora sta kumovali Boimbnžna predilnica in tkalnica ter tovarna obutve »Peko«. Odslej naprej se bodo upokojenci udeleževali proslav in manifestacij pod svojim praporom. 10. redna letna skupščina je potekala v najlepšem redu. Člani so bili z delom upravnega odbora zadovoljni. Želeti pa je, da se v bodoče občnega zbora udeježi res sleherni član in članica naše podružnice. Naša podružnica je bila ustanovljena 20. junija 1948. Njen prvi predsednik je bij tov. Jože Salberger. Mnogo dela je imel, preden je podružnica začela redno poslovati. Tajniške posle je vodil t(