OFFICIAL ORGAN Družinska tragedija. TAST (AMERIK ANEC) JE USTRELIL SVOJEGA ZETA (SLOVENCA). NAJVEČJA DRUŽINA SPADAJOČA H K. S. K. JEDNOTI. Od našega večletnega naročnika. Andrej Dolenca v Grey Eagle, Minn., smo te dni prejeli izrezek iz nekega angleškega ondotnega lista z obširnem poročilom o senzačnem umoru njegovega brata John Dolenca, živečega v Dubuque okraju. Ta umor se je izvršil dne 14. decembra, 1925 ob 1. uri popoldne na farmi rojaka John Dolenca, dve milje oddaljeno od znane John Dueschnerjeve farme v naselbini Farley, kjer je John Dolenc na svojem pašniku, pol milje oddaljeno od njegovega doma postal žrtev družinskega prepira in zavisti njegovega tasta. Omenjeni angleški lokalni list piše o tem dogodku sledeče: "V bližini farmarske naselbine Farley, okraj Dubuque se je zadnji pondeljek pripetil tragičen slučaj, kakoršnega tukaj še ne pomnimo. Stvar je prišla v javnost še le tedaj, ko je bil Dr. R. C. Sherman poklican na lice mesta; označeni zdravnik je rekel, da takega senzačnega umora ni pričakoval v t* j mirfli farma rSIti "Ko je dospel zdravnik na lice mesta, je bilo že prepozno. Našel je veliko, odprto rano na desni strani prs označene žrtve, katero je povzročilo izkrvavlje-nje vsled strela iz puške; izstreljene so bile tudi vse mišice v desni podramnici nesrečnega John Dolenca. "Vzrok sovraštva med Dueschnerjem in njegovim zetom, John Dolencem je trajal že zadnjih pet mesecev vsled neke kupčije zemljišča. Dolenc je te dni zopet nazaj kupil farmo v neposredni bližini svojega tasta Dueschnerja. Označeno jutro je šel Dolenc na bližnjo njivo nekaj pospravljat, med tem ko je Dueschner s svojima dvema sinovoma na bližnji njivi obtrgaval koruzo; poleg njive je stal prazen voz, kjer je bila skrita Dueschnerjeva puška. Dueschtier se je najprvo pred šerifom izgovarjal, da mu je njegov zet (Dolenc) baje stre-gel po življenju, vsled tega je večkrat vzel seboj nabito puško, kasneje je pa trdil, da je hotel s puško ustreliti Dolenčevega psa, ker je vedno podil njegovo živino na paši. "Morilec opisuje ta tragičen dogodek sledeče: " 'Ko je prišel Dolenc blizu ograje našega pašnika, je držal v roki kladivo in mi priče^ groziti; končno je vrgel kladivo proti svojemu tastu, toda zadel ga ni. Razjarjeni Dueschner je svaril zeta, da naj se mu nikar ne približuje, ko je pa slednji stal že kake štiri čevlje pred njim, je Dueschner skočil po puško in oddal nanj dva strela, enega v prsa, drugega v ramo. Ves okrvavljen in smrtno ranjen Dolenc se je zatem pričel metati s svojim tastom; v tem dvoboju ga je precej občutno ugriznil v palec, končno pa onemogel.' "Dueschner 4e takoj zatem poklical svoja dva sinova, da so naložili umirajočega Dolenca na voz in ga prepeljali v bližnjo sosedovo hišo. Med potjo je di dolžnost vsakega člana in vsakega članice K. S. K. Jedno-I te v Pittsburghu, Pa. in okolici, da se tega večer vdeleži in s delamo za korist in napredek Jednote. Osebna sovraštva in druge nepotrebne stvari, ki ne spadajo v delokrog konvencij. tem pripomore doseči uspeh, ka- j naj se opustijo, terega si želimo vsi skupaj. In ker je moj namen, kakor Zato upam, da se enkrat vse tudi namen ostalega glavnega Članstvo K. S. K. Jednote v: odbora, da prihodnja konvenci-Pittsburghu skupaj snide v Slo-jja stori kolikor največ mogoče venskem Domu; s tem bomo'dobrega in koristnega za na-pokazali, koliko da nas je, ob-: predek Jednote in to v najkraj-enem pa z glavnimi uradniki j šem času ko mogoče, da sc tako ukrenili kaj dobrega za napre- prihrani čas in denar, zato sem dek društev in K. S. K. Jedno- naročil bratu glavnemu tajni-te. ku, da pozove k letni seji, ki se še enkrat ponavljam: vse bo vršila dne 25. januarja, 1926, članstvo naj pričaka Novega le- J ves glavni odbor. Glavni od-ta 1926 v Slovenskem Domu. bor bo pripravil potrebne toč-Kakor je članstvu znano, ima ke, in druge stvari, katere odnaša Jednota sedaj v teku novo bor misli, da bi bile v korist kampanjo za dosego 30,000 član- Jednote. Te točke bodo potem stva do prihodnje Velike noči, priobčene v "Glasilu," nakar bo kar se tega tiče, je bilo med i članstvo o njih razpravljalo, ta-nami v Pittsburghu, proti dru- ko da bomo imeli kolikor naj-gim slovenskim naselbinam j a- več mogoče dela do prihodnje ko mak) storjenega, zato ima- konvencije urejenega. Točke, mo sedaj priliko, da to popravimo. Še je med nami dosti Slovencev in Slovenk, kateri še niso člani naše dične K. S. K. Jednote. Zatorej vsak posamezni član in članica: na delo prihodnje tri mesece za pridobitev novih članov in članic v naša društva, za odrasli in za mladinski oddelek. Stariši. kateri imajo sinove in hčere, stare nad 16 znajo naša mladina svoje društvo, ter tudi lahko posluje v angleškem V 49. številki "Glasila" smo na prvi strani častitali milwau-ški naselbini, ker se sedaj ona ponaša z največjo družino spa-dajočo k naši Jednoti, to je družina sobrata Frank in Mary ze in postave in preštejte jih! Ponosen oče, ponosna mati! Deset hčera in štirje sinovi! Sobrat Lukšič bi povsem lahko s svojo družino (ko doraste) ustanovil kar dva krajevna dru- tarfozvanih "naprednjakov," rojen leta 1908; Angeline, roje-fe-jti ti vam vedno priporočajo na leta 1910; John 7. januarja, kontrolo Pd3V. Le vprašaj-11912; Louig 4 julija m3; A te sobrata in sosestro Lukšič, če imajo ti naprednjaki prav? , Brat Luka Urankar, tajnik 29- septembra društva sv. Janeza Evangelista, št. 65 nani je poslal o tej posnemanja vredni (Lukšičevi) družini sledeče podatke: Oče, Frank Lukšič je bil ro- nes 26. aprila, 1915; Margareth 1916; Francos 10. marca, 1918; Elizabeth 26. decembra, 1919; Helena 20. avgusta, 1921; Doroteja 30. januarja, 1924. Vsi otroci so še samci in živijo pri stariših. Lukšič, broječa štirinajst (14) štva naše Jednote; kakor zna-otrok! Tedaj smo tudi oblju- no, zadostuje osem članov za bili priobčiti to sliko v božični j novo društvo, izdaji s primernim opisom. Ker! Največ kredita v tem oziru 3mo prejeli označeno sliko šele gre cenjenemu društvu sv. Ane, pred nekaj dnevi, isto danes št. 173 v Milwaukee, W.si, ker prinašamo tudi na prvi strani,'k temu društvu spada mati te kakor smo nedavno priobčili sli- družine in 10 hčera. Zasluge kq Štangarjeve družine iz Bar- ima tudi društvo sv. Janeza bertona, O., tudi na tem mestu. Evangelista, št. 65 istotam, ka-Mi smo mnenja, da družina s mor spada oče in štirje sinovi, tolikimi člani povsem zasluži to Sobrata Lukšiča kar zavidamo, častno mesto. Ce je morda pri ko se bodo čez leta pričeli ogla-kakem društvu K. S. K. Jed- šati številni ženini, proseči za Mich. Ravno tja je prišla tudi najboljše: ljubo zdravje, zado-note še kaka večja družina (s roke njegovih brhkih hčerk, njegova žena leta 1891 še kot voljnost in mnogo uspeha. Ce 15 otroci), bomo sliko iste še Čeravno ne bo mogel šteti vsem petletna deklica. Poročila sta bi bilo na kak način mogoče, bi bolj v povečani obliki z vese-;lepe dote (jih je preveč!), bodo se leta 1902 na Calumetu, Mich, iskreno želeli to ugledno druži-ljem priobčili. Vendar smo v i gotovo vsi novoporočenci te Otroci se delijo po starosti sle- no videti na naši prihodnji kon-tej zadevi mnenja, da ostane za družine imeli največjo in naj- deče: Josip, rojen 14. febru- venci ji v Pittsburghu; gotovo enkrat ta čast in prvenstvo boljšo doto, to je pravo in lepo arja, 1903; Mary 2. aprila, bi jo delegatje z največjim na-Lukšičevi družini v Milwaukee,1 katoliško vzgojo. Take družine 1904; Ana 26 oktobra, 1905; vdušenjem pozdravili, kar tudi Wis. Le poglejte te lepe obra-'ne boste našli v vrstah naših Rosie 28. avgusta, 1907? Frank, po vsej pravici zasluži. jen leta 1873 v Jurni vasi, št.; Oče je delal tekom 26 let v ba-20, občina Podnart, Dolenjsko; krenem rudniku v Calumet, njegova žena Mary, rojena Ko- Mich.; vsa družina se je pa pre-stelic je doma iz Spodnje Lok-1 selila v Milwaukee, Wis., leta vice, občina sv. Mihael,, Dolenj- \ 1922, kjer so si kupili krasen sko, rojena leta 1886. Oče je dom na 397 Greenbush St. prišel v Ameriko kot mladenič] Uredništvo "Glasila" iskreno leta 1893 in sicer na Calumet, želi tej časti vredni družini vse s katerimi se bo članstvo po večini strinjalo, se bodo predložile konvenciji v odobritev. Druge, ki bi večini članstva ne bile po volji, se bo opustilo. Zaradi tega pa tem potom prosim vsa cenjena krajema društva, da pošljejo na glavni urad do 23. januarja, 1926 vse podatke in priporočila, ki jih želijo, da bi se jih vpoštevalo. ^ m ^Mptilfei M- Sty n*j naznanyo točke io slovensko, lahko ustanovi pravil, ki jih želijo zboljsati ali pravilom dodati. Društva naj dalje poročajo, kaj bi bilo po jaziku, samo da bodo pod okri-jnjih mnenju najboljše za ukre-ljem K. S. K. Jednote. O tej niti v blagor in napredek Jed-zadevi nam bo bolj pojasneno note. od glavnega predsednika na Sil- Ravno tako ima pravico vsak vestrov večer. posamezen član ali članica izre- Društva, pa katerim manjkali svoje mnenje. Vse, kar bo samo še malo Članov ali članic dobrega in koristnega, se bo za dosego števila za poslati na rade volje vpoštevalo. Zato konvencijo po dva ali tri in več apeliram na cenjena društva in Dolenc prosil, naj pošljejo po kojnikova brata, Andrej, far-' Pittsburghu. fmoč, kakor tudi za vdeležbo pri gospoda, Dolenčevo ženo in mar v Grey Eagle, Minn., in Jo-j Za tako priliko se društva, prihodnji konvenciji v ta na- otroka; toda ta želja se mu ni sip Dolenc iz Pennsylvanije. Po- nahajajoča se v mestu, kjer se men. izpolnila, ker je kmalu zatem kojni John Dolenc je bil član konvencija vrši, združijo in de- Kakor zadnje leto, tako je tu- izdihnil. Na lice mesta došli reda Kolumbovih Vitezov v lujejo skupno, potrudijo se pre- di letos pripravljalni odbor šerif Kennedy je takoj zatem Farley, Minn. Naše iskreno so-1 skrbeti - vse potrebno za došle sklenil prirediti na Silvestrov starega Dueschnerja odvedel v žalje njegovi hudo prizadeti delegate, jim postrežejo vse- večer zabavo in ples v Sloven- okrajne zapore v Dubuque." Pokojni John Dolenc je bil star 32 let, rojen je bil v Borovnici na Kranjskem. Odkar je bival v Ameriki, je vedno delal na farmi. Z Dueschnerjevo hčerjo Elizabeto se je poročil v 1 jeseni družini. članstvu K. S. K. Jednote v Pittsburghu, in okolici! Samo še osem mesecev in vr-leta 1922; zapušča dva šila se bo konvencija K. S. K. sina, v starosti dve leti in eno Jednote leto. Pogreb se je vršil dne 17. burghu. Zadnja je bila pred decembra ob veliki vdeležbi 18 leti. Tudi bo to prva kon-Ijudstva od blizu in daleč. Na;vencija naše Jednote, katera se stranško; naselbina jim ostane skem Domu ter vsak član in potem še dalj časa v spominu. ! članica združenih društev plača V ta namen so se združila do vstopnico po 35 centov, ako se sedaj sledeča društva; št. 15, prireditve vdeleži $li ne. št. 33, št. 50, št. 81 in št 92. Obišče nas ta večer več glav-Pozvana so bila še tudi druga nih uradnikov; med njimi tudi društva iz bližnje okolice, pa so glavni predsednik sobrat Anton povabilu za skupno delovanje i Grdina, sobrat glavni tajnik Jo- tu pri nas v Pitts- niso odzvala. Cast in prizna- št. 146 K. S. K. Jednote v Beaver Falls, Pa., katero se je samo pogreb sta tudi prišla dva po-1 bo vršila v Slovenskem Domu v ponudilo za vsako potrebno po-. nje pa društvu sv. Valentina, sip Zalar in urednik "Glasila," sobrat Ivan Zupan in drugi. Ako se torej oddaljeni glavni uradniki potrudijo, da nas obiščejo pri prireditvah, je tu- delegatov, naj se prihodnje meče potrudijo doseči povoljno število novih članov in članic v od-rastli oddelek, zraven pa vsi slovenski stariši vpišite svoje otroke v mladinski oddelek. S tem bo K. S. K. Jednota uspevala, rastla ter dosegli bomo lahko zaželjeni cilj, da bo K. S. K. Jednota največja in najmočnejša slovenska katoliška podporna organizacija v Ameriki in na celem svetu. Za konvenčni pripravljalni odbor. Vinko Besal, tajnik. -o- Naše konvencije. Konvencije ameriških podpornih organizacij, ki štejejo po več stotisoČ, nekatere milijon in več članstva, navadno trajajo od tri do štiri dni. Naše konvencije pa trajajo po osem. devet deset, enajst, dvanajst in več dni. Minula naša konvencija je trajala devet dni. Ta konvencija je stala članstvo Jednote okrog $31,000. Ako lahko velike ameriške organizacije, ki štejejo do milijon in več članstva, zaključijo poslovanje na konvenciji v treh ali štirih dne, zakaj bi morale naše konvencije trajati domale-ga dva tedna? To je nekaj popolnoma nepotrebnega, tratiti čas in denar. Naše konvencije bi morale biti končane v štirih ali petih dneh. Živimo v Ameriki, smo Amerikami, zato je tudi potreba, da se oprimemo ameriških šeg, ter posnemamo konvencije ameriških organizacij. Kadar gremo na konvencijo, glejmo, da članstvo Jednote, da izreče svoje mnenje in tako pismeno sporoči na glavni urad. Prosim tudi gg. župnike v raznih slovenskih naselbinah, da naj svoja morebitna navodila in nasvete v občno korist župnije in tudi naše Jednote do gorioznače-nega dne dopošljejo duhovnemu vodji K. S. K. Jednote. Glavni uradniki bodo vse najboljše točke skupaj spravili in jih potem obelodanili potom "Glasila," nakar bo članstvo o njih razpravljalo. S tem bo naša prihodnja konvencija napravila nekaj koristnega za napredek Jednote in to v kratkem času. Jednoti se bo na ta način prihranilo na tisoče dolarjev. Torej vsakdo, ki ima kako dobro idejo za zboljšanje Jed-notinih pravil, za napredek Jednote, je naprošen, da to pismeno sporoči na glavni urad najkasneje do 23. januarja, 1926. Kar velja za krajevna društva ali posameznega člana ali članico, to velja tudi za vsakega glavnega uradnika in uradnico Jednote. Vsak odbornik je dolžan, da od sedaj pa do seje natančno premisli in preštudira, kaj bi po njegovem mnenju bilo v korist Jednote. Vsak uradnik naj že sedaj prične o tem premišljevati in naj prinese na sejo glavnega odbora pismeno priporočilo. Vsakega uradnika je dolžnost da to stori, zato se tudi od vsakega brez izjeme pričakuje priporočila in navodila. Torej vsi skupaj na delo za eno in isto stvar, za boljšo in večjo K. S. K. Jednoto! Anton Grdina, glav. preds. iiiiiiiimimiimiumnn It undelivered return to: "GLASILO K. S. K. .JEDNOTE" 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. The largest Slovenian Weekly in the United States o t America. Sworn circulation 16,200 Issued every Wednesday. Subscription rate: For membbers yearly ....$0.84 For nonmembers .........Si.60 Foreign Countries -........„$3.0 Telephone: Randolph .1612 Največji slovenski tednik v Združenih Državah Izhaja vsako sredo Ima 16,200 naročnikov Naročnina: Za člene, na leto_________*0.84 Za nečlane .............—51.«) Za rrozems»tvo ............S3.O0 NASLOV urednlStvain upravniStva: 6117 St. Clair A\f. Cleveland, O. Telefon: Randolph .»12. Štev. 52. — No. 52. ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. CLEVELAND, O., 23. DECEMBRA "(DECEMBER),' 1925. Leto XI. — Volume XI. OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered u Second-CIa* Matter December 12th, 1923 it the Pott Office at Cleveland, Ohio. Under the Act of Angut M, 1911 Društvo Vitezi sv. Jurija, št. 3, Joliet, 11L Naše društvo je imelo dne 13. decembra letno sejo in volitev uradnikov za prihodnje leto. V odbor so izvoljeni sledeči člani: John Nemanič, predsednik; Joseph ResetiČ, podpredsednik; Joseph Panian, tajnik; Joseph Wolf, zapisnikar; Frank Pire, blagajnik; John Musič, Mihael Metež ml., in John Kapele, mL, nadzorniki; John Težak in John Stefanič, zastavonoše; John Su-kle, reditelj. Sobratski pozdrav vsemu članstvu K. S. K. Jednote, že-leč vem vesele božične praznike in srečno Novo leto. Joseph Panian, tajnik. Društvo sv. Jožefa, št. 12, Forest City, Pa. Gori označeno društvo je imelo svojo glavno letno sejo dne 13. decembra t. I. Na tej seji so bili izvoljeni sledeči uradniki za prihodnje leto: John Dečman, predsednik; Josip Glavič, podpredsednik; Frank Zidar. I. tajnik; Frank Telban, II. tajnik; Gregor Vr-hovšek, blagajnik; John Telban, John Srbeč, John Kamin, Louis Vidovic, nadzorni odbor, (pregledovala" knjig); Frank Pevc, Anton Borštnik, bolniška nadzornika; Frank Oražim, Frank Pancar, sprejemni odbor; Josip Zidar, vratar; Martin Omahen, redar; Frank Volk ml., zastavonoša; John Tornič, banderono-ša; Ignac Pancar, Joseph Prins, maršala: Stefan Grčman, Jernej Intihar, zastopnika za Forest City; Anton Markel, zastopnik za Browndale; Frank Krašovec. zastopnik za Vand-ling; Dr. C. R. Knapp, Dr. G. T. McGuire, Dr. B. E. Costello, Dr. Franklin, zdravniki. Društvene seje se vršijo prihodnje leto v dvorani pevskega društva "Naprej" vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Obenem se zahvaljujem članom, ki ste se v tako velikem Naznanilo. Članstvu društva sv. Petra, št. 30, Calumet, Mich., naznanjam, da so bili pri letnem zborovanju dne 13. decembra izvoljeni sledeči uradniki: Math F. Kobe, predsednik; John P. Lamuth, podpredsednik; John R. Sterbenz, tajnik in zapisnikar; John Shutej, blagajnik; Rev. L. F. Klopčič, duhovni vodja; Mihael Gregor-cich, Joseph D. Grahek, Frank Stanfel, nadzorniki; Joseph Vi-dosh, Michael Sterk, Michael Klobuchar, porotni odbor; Anton Bohte, maršal in vratar. Seja se je vršila v najlepšem redu in želja uradnikov je, da bi se članstvo v prihodnjem letu bolj zanimalo za pridobivanje novih članov in članic, in da bi se bolj številno vdeleževali mesečnih sej. John R. Sterbenz, tajnik. na seji ed 1. ure popoldne naprej. Ob delavnikih in aortah mi ni moijpoče sprejemati asesment, izjema Je le od tistih, ki so oddaljeni od mesta; zatorej vas prosta, da vzamete vsi Člani to ha znanje. Sobratski vam pozdrav, želeč vsemu članstvu K. S. K. Jednote vesele božične praznike in srečno Novo leto. Luka Uraakar, tajnik. , * ." 467 Park St. Društvo Marije Devke, št. 33, Pittsburgh. Pa. S tem naznanjam članstvu našega društva, da je bil na zadnji glavni letni seji dne 6. decembra ponovno izvoljen ves dosedanji ali stari društveni odbor tudi za prihodnje leto 1926. Dalje je bila k pravilom dodana nova točka zaradi bolniške podpore članicam. Resolucija in nove točke so bile na treh sejah prečitane in končno na glavni seji soglasno sprejete. Zatorej' se bodo od 1. ja nuarja, 1926 naprej tudi članice našega društva lahko zavarovale za bolniško podporo kakor moški in plačajo tudi iste ases-mente v društveno blagajno. Vendar članice niso primorane zavarovati se za bolniško podporo, če nočejo, to velja samo za one, ki hočejo prostovoljno pristopiti v bolniški podporni oddelek. Nadalje se je tudi podaljšalo prost pristop v društvo še za prihodnje tri. mesece (do 1. aprila, 1926). Zatorej cenjeni sobratje, če ima kateri kakega številu vdeležili minule seje in znanca ali prijatelja, ki še ni vas prosim, da bi tako izvrševali svojo dolžnost tudi vsak mesec v prihodnjem letu, kajti dolžnost vsakega člana je, da se vdeleži vsake seje, ako ni zadržan radi posebnega vzroka. Dalje opominjam stariše, ki .spadajo v naše društvo, in teh je veliko, ki še nimajo svojih otrok zavarovanih pri našem društvu in K. S. K. Jednoti, da je v vašo korist in korist vaših otrok, če jih zavarujete v katoliškem društvu, in jih tako tOdi izročite v varstvo naši najboljši materi K. S. K. Jednoti; ne pustite jih pristopati v brezver-ske in posebno še katoliški veri nasprotne Jednote! Torej očetje. pripeljite svoje sinove na prihodnjo sejo in dajte jih vpisati v naše društvo in K. S. K. Jednoto. kamor tudi vsi spadate, starejše v aktivni oddelek, male pa v mladinski oddelek. Končno želim vsemu članstvu K. S. K. Jednote vesele božične praznike ter srečno in zdravo Novo leto. Frank Zidar, tajnik. pri nobenem društvu K. S. K. Jednote. priporočite mu vstop v naše društvo zdaj, ko je pristopnina prosta, in tudi ne pozabite mladinskega oddelka. Končno želim vesele božične praznike in srečno Novo leto, 1926 vsemu članstvu K. S. K Jednote, S sobratski m pozdravom, Math Pavlakovieh, tajnik. Društvo sv. Aatona Padovan-skega, it. 87, Joliet, 111. S tem naznanjam, da smo imeli glavno letno sejo v nedeljo, dne 13. decembra, na kateri so bili izvoljeni 'sledeči uradniki za prihodnje leto: Math K rail, predsednik; Martin Plut, podpredsednik; Joseph Horvath, tajnik, 745 Summit St.; Frank Ramuta, zapisnikar; Leopold Adamich, blagajnik; Rudolf Ramuta, Gregor Papesh, Anton Sraj ml., nadzorniki; Edward Ramuta, reditelj- Sklenjeno je bilo tudi, da bo prost pristop v društvo za celo leto 1926, torej rojaki, ki še niste pri nobenem društvu K. S. K. Jednote, zdaj se'vam nudi lepa prilika pristopiti v naše društvo. Naše društvo plačuje $6 bolniške podpore na teden, vštevši tudi prvi teden, za malo svoto 50 centov; pri nas ni nikdar kake naklade in tudi ni nobene kazni; torej rojaki, ne zamudite te prilike, ker kaj takega se vam ne nudi vsak dan. Dalje tudi prosim vse tiste člane, ki še kaj dolgujejo na društvenem asesmentu za leto 1925,'*da isto poravnajo najkasneje do 27. decembra, 1925, da mi bo mogoče knjige urediti in predložiti nadzornikom v pregled. K sklepu še naznanjam vsem našim članom in članicam na potnih listih ali oddaljenim od mesta, da ' se od 1. januarja, 1926 obračate na novoizvoljenega tajnika brata John Horva-tha na 745 Summit St., Joliet, 111. Bratski pozdtav Vsefn odbor nikom in članski'1 društva sv. Antona Padovanskega, št. 87, želeč vam vesele božične praznike in srečno Novo leto. Rudolph Kuleto dosedanji tajnik vsako prvo nedeljo v mesecu v Mestni dvorani (City Hall) v Rockdale ob 1:30 popoldne. Želim novemu odboru veliko uspeha v prihodnjem leta, da bi bili bolj srečni kot smo b0i mi v preteklem letu, kajti izgubili smo enega Člana, ki je umrl, namreč sobrat John Lužar, na bolniški listini smo pa tudi iroe-i vsak mesec po dva ali tri; to je malo preveč za tako malo društvo. Zato pa, dragi mi sobratje, delujmo složno za po-vzdigo in procvit našega društva in Jednote, ne pa kot v pretočenem letu, da bi imeli člana na bolniškem listu celih sedem mesecev zapisanega. Ta član je prejel $140 bolniške podpore in nam ni pokazal pravega bolniškega lista, pač se izgovsrjal tako in tako, samo da je gotovi denar priromal v njegov žep. Dragi mi sobratje, zakaj pa imamo društvena pravila in Jednotina? Zakaj plačujemo v stroškovni sklad, 'če nočemo ali ne moremo vpoštevati tega, kar je zapisano. Zato pa bratje, delujmo slbžno, ne pa nasprotno. Vsak naj pripelje po enega ali dva nova kandidata za pristop v naše društvo in Jed noto; s tem bo naredil korist sam sebi, društvu in Jednoti, posebno £e sedaj, ker nam je naš glavni predsednik brat Anton Grdina ponudil tako lepe nagrade, da je istih lahko vsak posamezni član deležen K sklepu želim mnogo napredka v Novem letu, da bi se naše društvo v članstvu in finančnem oziru za dvakrat pomnožilo. Želim tudi vsem skupaj prav vesele božične praznike in srečno Novo leto. S sobratskim pozdravom, ' ' Joseph Snedic, bivši tajnki niku in nikomur drugemu. Vesele be&čne praznike kakor tudi sretao Novo leto Želim vsemu članstvu K. S. K. Jednote, posebno pa našemu društvu sv. )ružine. Ludvik Perušek, tajnik. POZIV članom društva sv. Vife, it. 25, Cleveland, O. Ker je pri našem društvu že več let ta lepa navada, da se na božični praznik korporativno vdeležfmo slovesne sv. maše, se bo to vršilo tudi letos. Prav uljudno vas cenjeni sobratje prosim, da se na božični dan, dne 25. decembra ob 10. uri dopoldne zberete v velikem številu v Knausovi dvorani, odkoder gremo skupno k službi božji ob 10:30. Vsakdo naj prinese s seboj društveno regalijo. Se enkrat vas prosim, da pridete polnoitevilno! A. J. Fort ona. tajnik. Iz urada društva sv. Janeza Evangelista, št. 65, Milwaukee, Wisconsin. Na glavni letni seji dne 12. decembra so bili izvoljeni sledeči društveni uradniki za leto 1926: George Ritonia, predsednik; John Ziherlc, podpredsednik; Luka Urankar, tajnik; Feliks VVcsel, zapisnikar; Frank Fran-cich, blagajnikJohn Koren, Joe Benda, John Krese, nadzorniki; Joe Marn, John KoVa-cich, Josip Goršin, porotni odbor; John Ziherlc, bolniški nadzornik; Joe Martinčič, maršal; Jakob Jenko, zastavonoša. Seje se bodo vršile vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Frank Tomšeto-vi dvorani, vogal National in 3rd Ave. Člani, ki se niste plačali, oziroma ki še dolgujete na asesmentu, ste prošeni, da stvar poravnate vsaj do 2$. decembra, da mi bo mogočfe koncem meseca zaključiti račune. Nadalje naznanjam vsem onim članom, ki plačujejo asesment na domu tajnika, da mehi Druitvo sv. Barbare, br. 92, Pittsburgh, Pa. Naše društvo je imalo sVd-ju redovitu sjednicu na 14; decembra, 1925. Na to j sjednici bio je izabran odbor za godinu 1926. Z večinom su izabrane stare odbornice soglasno, samo nadzorni odbor je novi. Sledeče odbornice su: Milka Carr, predsjednica; Ana Lovrenčič, podpredsiednica; Mary Novo-gradac, I. tajnica; Julika Mihe-lič, II. tajnica; Antonija Delač, blagajničarka; Mary Kostelac, predsjednica odbora bolesti; Magdalena Fabac, predsjednica), Marija Kušt i Roza Broza-nič, nadzorni odbor. Toliko do znanja našim članicam. Sretne božične svetke i novu godinu! « Sa pozdravom, Marija Novogradac, tajnica, Društvo sv. Treh Kraljev, št. 98, Joliet (Rockdale), BI. S tem naznanjam vsem članom našega društva, posebno pa onim, ki so na potnih listih, bivajoči izven društvenega se deža, da so bili na glavni letni seji, dne 6. decembra izvoljeni sledeči odborniki za leto 1926: Anton Krkoč, predsednik; John Lozar, podpredsednik; Joseph Juhant, 711 Moen Ave., prvi tajnik; John Kamnikar ml. drugi tajnik (zapisnikar); Alojz Mlakar, blagajnik in zastopnik; v gospodarski odbor za pregle Naznanilo. Vsem članom društva fev. Roka, št. 113, Denver, Cok>., se naznanja, da so bili na glavni seji. drie 10. decembra izvoljeni sledeči Uradniki za prihodnje leto?1 11 ** " Predsednik Anton Zalar, 10 Shady ftoW; podpredsednik Frank Okofen, prvi tajnik Joseph Erjavec, 631 E. 49th Ave. II. tajnik John Arko, blagaj nik Marko Sodja, 1201 E. 22nd Ave., nadzorniki: Mihael P. Horvat, George Pavlakovič John Marcrtt? iastavonoša (ameriške) John Modic, društvene Frank Tanko ml., spremljevalca Louis Andolšek,NLeo Korsich ml., maršal Frank Tanko, st., vratar Anton Mežnar. Naj še omenim vse one člane, ki se niso vdeležili zadnje seje, in ki še niso plačali svojih mesečnih prispevkov, da to gotovo store do konca tekočega meseca, da mi bo lažje o pravem času knjige zaključiti. S sobratskim pozdravom, Joe Erjavec, tajnik. dovanjc knjig so bili izvoljeni sledeči:' Anton Sever, Josip ni mogoče čakati vsak dan ali Pire, Frank Gutnik; John Kam- kadar bi se komu zljubilo plačati asesment; zatorej od 1. januarja, 1926 lahko plačate svoj asesment na domu tajnika vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu od 9. do 12. ure dopoldne, ter vsako drugo nedeljo, to je nikar, ml., zastavonoša (ameriške zastave); Alojz Pretnar, Alojz Duša, Anton Grl, zastavonoše za druitveno zastavo; Josip Erjavec, reditelj; John Kamnikar, st., maršal. Redna mesečna seja se vrši Druitvo sv. Družine, št. 136, WiUard, Wis. Uradno se poroča, da je imelo naše društvo de 6. dnecembra glavno letno sejo in volitev odbornikov za leto 1926, v odbor so bili izvoljeni sledeči: Anton Trunkelj, predsednik; Frank Lesar, podpredsednik; Ludvik Perušek, tajnik; Frank Frančelj ■st., zapisnikar; John J. Bajuk, blagajnik; Josip Ule, Frank JClančar, John Snedec, gospodarski odbor; Gregor Se-liškar, redar ; Frank Lunka ml., zastavonoša. Seja se je vršila v najlepšem redu; povem, da malokje tako. Rojakom, ki nameravajo pristopiti v naše društvo, se naznanja, da je do preklica popolnoma prosta pristopnina. Rojak, le pristopi v to društvo, zavaruješ se lahko za $1 ali $2 dnevne bolniške podpore in od $250 do $2000 posmrtnineotroci so prvi mesec Ob pristopu prosti vsega, mesečno pa plačujejo samo- 15 centov; ženske se tudi sprejema, a želja je, da naj ženske pristopajo v tukajšnje žensko društvo Marije Pomagaj ; član aU članica naj se v slučaju bolezni javi samo taj- Društvo sv. Cirila in Metoda, it. 144, Sheboygan, Wis. Naše društvo je imelo svojo glavno letno sejo v nedeljo, dne 6. decembra, na kateri je bilo sprejetih par novih točk k pravilom. Ena izmed teh je, da druitvo plača za umrlega člana $125 za pogreb, dosedaj se je plačalo samo $100. Dalje se plača za venec $10 in $10 za sv. maše za pokojnika, plača se tudi avtomobil za pogrebce in še dva avtomobila za člane, ki se vdeležijo pogreba, ko leži mrlič na mrtvaškem odru, ga tudi en član po noči čuva. V pokritje teh stroškov plača kakor dosedaj vsak član $1 v blagajno. Ce je umrla kaka članica našega društva, se ji je kupilo venec za $5 in se ji je dalo pogrebce; zdaj bo venec stal tudi $10 kakor za člane; v pokritje teh stroškov plača vsaka članica kakor dosedaj 25 centov in druitvo preskrbi pokojnici tudi pogrebce. Nadalje je društvo sklenilo, da je še prosta pristopnina društvo do 10. septembra, 1926, ko bo društvo staro 15 let. Nadalje plača društvo stroške za zdravniški pregled za vse otroke, ki pristopijo leta 1926 mladinski oddelek našega društva. Torej rojaki, zdaj se vam nudi prilika pristopiti v naše društvo in K. S. K. Jednoto, ki je tukaj v Sheboyganu (smelo trdim) najmočnejša. Ako seštejemo članstvo društvo sv. Cirila in Metoda in društvo Kraljica Majnika skupaj v obeh oddelkih, pridemo do števila dne 9. decembra 625 članov in čla nic; s tolikim številom se ne more ponašati nobena druga Jednota tukaj v Sheboygan Sprejema se otroke v društvo tudi od takih starišev, ki niso člani K. S. K. Jednote; aseš-ment za otroke je samo 15 centov na mesec, ne glede, koliko je star. Ako otrok umrje, dobite za pogrebne stroške od $17 do $450. Za nadaljna pojasnila se lahko obrnete na društvenega tajnika ali kakega drugega odbornika ali člana. Društvo je tudi sklenilo, da se kupi še štiri delnice tiskovne družbe "Edinost." Nadalje je sklenilo prirediti letni piknik v Zeleni dolini meseca julija na nedeljo, ko se praznuje patrona našega društva in župnije sv Cirila in Metoda. Ker je bilo nekoliko članov, da se ne bi priredil piknik, temveč da bi plačal vsak član po $1 v bla gaj no,, zatorej da bo ustreženo obem strankam, je bilo sklenjeno. da kateri se ne vdeleži piknika bo plačal tudi $1 v blagajno. Odbor za leto 1926 je sledeči: Mihael Progar, predsednik; Frank Stanisha, podpredsednik; John Udovich, tajnik; Joc Udovich, zapisnikar; Peter DrolK blagajnik; Joc Goliehnik, eno leto; John Grandlich, dve leti; Joe Adlesich, tri leta, gospodarski odbor; Ignac June, vratar; Matevž June, redar; Vid Kamnikar, zastavonoša (ameriške)Frank Jelovnik zastavonoša (društvene) Frank Zor, Alojz Borsechnik, Anton Stiglitz, Victor Turk, spremljevalci zastav; Blaž Hlade, maršal. S sobratskim pozdravom, John Udovich, tajnik. priglasi primemo število kandidatov zi pristop v naše društvo, plača druitvo tudi za pregled zdravnika. Takoj prvi teden po glavni seji se jih je že nekoliko priglasilo. Moja želja je, da bi se jih še večje število priglasilo in bomo imeli zopet zelo lep sprejem takoj prvi mesec prihodnjega leta, dne 3. januarja, 1926. Torej idimo skupno na delo za napredek društva in naše dične K. S. i. Jednote. Držimo se sloge, da bomo koncem leta 1926 dosegli zaželjeni uspeh; tedaj ali na ta način bomo s ponosom lahko zrli nazaj na naš trud in delo. Naše druitvo je v tekočem letu lepo napredovalo v članstvu, kakor tudi v finančnem oziru. Nadalje vabim članstvo, da se prihodnje seje v polnem številu vdeleži prihodnje seje, dne 3. januarja, 1926, ker se bo pre-čital celoletni račun, in bo še več važnih točk na dnevnem redu. Do omenjene seje pričakujem, da bom prejel stenske koledarje, katere daje K. S. K. Jednota svojemu članstvu. Zatorej pridite vsi, da vsakdo vzame plačilne knjižice in koledar. Odbor za naše društvo za prihodnje leto je sledeči: John Miklich, predsednik; Anton Skufca, podpredsednik; Domin Blatnik, prvi tajnik; Joseph Kenik ml., drugi tajnik; John Zimerman, zapisnikar; Joseph Kenik, blagajnik; Joseph Urbančič, Joseph M. Plut, Math Zakrajšek, nadzorniki; Joseph Ozimek in Frank Hro-vat, zastopnika Slovenskega Narodnega Doma. Dr. Anthony Perko, društveni zdravnik. H koncu želim vsem članom in članicam K. S. K. Jednote srečno in uspešno Novo leto. Bratski pozdrav, Domin Blatnik, tajnik. greste vedno na roke. Jako bi bila ponosna in ve- . sela, če bi se nam leta 1926, do« prihodnje konvencije uresničila želja, da bi bilo naše društvo tudi največje društvo izmed vseh drugih pri K. S. K. Jednoti; zaradi tega že danes na vse apeliram: idimo na delo! Kako lepo bi bilo in častno, če bi baš naše društvo prineslo Zlato kladivo na konvencijo v Pittsburgh, Pa. Dalje vam cenjene mi sose-stre souradnice in članice iz srca želim prav vesele in zadovoljne božične praznike, tako tudi prav srečno in uspešno Novo leto. Istotake častitke izražam vsemu članstvu naše dične Jednote! Z vdanostnim pozdravom, Helen Mallv, predsednica. Druitvo sv. Jožefa, it. 146, Cleveland, O. Naznanjam, da je naše društvo imelo svojo letno ali glavno sejo dne 6. decembra, 1925, katere so se člani vdeležili pol-noštevilno. Seja se je vršila v najlepšem redu J^i bratski sporazumnosti. Nadalje vam naznanjam, dra Društvo sv. Jeronima. št. 153, Canonsburg. Pa. Naše društvo si je izvolilo iz svoje srede za leto 1926 v splošno zadovoljnost sledeče uradnf-ke: Martin Žagar, "predsednik; John Recelj, podpredsednik; John Bevc, tajnik, pa kakor se je pozneje sam izjavil, da iz gotovih vzrokov ne more opravljati tajniškega posla, torej cenjeni člani, vdeležite se prihodnje seje 3. januarja v polnem številu, da se izvoli novi tajnik, kar je tudi res najbolj važen uradnik pri društvu; Anton Bevc, blagajnik; Frank Kirn, zapisnikar; John Žigon, John Jakše, Frank Vende, nadzorni odbor; Anton Tomšič, Adolf Tomšič, John Pelhan, Anton Krašna, Matija Sketelj, bolniški odbor; John Pleskovic, Josip Bevc, Rudolf Mesojedec, zastavonoše; Frank Krulc, vodja; Joseph Koklič, oskrbnik dvorane; Dr. Wilson, društveni zdravnik. Nadalje se je tydi sklenilo, da se dobi slovenskega duhovnika za velikonočno spoved, določeno je bilo tudi, da bo prosta pristopnina v društvo do prihodnje konvencije. Zeleč vsem skupaj obilo uspeha v novem letu 1926, vam voščim tudi vesele božične praznike in srečno Novo leto! John Pelhan, dosedanji tajnik. Iz urada predsednice društva Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O. Cenjene mi sosestre: Ker me je na zadnji glavni seji zadela čast, da ste me zopet z veliko večino izvolile v ta važen urad, kojega bom že sedem let jto vrsti izvrševala, vam tem pOtom izražam svojo zahvalo za izkazano mi naklonjenost in zaupanje. Ponosna sem. da mi je zopet dana čast biti kot predsednica največjega ženskega društva naše dične K. S. K. Jednote in zaeno tudi največjega krajevnega društva K. S. K. Jednote v naši državi Društvo sv. Mihalja. br. 163, Pittsburgh, Pa. Sada javljam članom i članicam zgora imenovanog društva sledeče točke: 1. Svim onim, koji niste bili na prošloj sjednici 13. prosinca (decembra), 1925 i koji niste uplatili i podmirili svoje dugo-ve, javljam, da ču ubirati uplate sve do zadnjega dneva (31. decembra) zavolju toga, kaj ču laglje godišnji rSČun složiti i članstvu predati na sjednici 10. januarja, 1926. 2. Ono člani, koji duguju više od jednog meseca, budu suspendirani da opet ne budem imal puntarije ž njima. 3. Opominjam sve člane i članice, koji imadu dece da jim □isu upisana u naših redova pri društvu, neka se požurijo upi-sati do zadnjega decembra, dok je prosta pristupnina. Isto svi rojaki i znanci, koji još niste nigde pri društvu, i vi se takoj upišite dok je i za vas prosti pristup; več vam se ne bude tako lijepa priljika nudila, kao vam se sada, i to vam valja još samo za ova j mjesec. 4. Javljam svim članom, koji niste bili na sjednici godiš-njoj, da je sam novi odbor izvo-IjeA za gridinu 1926; imena budem priobčil u prihodnjem bro-ju "Glasila." Sada čestitam sretan i veseli božič te Novo leto 1926 svim bratim i sestram oba oddelka našega društva; istotako čestitke svim glavnim odbornikom K. S. K. Jednote te svim članom i članicam oba oddelka K. S. K. Jednote. Bratski vam pozdrav, Matt Brozenič, tajnik. Društvo sv. Jožefa, «t. 169. Cleveland, O. Naznanja se, da so bili na zadnji glavni seji izvoljeni.sledeči odborniki za leto 1926: Karol Skebe, 683 E. 163rd St. predsednik; Matt Kastelic, podpredsednik; Frank Matoh, tajnik, 725 E. 156th St.; Anton Leskovec ml., zapisnikar; Avgust F. Svetek, 15222 Saranac Rd., blagajnik; John ^larkel. predsednik, George Panchur, Frank Valenčič, Frank Kova-čič, nadzorni odbor; Mihael An-žlin ml. in Jakob Gustinčič, zastavonoše; Frank Zupančič st., vratar. Na seji je bilo sklenjeno, da bo vsak član, enostavno suspendiran, kdor ne bo redno plačeval vsak mesec društvene prispevke. Kdor ni še poravnal za mesec december svojih društvenih dolžnosti, je s tem opozorjen, da to stori pred zaključkom letošnjega leta, da se bodo zamogle oddati knjige novemu odboru v lepem redu. Pri volit-vi novega odbora se je pokazalo, kakšno spoštovanje in zaupanje skazuje celokupno, član- . stvo bivšemu predsedniku društva Mir, št. 142 S. N. P.-Jednote John Markelnu; ker je bilo članstvu znano, kako uspešno in požrtvovalnov je on vodil društvo Mir, zato ga je tudi hotelo izvoliti za predsednika POhio. t društva sv. Jožefa, št. 169 K. S. Skušala bom še v bodoče delo- K. Jednote, ker pa ni hotel gi mi sobratje in sosestre, da'vati v korist in splošen napre- sprejeti urad, ne* za predsedni-je bilo sklenjeno, da bo še na-'dek tega društva, vsled česar ka, ne za tajnik^, ne za blagaj -dalj rtih iest mesceev prosta vas prosim, da mi stojite ved- nika, ga je članstvo izvolilo, kot vstopnina v druitvo. Ako se (no in rade na strani in da mi predsednika nadzornega odbora Najlepša voščila k božičnim praznikom in za Novo leto 1926 izraža vsem skupaj Ernest Terpin, bivši tajnik. Društvo sv. Cecilije, št. 186, Bradley, 111. Na zadnji letni seji smo sklenile prirediti vesel sestanek ali sprejem novega odbora. Vsled tega ste vabljene vse slovenske žene in dekleta iz naše naselbine na banket (party), vršeč se na Novega leta dan ob 2. uri popoldne na domu novoizvoljene tajnice Mrs. Mary Drašler, 308 North Grand Ave., Bradley, 111. Vsem našim članicam voščim vesele božične praznike in sreč no Novo leto. S sosestrskim pozdravom, Mrs. Marv Drašler. menljivih besed, na kakšni podlagi je bila ustanovljena naša K. S. K. Jednota. Zatorej so-sestre, vzemimo si k srcu besede našega sobrata glavnega tajnika in delajmo složno po prelepem geslu K. S. K. Jednote: "Vse za vero, dom in narod!" ter za napredek našega društva sv. Srca Marije in naše čislane / K. S. K. Jednote! S sosestrskim pozdravom, Josephine Bradach, tajnica ——o- te, da Mrs. Z. ni še nikjer in nikomur trdila, da je ona blagajničarka, torej krivde ne smete njej pripisovati. To naj vam zadostuje v popravek. V našem listu je stvar pravilno pri-občena. Naznanilo, članstvu društva Marije Poma gaj, št. 188 Homer City, Pa. Vsem cenjenim članom in članicam našega društva se na znanja, da so bili na zadnj glavni seji izvoljeni sledeči odborniki za poslovno leto 1926 Karol Klemene, predsednik Frank Kozele, podpredsednik Frank Farenehak. R. 2, Box 95 Homer City, Pa., prvi tajnik; Frank Clementz, drugi tajnik Imbro Vlahovac, blagajnik Frank Felicjan, drugi blagajnik; Frank Gorichan, zapisnikar : Helena Pušnik, Katarina Žele, Jennie Zorman, nadzorni odbor. Kakor razvidno, smo sedaj dobili v odbor tudi članice, kar me zelo veseli; skoro sem siguren, da bomo imeli vsled te-v bodoče pri društvu predka. Ker je že pred durmi praznik Jezusovega rojstva, voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto vsemu članstvu našega društva, vsem Jednoti-nim odbornikom in vsemu *Jed-notinemu članstvu. Frank Farenehak, tajnik. vec na- Vabilo na glavno sejo. Iz urada društva Marije Pomagaj, št. 190, Denver, Colo., se vabi vse članice, da se v polnem številu vdeleže glavne letne seje dne 27. decembra v Domu slovenskih društev ob 2. uri popoldne. Ker bo to glavna letna seja, bmoo imele več točk za rešiti in ukreniti, kar bi bilo koristnega za naše društvo, poleg tega bo tudi volitev novega odbora za leto 1926. Katera se te glavne seje ne vdele-ži, bo morala plačati 50 centov v blagajno; izvzeta je samo bolezen ali kak posebni zadržek. Gotovo ste tudi brale naznanilo brata glavnega tajnika, da je za mesec december posebni asesment 50 centov za vsakega člana in članico v poškodninski sklad; zato priporočam, da se ne boste jezile, ko bom zahtevala od vsake toliko več. K sklepu prosim one sosestre, ki dolgujejo še za zadnji mesec, da poravnajo svoj dolg meseca decembra, da mi bo ložje zaključiti knjige. S sosestrskim pozdravom, Mary Perme, tajnica. Forest City, Pa. — Tukaj je umrl rojak Lovrenc Zeleznikar ki je bli bolan že več mesecev Zapušča soprogo, pet nedorast-lih otrok, očeta, enega brata ter dve sestri. Spadal je k tukaj snjem samostojnem društvu sv l^ovrenca in k društvu sv. Jožefa. št. 12 K. S. K. Jednote. Pogreb seje vršjl dne 19. decern bra na slovensko pokopališče cerkve sv. Jožefa. Naj v miru počiva! Poročevalec. Waukegan in North Chicago, 111. — Kmalu bo leto 1925 šlo za nami, za njim pa pride Novo leto 1926, za katero se vsi že zdaj pripravljamo. Društva imajo svoje tetne seje, na katerih si izvolijo odbore za Novo leto in delajo načrte za prihod njo leto. Ravno tako tudi naš K. S. K. J. baseball team, obstoječ iz mladih članov društva sv. Jožefa, št. 53 in sv. Marije Pomagaj, št. 79 se pripravlja za pri hodnjo sezono žogarjev. Drugo leto se bo imenoval ta team "K. S. K. J. Boosters" in bosta dva oddelka, mlajši in starejši oddelek. Da se bodo pa stroški olajšali žogarjem, radi tega priredi Slovenski Dramatični Klub igro in veselico v ta namen v nedeljo dne 27. decembra ob pol usmi uri zvečer. Na programu bo v resnici dosti zanimivih točk. Vstopnina 50 centov za odrastle in 15 centov za otroke. Uljudno vabimo vse rojake in rojakinje, da se vdeležijo te veselice, čim več mogoče in pomagajo do boljšega uspeha. Z bratskim pozdravom, August Cepon. Društvo sv. Srca Marije, št. 198, Aurora, Minn. Naše, šele pred kratkim ustanovljeno društvo je priredilo dne 22. novembra svojo prvo veselico, ki je prav dobro uspela. Prav lepo se zahvaljujemo vsem Slovencem, ki so se vdele-žili označene veselice in nam s tem pripomogli do zboljšanja naše blagajne. Posebno še lepa hvala sobratom uradnikom društva Marije Rožnega Venca, za njih darila in trud, ki ste ga imeli z nami. Dne 9. decembra smo imeli tudi skupen sestanek našega društva in društva Marije Rožnega Venca. Na tej seji so bili navzoči trije glavni uradniki K. S. K. Jednote, in sicer so-brat Anton Skubic, II. podpredsednik, sobrat Josip Zalar, glavni tajnik in sobrat Martin Shu-kle, nadzornik. Sobrat glavni tajnik je ta večer sprejel nekaj novih članov in članic in nam povedal nekoliko kratkih, a po- LISTNICA UPRAVNIŠTVA Vsem onim čitateljem in naročnikom našega lista, ki nam pošiljajo za objavo kake prošnje iz starega kraja, ponovno naznanjamo sledeče: Najsibo že prošnja za ta ali oni plemeniti namen, iste ne smemo in ne moremo brezplačne priobčiti. Ako bi hoteli vse te prošnje redno zastonj priob-čevati, bi morali imeti sleherni teden posebno prilogo v listu, in prildga pa stane denar. V tem slučaju bi morali tudi opuščati razna naznanila in dopise naših društev in članstva, ki list vzdržujejo. Naša Jednotina pravila določajo, da morajo celo krajevna društva plačati za vabilo na ka ko veselico v obliki oglasa. Dalje morajo tudi plačati sorodniki kakega umrlega člana ali članice naše Jednote, če priobčijo v tem listu naznanilo o njegovi smrti in zahvalo. In do-tičnik je bil naš član že leta in leta. Kako naj bi v tem sluča ju dajali prednost starokraj-skim prosilcem, ki nimajo nobenega stika z našo Jednoto? "Glasilo" se tiska v svrho reklame naše Jednote, ne pa za kaj drugega. Svoječasno nas je nek naročnik hudo v pismu napadel, ker nismo hoteli njegove prošnje za kolekto novih zvonov, v starem kraju zastonj priobčiti. Odgovorili smo mu v tem smislu in pristavili,,da se držimo znanega ameriškega gesla: "The charity begins at home." (Dobrodelnost se doma pričehja). LISTNICA UREDNIŠTVA. Mrs. Agnes Meholič, blagajničarka društva Marije Čistega Spočetja, št. 80, South Chicago, 111. — Napačno ime blagajni-čarke vašega društva je prišlo v oni dopis št. 197 "Amerikan-skega Slovenca" vsled pomote poročevalca, ne pa od strani govornice. Lahko si predstavlja- Slovenski katoliški shoe v Springfield, 111. (Konec) Po govoru Rev. Kazimirja Cverčko iz Indianapolisa, se je sklenilo poslati pozdravni brao-jav mil. g. škofu na bolniško postelj in se mu zahvaliti za njegov pozdrav shoda ter mu želeč skorajšnega, popolnega zdravja. Naslednji govornik je bil č. g duhovni vodja K. S. K. Jednote, Rev. J. J. Oman, župnik sv Lovrenca iz Clevelanda. Pred met njegovega govora je bil "Slovenija in ameriški katoliški Slovenci." V jako šaljivem govoru je povedal, kako je šel prvič v Slovenijo in kakšne utise je prine sel seboj. Pozival je ameriške Slovence, naj ne pozabijo tukaj v Ameriki svoje krasne "nebeško" lepe domovine, ki zasluži vso njih ljubezen. V navdušenih besedah je bodril navzočo slovensko mladino, da naj se uči lepe slovenščine, jezika njih mater. Naj se nikdar ne sramujejo javno priznati, da so Slovenci, kajti biti član naroda, ki ima tako krasno domovino, je ponos! Nato se sklene poslati brzojavni pozdrav tudi predsedniku Coolidgu v Washington. ' Sklene se odločen protest ameriških katoliških Slovencev proti nečuvenim in barbarskim krivicam, katere trpe naši nesrečni zasužnjeni bratje v zasužnjeni naši Primorski, posebno proti zadnji brutalnosti in vandalizmu, ko so italijanski fašisti požgali in razbili tiskarno uredništva slovenskega lista 'Edinost" v Trstu. Ta protest naj se pošlje predsedniku Coolidgu, italijanskemu poslaniku v Washingtonu in jugoslovanske mu poslaniku Trešič-Pavičiču. Sklene se poslati tudi ponižno prošnjo na sv. Stolico v Vatikan, da naj še nadalje brani nesrečne slovenske zasužnjene ka toličane, duhovnike in vernike pred brutalnostjo dela italijanskega naroda. V teh protestih se je sklenilo apelirati na italijansko ljudstvo, ki kot tako gotovo ne odobrava teh krivic, da zakljiče svoji vladi: pravico tudi Slovencem. Nato je nastopil kot govornik Rev. Kazimir Zakrajšek, O. F. M., slovenski župnik sv. Štefana v Chicagu, 111. Govori najprej slovaško in pozdravlja navzoče brate Slovake in jih stav-Ija za vzgled glede katoliške vere, kakor tudi glede ljubezni do narodnosti. Poživlja Slovence, da naj po vseh naselbinah gredo na roko vsikdar bratsko in skupno s Slovaki. Omenja, da so bili Slovenci prav tako prevarani od svojih "osvobojeval-cev," kakor Slovaki. Eni od Srbov, drugi od Cehov. Skoda, da je tisti košček Mažarske med nami in Slovaki, ker bi se lahko zvezali med seboj kot dva stroga katoliška naroda in bi se ne bilo treba boriti njim ne s Cehi in nam ne s Srbi, ki so oboji nasprotniki tako^naše narodnosti kakor naše vere. Dalje je spregovoril o potrebi katoliškega tiska in rekel med drugim: "Pomen katoliškega tiska bi morali pred vsem poznati mi duhovniki. Kaj koristijo vse naše pridgie v cerkvi, ves naš pouk v šoli ali kjerkoli, ako pa slabo časopisje vse to sproti podira? Mi pridigamo samo v nedeljo samo enkrat v tednu in učimo ljudi, slab časopis pa potem te nauke razbija vsaki dan skozi šest dni. Ako duhovnik pridiga v cerkvi, ga čujejo samo oni, ki so tam, največkrat sami najboljši ljudje, ki pridige najmanj v celi fari potrebujejo. Tisti, ki stokrat bolj potrebujejo, jih ni v cerkev. Ako pa duhovnik pridiga s peresom, razširja dober časopis, nese božjo besedo ven med oni del svojih faranov, ki ga niso prišli poslušat v nedeljo. "Ce hočemo doseči s svojimi božjimi nauki uspeh, je zanj samo en način — časopis! Zakaj mi bolj in več ne pišemo v liste in tam ne učimo svojih ov čic? Ce pridigam v cerkvi, pridigam komaj kakim 300 do 500. Ce pišem v "Ave Maria," pridigam najmanj deset tisočem, če pišem v "Amerikanskem Slovencu," pridigam najmanj pet-indvajsettisočem. Ce pišem "Glasilo," pridigam najmanj 40 tisočem src. Zakaj ne delamo, kakor je delala neka slovenska katoliška žena v neki naselbini, ki je bila vsa padla v nesrečno sužnost rdečkarije. Napisala je pod učen članek in dobro odgovorila rdečkarjem. Obenem pa na svoje stroške naročila toliko iztisov "Ave Maria," kolikor je bilo družin v naselbini. In zvečer v temi je dala raznesti "Ave Maria" po naselbini. In'danes? Ko bi bil Bog ne obiskal navdušene žene s težko boleznijo, naselbina hi imela svojo župnijo in svojega duhovnika. Mi imamo shod tukaj in na vdušujemo in kličemo slovenski narod v Springfieldu iz spanja. Kar kričimo, kolikor hočemo. Saj nas ne slišijo! Pijo ga kje po kakih 'kevdrih' in črez nas zabavljajo. Kar jih imamo tukaj, ti ne potrebujejo naših bodril. To so junaki, ki so vkljub toliki skazenosti ostali junaki. Pa, ali hočemo, da bo ta shod, da bodo te lepe in navduševalne besede ostale tukaj, izvenele in umrle tukaj? Potem smo norci, da smo tako daleč prišli na ta shod. Ne! Ti govori, te besede, te ideje, te misli morajo ven, kakor po radio. Govorimo in pišimo o tem našem veličastnem shodu. Razkladajte te velike ideje svojim sosedom in prijateljem pri delu in povsod. Pišite o njih v časopisju^ da pridejo in dosežejo zadnjega našega Človeka po teh okolicah. Potem bo uspeh in potem bo seme našega shoda padlo na vse brazde našega ljudstva in tudi gotovo, če ne splošno, pa vsaj tupatam obrodilo dober sad. Pred vsem pa rojaki Slovenci, med nami je treba več poguma za razširjanje katoliškega časopisja. Poglejte nasprotnike kako letajo od hiše do hiše in lovijo kaline za svoj tisk. Zakaj ne bi tudi mi kaj storili za svoje katoliške liste? Vsak la-ko nekaj stori. Pridobi ti enega, drugi drugega in tako naprej in krasni uspehi bi se dosegli Zato če hočemo, da se raznese te lepe besede s tega shoda po vsem Springfieldu in njegovi okolici, kjer je naseljeno naše ljudstvo ter tudi po vsej ostali Ameriki, kdo bo to storil? Edino časnik more to narediti. Kdo zastruplja naše naselbine, ali ne samo slabo časopisje? Zato so sv. Oče, ko smo klečali julija meseca pred njimi in jim prinesli v dar naše liste, rekli: 'Blagoslavljam katoliško časopisje in vse, ki se zanj tru dijo in ki pri njem pomagajo. To je najuspešnejše apostolsko delo dandanes!' "Zato, katoliški Slovenci v Springfieldu, če hočete prenovi ti vašo naselbino, morete to samo potom časopisja. Širite katoliško časopisje, pa boste širili katoliški napredek župnije." Rev. Bernard Ambrožič, O. F. M., profesor bogoslovja v Le-montu je kot novodošli rojak iz domovine prinesel zborovalcem pozdrave iz domovine in v krasnem govoru povedal pomen današnje prve adventne nedelje in tega shoda: "Pridi k nam. Gospod Jezus!" Glavni predsednik K. S. K. Jednote Mr. Anton Grdina je bil glavni govornik. V navdušenem govoru in s povzdignje-nem glasom, kakor pač zna to samo Mr. Grdina, je govoril o Praktičnem katoličanstvu in K. S. K. Jednoti." "Veliki ruski mislec Toietoj je veliko premišljeval človeka Bil je kakor vsi njegovi vrstniki ~ brezverec.. Kot mislec je iskal odgovora na veliko vprašanje, 'kaj je namen človeškega življenja.' Dolga leta je čital najrazličnejše knjige, veliko iz-praševal in veliko sam mislil. Hotel je odgovor na to največje vprašanje življenja. V tem iskanju je predvsem našel odgovor v brezverstvu: 'vse je nič!' In ta odgovor brezverstva ga je spravil skoraj v obup in v sa-momor.( Ako je vse nič, potem življenje ni vredno, da se živil Vrv v roke in konec! To je edino logično in pametno v tem slučaju. Toda mož je čital tudi življenje Jezusovo. Tu je pa čital drugi odgovor. Tu je pa našel vzvišenost človeškega življenja in svetost namena. Tudi jaz sem prišel danes k vam po odgovor, da mi katoliški Slovenci v Springfieldu, predvsem članstvo K. S. K. Jednote daste jasen in točen odgovor na najbolj važno vprašanje našega življenja. Kje bomo katoliški Slovenci iskali odgovor na to vprašanje? Li pri brezvercih in naših odpadnikih? Tolstoj ga je tudi iskal tam, pa je našel le obup. Vrv mu je stiskalo brezverstvo v roke. Našel ga je pa pri Kristusu, v veri! Tako bomo tudi mi našli ta odgovor samo pri Kristusu. Naši duhovniki so pravi učeni-ki, ki nam bodo pokazali pot do srečnega življenja. Zato je tre-aa, da se odločimo, katerim voditeljem bomo sledili. Kot ka-toličanje vemo, da moremo in moramo samo enemu slediti: duhovniku. Tako smo dolžni tudi člani K. S. K. Jednote kot katoliki slediti samo cerkvi, samo duhovnikom. Zato zahtevamo od vas, člani K. S. K. Jednote danes jasnega odgovora od vas vseh: hočete biti katoličani ? Dobro, torej morate za svojim duhovnikom! Povedalo se mi je, da je tu do tri tisoč Slovencev, pa jih spada v župnijo samo 13. Kje ste drugi? Kje ste flaiu .ip §Unke Jednote? Ta odgovor hočem danes od vas in ga imam kot predsednik K. S. K. Jednote pravico zahtevati od vas in ga bom zahteval, ker drugače se bom ravnal po pravilih organizacije in pometal iz Jednote, kar ne spada v njo. Ali ni sramotno za katoliškega Slovenca, da zapusti svojo cerkev, samo radi par sleparskih člankov po kakih listih ali radi par sleparskih govorov? Sramota toliki nezavednosti in tako majhni pameti. Ce smo katoličani, bodimo celi ali pa nič. Sramota pa tistim, ki pra vijo, da so katoličani, pa bijejo proti svoji cerkvi, ne hodijo cerkev, ne spolnujejo svojih dolžnosti. V tri vrste lahko delimo ameriške Slovene® glede vere: v odpadnike, o teh ne govorim. Teh tudi ni tukaj. To so izgube, slepci so, ki so izgubili vid duhovnega očesa — sv. vero. Te samo pomilujemo, pa varujmo se jih, da še nas ne okužijo. Tem kličemo samo krepki: proč roke od vsega, kai so zapustili. Drugi so dobri katoliki, ki so katoličani po du hu, po mišljenju in življenju, Vsi, ki spadate v to vrsto, ostanite krepko pri tem, tudi vara ni treba mojih besedi. Sami veste, kaj je vaša dolžnost. Je pa še ena vrsta, ki je imela in še ima veliko vojsko za seboj, to pa katoliki na 'fencu' — na ograji. Ti so danes katoliki, jutri pa odpadniki, pojutrajš-nim pa zopet katoliki, ki so vse, kar kdo hoče, verni in odpadniki, ki gredo tja, kjer jim bolj k42e. S katoliki so katoličani, % odpadniki so odpadniki. Danes kriče 'Hozana Kristusu!' jutri pa 'križaj ga!' Ki z eno roko podpirajo cerkve, z drugo pa liberalno in socialistično časopisje, protikatoliške naprave, so v katoliških in proti-katolišlfth organizacijah, ki so podomače povedano šlape, mokre cunje, s katerimi se vse blato pobriše. Sramota takim enačajem! Iz teh značajev se rekrutirajo brezverci in odpad in njegovo življenje na svetu. | niki. In to pa je, česar mi pri K. S. K. Jednoti ne smemo in nemoremo trpeti, ne da bi pri tem ne nosili strašne odgovornosti za posledice. K. S. K. Jednota je katoliška organizacija in organizacija katoličanov in zato morajo biti tukaj samo pravi katoličani. To mora biti naš ponos in naša čast in zato mora delati na to, da se to doseže. Kar noče biti naše tudi s srcem, proč od nas! Zato Springfieldski Slovenci člani in članice, doli s 'fenca!' Doli z ograje! Ven z barvo! Na katero stran hočete? ! Kot katoličani samo na eno: na stran vašega Boga, Vaše cerkve in Vašega duhovnika, če boste šli za svojim duhovnikom ne boste nikdar obžalovali. Kolikor ožje in bolj se ga boste oklenili, toliko lepše boste napredovali. Ko bi vsi katoliški Slovenci tukaj šli za svojim duhovnikom, kako* lepo bi napredovali, kako lepo naselbino bi imeli. Kako lepo urejeno! Zato bodo pa zavamci dvigali pesti in preklinjali tiste, ki so zasejali med vas neslogo in razpor." Burno in dolgotrajno ploskanje je sledilo temu naudušene-mu govoru. Zal nam je samo, da ga ne moremo priobčiti v celoti, ker je bil v resnici nekaj lepega. G. Zupančič iz Indianapolisa, član društva sv. Alojzija, je povedal, kako lepo in složno žive rojaki v tej naselbini. Imajo tudi tam nasprotna društva, pa si ne upajo nič, ker so katoliki složni. Mrs. Ziherle, članica društva Marije čistega Spočetja iz So. Chicago, pozdravlja navzoče v imenu navzočih: predsednice Mrs. Kučič in tajnice Likovič in so.-chikaške naselbine. Potem pa izraža začudenje, da je na shodu tako malo slovenskih mater, tako malo ameriške mladine. Kje ste pa, slovenske matere? So tudi vas, katoliške slovenske matere, zaslepili? Vas, ki bi morale biti prve v naših vrstah? Veste, kaj pomeni brezverska mati? Se zavedate strašnih odgovornosti pred večnim sodnikom za družino, za nesrečne otroke? Kje imate sinove? Kje so vaše hčere? O, kako velika bo odgovornost na smrtni postelji. Jih nočete videti v cerkvi? Raje po plesnih dvoranah, pomo-žene z luterani?" Dolgotrajno ploskanje je sledilo temu krasnemu, v srce se-gajočemu govoru. Mrs. Struna iz Jolieta pozdravlja navzoče v imenu jo-lietskih žena, posebno onih, ki so združene v njenem društvu sv. Genovefe. G. Jožef Dunda, bivši večletni tajnik K. S. K. Jednote, je pozdravljal v imenu Jolieta ta shod in navduševal navzoče za krepko delo za katoliško misel med nami Slovenci, zai Standard, 111. razširjenje K. S. K. Jednote. ] Po shodu se Stavil je tudi predlog, da bijvahna domača naj springfieldska katol. dru- štva zložila skupaj poseben sklad, za katerega bi se kupovali kat. časniki in širili med odpadnike. — Predlog je bil navdušeno sprejet in takoj na shodu se je nabralo $20.00. Povedal je, kako lepo v Jolietu delajo za napredek K. S. K. Jednote in njenih društev in je njegovo društvo sv. Frančiška dobilo zlato kladivo, za katerega bodo delali z vsemi silami, da ostane trajno pri njih. G. Gospotjarič, bivši župan iz Rockdale, 111., je govoril angleško in izražal svoje veselje, da se je ta shod tako lepo izvršil. Vsi govori so naredili nanj globok vtis. Zahvali se zlasti ženstvu za tako dobri banket. G. Težak, član društva sv. Jožefa iz Jolieta, je povedal marsikaj zanimivega in bodril katoliške rojake v Springfield, naj ostanejo složni pri svoji cerkvi. Naj bodo pravi Ame-rikanci. Med našimi starimi, ki so prišli iz domovine, je nekaka prirojena nevoščljivost. To lahko pove on kot rojen Ame-rikanec. Mladina naj temu ne sledi. Nevoščljivost med Slovenci je že podrla marsikatero dobro stvar in zavirala napredek. Proč ž njo! V slogi je moč! Slednjič izraža željo, da bi se enkrat tak shod priredil tudi v Jolietu, kar upa, da se bo kmalu. Sklenile so se rezolucije, v katerih se brzojavno izrazi zahvala Trgovski zbornici za 15 brezplačnih avtomobilov, da so se vsi udeleženci danes zjutraj lahko peljali na pokopališče na Lincolnov grob. G. Kuhel iz Peorije pozdravlja navzoče v imenu peorijskih Slovencev in ondotnega društva in pravi, da ne smemo pozabiti, kar smo obetali svoji materi, ko smo odhajali iz domovine. G. Smole j iz Bradleya pozdravlja navzoče v imenu bradleyske naselbine in ondot-nih dveh kat. društev. >G. Josip Kobal iz Chicage pozdravlja navzoče v imenu iruštva sv. Alojzija. G. Fr. Banič iz Chicage pozdravlja v imenu društva sv. Štefana in chikaške naselbine in je marsikaj povedal, kako lepo napreduje chikaška naselbina in župnija. "Mi se za vse rdečkarje nič ne zmenimo. Mi jih preziramo, vi, zunaj Chicage, jih pa podpirate in plačujete. Le dajte, če ste neumni. Mi smo pa pametni, jih pa nočemo!" Mr. Glavač je prinesel pozdrave od društva sv. Ivana Krstitela in društva sv. Družine. Mr. Fr. Augustin je izrazil pozdrave chikaške slovenske mladine. Mr. J. Kukman in soproga pa sta prinesla pozdrave iz South je razvila ži-zabava pri o- (Dalje na 7. strani) Dajte svojemu otroku primeren začetek v življenju s hranjenjem Borden-ovega Eagle Mleka. Priporočeno od zdravnikov. The Borden Company, če poftljete ta oglas Borden Building, New York, vam bodo povedali v vaSem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom. ^ •> %% ^ iT- %% "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" _____Izhaja vsako sredo Lastnina Kranjsko-Siovenske Katoliške Jednote v Združenih državah ameriikih. 6117 St Clair Ave. Uredništvo in upravniitvo: Telefon: Randolph 3612. CLEVELAND, OHIO Za člane, na leto Za nečlane ......... Za foozemitvo ..... Naročnina: ..$0.84 ________31.80 ..$3.00 OFFICIAL ORGAN _ of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the •UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the Order, i __Issued every Wednesday.__ OFFICE: 6117 St. Clair Ave. Telephone: Randolph 3012. CLEVELAND, OHIO. MIR LJUDEM, KI SO BLAGE VOLJE! Božič a svojim spremstvom praznikov je zopet tu; nismo še do cela pozabili zadnjega, že se nam zopet veleva: "Pripravite pot Gospodovo za drugega!" Le naj bo tako,- saj naša dolina soba potrebuje, da se tuintam vsaj za par dni odprejo mala nebesa in posveti žarek upanja in veselja v temno noč našega vednega napora in skrbi, nevolje in tuge. Morebiti je tako volja Njega, ki je dal nam prvi Božič. Kakor so ob Njegovem prihodu peli nebeški poslanci: "Mir ljudem na zemlji!" tako naj nas še sedaj ob spominu tega prihoda preveva sveta volja. Naj se človek obrne stran od svojih slabosti; naj slaba volja, jeza in sovraštvo preneha; naj potihnejo prepiri; naj vlada vse volja Zveličarjeva, in Njegova volja je: "da se ljubite med seboj!" On je vedel, da je svet itak poln bodečega trnja, kri-žev in težav; zato naj bi si ljudje pomagali vsaj tam, kjer se pomagati da; naj bi vsaj eden drugemu ne vlivali grenkega žolča v življenje! Kako srečni bi bili mi pač, če bi se držali navodila Kralja Miru! Od kod prihaja do malega vsa nesreča na svet? Ponaj-več iz siabe volje. Pretežna večina ljudi je odvisna za svoj kruh od napornega dela na polju, v tovarnah, jamah in drugod. Ce bi imeli delodajalci več ljubezni do svojega bližnjega, koliko manj bi bilo sovraštva na svetu, manj žalosti in manj trpljenja! Ce bi se oni vedno držali zlatega merila (Golden rule), ki pravi: "Stori drugim tako, kakor želiš, da tudi drugi tebi storijo," bi dajali delavcem boljše plače, bi skrbeli za večje ugodnosti pri delu ter gledali za večjo varnost delavcev. To bi prineslo veliko dobre volje, miru in blagostanja med delavce fn njih družine. Da pa ni tako, ni kriv Bog ali Njegova sv. Cerkev, kakor nam tuintam brezverci in odpadniki predbacivajo. Temu je kriva človeška samoglavnost, ki hoče na vsak način s svojimi lastnimi načeli in iznajdbami drugače učiti kakor je pa ljudstvo učil naš božji Učenik in Izveličar. Kakor so vpili judje takrat, ko je stal Krist pred Pilatom: "Proč ž njim! Mi ga ne maramo!" Prav tako mnogi še danes kričijo: "Vera je humbug, vera je poneumnevalna; Boga nam treba ni, dolar je bog!" Pri tem vsak misli samo nase; sebičnost prevladuje vse; ni prave ljubezni med delodajalcem in delavcem; ne med sosedi in ne v družini. Kjer ni vere, upanja in ljubezni do Boga, ljubezni do bližnjega, tam ni pravega miru in blage (svete) volje. Tega ne najdete pri onih, ki poželijo bližnjega blago, se vedno klatijo okoli ter prežijo na svoje žrtve kakor lačni volkovi na svoj plen. Tem kliče Božja zapoved: "Ne kradi, ne ubijaj!" Pa če ni Boga, ako je vera v njega, ki je dal te zapovedi le izmišljotina, čemu bi se ozirali na kako zapoved sploh? Da, naš Zveličar je pač poznal človeka in njegovo slabost. On je vedel, kam lahko zabrede brez vere, upanja, osobito pa še brez ljubezni; zato nam kliče še danes: "Ljubite se med seboj!" On nam je dal najlepši zgled ljubezni, ko je zapustil raj in prišel na zemljo, da nas uči pota krščanske ljubezni; prinesel je ogenj ljubezni na svet, in hoče da se ta ogenj razgori; brez krščanske ljubezni ni sreče ne na tem, ne ila onem svetu. Bodimo torej blage in svete volje, ki nam edina mladi življenje in nam pošilja žarke osrečevanja na vse strani. Človek, ki je ljubezniv in prijazen razžene oblake temnih misli in nevolje, kakor spomladansko solnce razprši meglo po dežju. Obdržimo torej to sveto božično razpoloženje tudi med letom. Ljubezen do Boga naj bo prva, ljubezen do bližnjega pa druga, potem bo naše življenje mirno, veselo-in zadovoljno, četudi ne vedno tako kakor si ga želimo. Zapojmo z angeli vred božično pesem tako iskreno in glasno, da nas bo nje odmev spremljal skozi celo leto: "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje!" Vsem čitateljem "Glasila," posebno pa še vsem članom in članicam K. S. K. Jednote želim blažene, srečne in vesele božične praznike in srečno Novo* leto! P. . J. J. Oman, duhovni vodja K. S. K. J. So pač NAPREJ ZASTAVA K. S. K. JEDNOTE! Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota živi — torej ne more mirno sedeti in čakati kaj se vse od sebe pride. Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota je res katoliška — torej napredna. Katoličanstvo je še vedno pomenjalo naprednost. S katoli čanstvom se je začela prava ljudska naobrazba, začelo se pravo bratoljubje, pravo svobodoljubje. Tako tudi danes: kjer katoličanstvo cvete in prosto deluje, tam je pravi družabni red doma, tam je prava širša ljudska naobrazba. Kjer katoličanstvo nima prostih rok, tam brezobzirno vlada slepi kapitalizem, tam kruta roka nasilnih vlastodržcev tlači in strahuje nižje sloje, posebno delavstvo. Poglejte na Angleško; poglejte na Rusko f poglejte v južno Meksiko; poglejte danes v Jugoslavijo. Članstvo naše Jednote je zavedno, se ne da od nikogar za nos voditi. Zaveda se svojih dolžnosti, pa tudi ne pozabi svojih pravic. Pozna svojte voditelje ter jim lepo zaupa in jih podpira v njihovem marljivem delovanju. T Članstvo K. S. K. Jednote jc polno mladcniškega ognja, uj>a in navdušenja. S tem si zasiuži in zagotovi boljšo bodočnost. x Uradniki naše Jednote so možje na svojem mestu. Vredni so našega zaupanja in sodelovanja. Dokazali so nam že večkrat svoje zmožnosti in krepko voljo delovati v prid Jednote in njenega članstva. BodrHno nam prednjačijo z besedo in dejanjem za vse dobro na nu^ih javnih slavnostnih shodih. S svojim mož-kim nastopom pred amerikanskim občinstvom delajo čast sploš- t .v • nemu slovenstvu po Ameriki, zlasti pa naši Jednoti. možje — ker so katoličani v besedi in dejanju. Zato pa rečem: Naprej zastava K. S. K. Jednote! Častno je za nas, da smo člani take Jednote; častno za nas Slovence, da imamo tako Jednoto. Sedaj nam doni krepki klic našega delavnega jednotinega predsednika: "Bratje, člani, naprej z našo Jednoto! Naprej z nabiranjem novih članov in članic; de več naših bratov in sester, Slovencev in Slovenk, pod materino okrilje naše Jednote; naklonimo še večjej množici našega naroda dobrote, ki jih tako boga to deli naša ljuba K. S. K. Jednoja; naprej, z menoj, da dobimo toliko novih članov in članic, da dosežemo prav kmalu trideset (30) tisoč članstva v naši Jednoti!" Dobrodošel nam talf klic! Odzovemo se. Delovati hočemo v tej smeri. Saj s takim delovanjem koristimo ne samo Jednoti pač pa tudi svojim krvnim bratom in sestram po Ameriki. Skupno torej na narodno delo! Ne odnehajmo, dokler ne dospemo do danega, zaželjenega cilja. Tem bolj delujmo neu morno, ker imamo ravno sedaj prav tehtne razloge, da se pobri-nemo in naberemo prav veliko število svojih rojakov in jih uvrstimo v častne vrste, v častni zbor K. S. K. Jednote. Saj veste, kako je z nami Slovenci tu v Ameriki. Ce si sa mi ne pomoremo, drugorodci se ne bodo menili za nas. Ako si pa sami opomoremo in jim še posebno z veliko številko: "30,000 članstva v Jednoti" dokažemo, da se zavedamo svoje narodnosti in svojega pomena pod Zvezdnato Zastavo Združenih Držav, potem nas bodo vpoštevali v večjih slovenskih središčih, ker bo pač nam osebno v korist, Slovencem splošno pa v čast. Dalje, Slovenec je katoličan. Ko Slovenec zgubi katoliško vero in zavest, zgubi tudi narodni Čut. Postane brezdomovinec Je zgubljen za Boga in narod. Sami vemo, da samo katoliški Slovenci v Ameriki zidamo cerkve, kjer se očitno propoveduje podučuje v slovenskem materinem jeziku. Samo katoliški Slovenci v Ameriki zidamo šole in plačujemo z lastnimi prispevki učitelje in učiteljice, ki nam vzgajajo našo deco v vernem slovenskem duhu in vzbujajo in negujejo v nežnih srcih naših malčkov čut in ljubezen do slovenstva. Pa tudi Vemo, da je ravno K. S. K. Jednota pravi ščit in opora katoličanstva med nami Slovenci v Ameriki. Torej: čim več članstva v naši Jednoti, tem večja moč, tem krepkejši živelj v telesu naše verne Slovenije v Ameriki, tem večja nada na boljšo bodočnost narodno čutečih in živečih Slovencev v Ameriki. Dokler živi in deluje K. S. K Jednota, toliko časa živi in deluje tudi narodno slovenstvo \ Ameriki. Kdor ne podpira z besedo in dejanjem ciljev in smotrov K. S. K. Jednote, ta je grobokop narodnega slovenstva v Ameriki. Delo K. S. K. Jednote je narodno, obenem pa tudi versko delo.. Kar koristimo naši Jednoti, v toliko koristimo veri in slovenskemu narodu. Pač vzvišeno delo, sveto delo, bratoljobno in rodoljubno delo. Naj li čakamo, se obctavljamo in izgovarjamo, ko nam doni klic: "Naprej do 30,000 članstva v naši Jednoti?" Nikakor ne! Z dobro, trdno voljo na delo! Vsak naj stori, kar le more, za vresničenje našega cilja. Verna Slovenija kliče — na noge torej; z besedo in dejanjem neumorno naprej! Za verno Slovenijo v Ameriki, v prid našfe Jednote, naprej do trideset tisoč katoliških Jednotarjev! Naprej zastava K. S. K. Jednote! Rev. M. Šavs. Našim zasužnjenim bratom na pomoč! V zadnji ' številki "Glasila" sem obljubil dati danes nekoliko praktičnih nasvetov, kako bi mi ameriški Slovenci pritekli na pomoč našim zasužnjenim bratom v nesrečnehi Primorju. Najprej naj omenim, da ne gre tu za kakih par tisoč Slovencev, temveč tu gre za nad 500,000 naših bratov in sestra, ki so po nesrečni mednarodni kupčiji pri mirovni konferenci v Parizu padli v italijansko suž-nost samo zato, ker je baje Italija potrebovala narodnih meja; to je jadransko morje in naše gore. Vseh teh 500,000, to je skoraj ena četrtina vsega slovenskega naroda, naj se sedaj narodno zadavi in pogrezne v italijansko morje fašizma? Kaj pa potem še ostane od vsega slovenskega naroda? Velik del je požrla Avstrija na Koroškem. In ko bo Italija pogoltnila še teh 500,000, ali bo zadovoljna? Ne! Saj vemo vsi, da je njen namen zasesti celo Slovenijo, tja do štajerske meje. Ako torej zgubimo teh 500,000 Slovencev, je za nas toliko, kakor popolen narodni pogin. Tudi tu ne gre za kak del Slovencev, ki bi ne bil narodno probujen, ki bi bil morda že okužen. Ne! Naš Primorec je bil in je še danes cel narodnjak, je zdrav sin zdravega naroda. Bolj kakor Kranjci so narodno probujeni naši primorski brat- glas protestirati pred vsem sve tom proti vsem krivicam, kate re se gode našim bratom v Pri morju in opozoriti ves omikani svet na te vnebovpijoče krivice. Težko bo sicer to delo, ker imamo pred seboj mogočno državo, proti kateri protestiramo. Pa se bomo tega ustrašili? Nikakor! Ali nas ne bodo hoteli poslušati? Kakor hočejo! Mi bomo in mi moramo kričati! Kaj doseže ta krik, naj. rabim sledečo primero: Ako bi na ulici, sredi vašega bloka, začel kričati kak prav majhen otrok in bi kričal na vse grlo, povejte mi, ali bi vsa ulica ne letela skupaj in se vpraševala: "Kaj je to?" Hiteli bi k njemu gledat kaj mu je. Tako malo dete smo mi med velikimi sosedi. Kar je treba sedaj, je samo krik! Toliko moramo kričati, da nas bodo čuli tudi v vse kroge velikih narodov. Zato je moj nasvet, dl bi vse slovenske naselbine in vsa naša društva pri prvi prihodnji seji sklenila protest, katerega prilagam v današnji številki in potem podpisanega od predsednika, tajnika in blagajnika z društvenim pečatom na društvenem uradnem papirju poslala en iztis predsedniku Coolidgeu, senatorju distrikta, v katerem obstoji društvo, kongresniku, laškemu ambasadorju, jugoslovanskemu poslancu, morda še francoskemu in angleškemu; akcijo za pobiranje darov, za been fought in order that just je. Naj to našo, tako odlično jugoslovanski vladi v Beograd prednjo stražo ob Soči kar tako ni našim poslancem doma v pustimo narodno propasti? Ne, i Ljubljani\ če-le mogoče, tudi in stokrat ne! Večna sramota tudi za nas, ameriške Slovence, ako bi se ne dvignili kot en mož brez razlike na prepričanja in bi ne hiteli v obrambo teh naših bratov, ožjih rojaktfv našega goriškega slavčka, nesmrtnega pesnika Simon. Gregorčiča. Zato je treba, po mojih mislih, sedaj dvoje: 1. Takoj odločno in na ves vsem večjim angleškim listom v Ameriki, posebno pa lokalnim listom v kraju, kjer obstoja društvo. Jako bi bilo dobro, ko bi se posebno tudi politikarje onega okraja opozorilo na naše proteste, da bodo-vedeli potem glasovati, ako bo šlo v našem par-lamnetu za kako stvar glede malih narodov. * 2. Da takoj začnemo veliko milijondolarski fond v podporo in rešitev naših nesrečnih zasužnjenih bratov. V ta namen bi svetoval, da se sestavi poseben odbor naših najodličnej-ših slovenskih mož in žena cele Amerike, ki bi sprejel to celo akcijo v svoje roke, vodil zbiranje denarja in vse drugo, kar spada v to podrečje Tukaj v Clevelandu nas je nad 30,000, po vsej Ameriki pa nad 200,000. Ali bi ne mogli zbrati sto tisoč dolarjev vsi? Ali bi jih mogli dati za kaj bolj vzvišenega? Naši bratje kličejo nas na pomoč sedaj; skušajmo jih rešiti strašne narodne smrti. V Clevelandu naj bi se v kratkem sklical velik j a ven protestni shod, na katerem bi se izvolilo v odbor može in žene, da bi vzeli v roke vso akcijo in zapričeli z delom. Za mesec februar bi se odredila pa kampanja za nabiranje darov in še prej med seboj in pa tudi med Amerikanci, ki so nam naklonjeni in ki so v politiki zainteresirani. Prosim vse brate in sestre, da se takoj izrazite, da bi že ta koj prvi teden meseca januarja sestavili odbor, ki bi vse potrebno pripravil za namenjeni "Drive" za mesec februar. Nekateri so svetovali, da se naj oživi Slovenska, oziroma Jugoslovanska Narodna Zveza. Ste za to? Prosim, bratje, sedaj je čas, da delamo hitro, pridno in požrtvovalno. Vsi na krov! Naš primorski čolnič otmimo, potaplja se! Ne zgovarjajte se: Nemaram, nočem, nimam tam bratov, itd., itd. Stranke naj ne imajo tukaj ničesar opraviti! Gorje in trpljenje, ki ga pre staj a jo naši bratje, naj nas napolni z grozo, da se vzdramimo, združimo vsi v eno armado, da zaženemo en krik in da zložimo skupaj denar. Tega nisem napisal, da sem si izmislil, to sem pisal, ker sem bil kot predsednik K. S. K. Jednote naprošen od onih trpečih bratov, to je njih klic in to je njih glas; oni nimajo drugih prijateljev, da bi jim mogli lož-je pomagati, kakor jim zamore-mo mi. V veliki sili in potrebi nas ne prosijo več, kakor jim storiti zamoremo! Samo da se izjavimo, samo da pokažemo v javnosti, da čutimo z njimi in za nje, in da to povemo tudi ostalemu svetu. Do smrti nam bodo hvaležni. Buči, buči morje adrijansko! Bilo si in moraš biti še slovansko! Anton.Grdina, glavni predsednik K. S. K. J. Opomba: Vzorec resolucije in prošnja, katero naj društva prestavijo na uradni papir in odpošljejo na zgoraj navedene naslove: To the Italian Ambassador, Italian Embassy, Washington, D. C. Your Excellency:* In so-called Venezia Giulia there are approximately 500, 000 Catholic Slovenes who have been cast to the unmerciful mis-rule and oppression of new master. The hopeless eries of our dying brethren have even reached us, their American brethren, brethren through blood and religion. We, too, feel their tears and their grief in their .suffering and misery under a foreign yoke. We feel their anguish when their priests are persecuted and thrown into prison, some of them dying a martyr's death merely because they are staunch Slovenes. Our hearts bleed when we hear how pastors who do not understand the language of the flock are appointed to their churches. And very recently we were hortfied to learn that Italian citizens at Trieste brutally destroyed their only cultural institution the Slovene printing establishment Edinost." We can no longer bear these outrages. We protest this gross injustice. Must such conditions continue even now that a terrible World War bas such hatred, persecution and injustice might be wiped out forever? We are taking the liberty of enclosing an English translation of an appeal which we received from one of the Slovene organization in Gorizia. We dare not give specific names for obvious reasons. We beg of Your Excellency** to give these conditions your careful consideration. We shall profoundly appreciate any effort you may exert in behalf of our unfortunate Slovene brethren in Venezia Giulia. Accept, Your Excellency,* the assurance of our highest esteem. *Your Holiness (za papeža). *Sir (za predsednika). ♦Gentlemen (za Catholic Well-fare Council). *Your Majesty (za kralja). *Your Excellency (za Musso-linija). (COPY OF THE APPEAL OF OUR SUBJUGATED SLOVENIANS). To the Officers of the Grand Carniolian Catholic Union, Joliet, III., U. S. A. Gentlemen: Conditions in subjugated Gorizia are well known to you. Our entire cultural and economical life is being stiffed by the cruel hand of our oppressor: Besides, our position is becoming unbearable because of the lack of funds to carry on. For this reason our organization in Gorizia has decided to send to America a representative who would make clear to our American brethren the very difficult position of those Slovenes who are now under Italian rule. He would try also to raise funds for at least our most urgent cultural needs. Our I representative, however, has thus far been unable to obtain a passport from the Italian government. In event that our representative does not reach America, ways must be found of instituting a campaign for funds. It is imperative that this campaign be launched at l N. Chicago in Indiana St JOLIET, ILL. ▼ taloci imam arris rota; iiW,-Jem rsnee sa pogrebe. topke sa po. rufce in s« bol nit mc«. Narotila •• sprejemajo t*di pismenim. telefonitnim ta brio Javnim po* Um. Vsanaj-oiiia as lini« pa salo alaki eeni ta tsias. P os kosite a aarottlom an krat pri a«L NA MILIJONE ljudi bi ce bilo danes brez las, ko bi vsaki o pravem času rabili Wahči-čevo Alpen Tinkturo, katera jc najboljša in uspefina na svetu za proti izpadanju in za rast las. Bruslin tinktura zoper sive lase. od katere postanejo lasje popolnoma 'naturnl. Dalje imam najbolj uspešna zdravila, kot za rane, opekline, bule, turove, kraste, grinte, lišaje, solnčnate pike in prahute na glavi, za revmatizem ali trganje, kurje oči, bradovice. potne noge i. t. d. Kateri zi rabil moja zdravila brez uspeha, mu povrnem denar. Pišite takoj po cenik, ga poiljem za-stoaj. Jakob WAHCIC, 1486 E. »Sili St. Clavaiand, O. BOJ ZA OBSTANEK SvohnHa — \fiJiator. Ko sem nedavno prišel v gostilno "Pri rumenem Tigru" in se vsedel za mizo pred pred krožnik gorke juhe, se je gostilničar Vaclav Kratohvil po svoji navadi nasmehnil in rekel "Fižoliček je danes v bolnici za jetiko umrl." To novico smo vsi z začudenjem sprejeli. Fijžollčka smo spoznali pred enim letom in se spominjali, da je bil poln živ 1 jenja in navadno vesel. "Ni čuda." je nadaljeval Kratohvil, "saj ni bil iz železa, živel je pa tudi precej nepremišljeno in površno. Gotovo ste že slišali o njegovih burkah. Novem, .sem li že katerikrat pripovedoval, kakšne neumnosti je navadno uganjal, vem pa da boste strmeli o mnogih njegovih dovtipih. Včasih vam bodo čelo zobje škripali. "Fižoliček je bil od hudobca obseden. Večkrat je vprizarjal neverjetne, včasih strašne, da celo smešne stvari. Bil je mehak kot sanjač in potem zopet trd, da je postajalo opazovalcu mrzlo in tesno pri srcu. V njegovih prsih so živela nerazložljiva nasprotja. Četudi so bili njegovi dohodki, kakor veste, precej skromni, naravnost pičli, je vendar živel nad vse nepremišljeno. Do denarja si je znal pomagati na razne, včasih naravnost na originalne načine. Kadar je šlo za trenotno nabavo denarja, je učinil marsikatero simpatično, pa tudi zoperno dejanje. Spominjam se razločno nekega podobnega slučaja Ko pojem juho, gospoda, vam bom nekoliko pripovedoval o Fižoličku, ako dovolite." Jaz in moj neločljiv prijatelj Vesel, trgovec iz našega okrožja. sva živahno pritrjevala. Tudi ostali so skoro istočasno po-kimali z glavo. Ko je Kratohvil použil juho. se je z obema rokami udobno podprl na mizo in začel: "Nekako dve leti je od tedaj. Mrzlega zimskega dne pridem domov h kosilu. Stanoval sem v majhni, vendar zelo okusno opremljeni sobi prvega nadstropja v Smečki ulici. Na mizi me je že čakala gorka juha v podobnem krožniku, kakor Je ta-!e. Prisedel sem zložno mizi in začel jesti. Toplota dobro zakurjene sobe mi je neizrečeno ugajala. Tedaj nekdo potrka na vrata. Ustrašil sem se, ker me je redkokdaj kdo obiskal, posebno v zadnjem času. Zato sem nekam zadirčno pozval neznanca, naj vstopi. Vrata se odpro počasi, skoraj bojazljivo in v sobo stopi prijatelj Fižoliček^ spremljan od majhnega in bledikastega moža. Fižoliček me je škilasto pogledal in mu dal razumeti, da hoče moža 4za nos potegniti,' in tako se je pred menoj globoko priklonil, kar je tudi njegov spremljevalec uljudno posnemal. Ze sem hotel nagovoriti Fižolička in mu tako preprečiti njegov načrt. Toda ta me je prehitel in mi rekel s čudovito komiko: " 'Imam čast, vaša milost!' Smešnost tega prizora me je spravila v dobro voljo. Vi veste. da sem bil prej rad židane volje in sem se rad smejal. Zal, pogosto nad nesrečnimi. Mladi ljudje se radi norčujejo, kakor sami veste. Jaz sem torej razumel, da namerava Fižoliček napraviti neko posebno burko in sem se odločil, da mu pomagam. Odzdravil sem hladno, da se tako res pokažem kot visok gospod. Vstal sem in zamahnil z roko, kot bi hotel Fižolička pozvati, da izrazi svojo željo. Fižoliček se je ozrl po meni neznanem. zelo slabotnem, skoro bolehavem možu, ki pa je bil izredno dobro oblečen, in je rekel: " 'To je torej tisti gospod, ki ima na Dunaju bogatega strica, ki zapoveduje nad vsemi železnicami.' In obrnivši se k meni, je rekel proseče: " 'Vaša milost, prišel sem, da vas poprosim, da temu gospodu mi- s svojim posredovanjem pomagate.' "Po teh besedah je potisnil prestrašenega gosta proti meni, da mi pove svojo prošnjo, mrmral nekaj nerazumljivega in izginil. Predno sem jaz mogel kaj reči, ga že ni bilo. Tako sem ostal sam s tistim boleha-vim, vendar še mladim možem. Pripomniti pa moram, gospoda, da se me je polastilo v tistem trenotku neko nenavadno sočutje in da so se moje oči s solzami napolnile. Seveda je to trajalo samo en trenutek. Jaz sem razumel, kaj je Fižoliček nameraval in lahko rečem," pri teh besedah je Kratohvil položil roko na svoja prsa in pogle dal navzgor — "da sem bij na pravil odločen sklep, da ne bom uganjal burk s tem nesrečnim in pomilovanja vrednim človekom ! "Zato sem skušal priti iz pa sti in dobiti kak primeren izgovor, da bi ga ne žalil. Pogledal sem prijazno čudnega gosta in ga vprašal: " 'Kaj želite, gospod ? "Le ta pa se je zdrsnil, stopil tiho k mizi in hotel nekaj reči Vendar pa tega ni mogel storiti, ker sem ga prekinil. Ponudil sem mu stol in mu tako, kakor rečeno, prerezal odgovor. Mož se je vsedel, in dočim se je neprestano priklanjal, je rekel lahkim glasom, ki je nekam čudno zvenel: " 'Brez dela sem, vaša lost, in nimam kaj jesti!' "Torej iščete službe?' sem ga vprašal nalahko in ga s prijaznim pogledom Skušal opogumiti. "'Da!' je odgovoril 'najrajši bi bil pri železnici. Gospoda, ki me je sem privedel, sem danes popoldne slučajno srečal v parku, dal mi je toliko poguma in vzbudil v meni toliko upanja, da sem kakor nanovo rojen in 3d veselja vzhičen. Blagovolite oprostiti, da sem se drznil priti k vam in vas ponižno prositi za posredovanje pri spoštovanem gospodu stricu, ki bi najbrž mogel za me kaj storiti.' "Glas se mu je bolestno tresel. Zaradi zmedenosti je vihal kraje svojega rjavega klobuka in ni niti oči proti meni povzdignil. Bal sem se, povedati mu, da takega strica nimam in da ga je Fižolček debelo potegnil; tudi nisem imel poguma, da bi uničil njegovo veselje. Verujte mi, nihče izmed vas bi ne ravnal drugače. 'Jaz bi rad vse storil za vas,' sem mu rekel prijazno in ga prijel za roko, ker sem pač dobro znal, da vzbudi tako obnašanje napram nesrečnežu tolažbo in zaupanje. " 'Hvaležen vam bom, bom vestno delal in storil, kar bom mogel.' je jecljal. " 'Ali ste zdravi ?' sem ga prekinil v besedi. Ustrašil se je, vendar je precej zopet nadaljeval : " 'Nisem sicer močan, vendar sem zdrav. Nekoč sem bil zelo zbolel, ampak to je že dolgo. Kri se mi je bila udrla.' Ubogi mož je govoril hitro in na bledem obrazu se mu je brala velika razburjenost. Oči so se mu svetlikale in lica so žarela kakor dve rdeči pegi. Vi gotovo poznate take znake in veste, kaj pomeni, če se kri udere. Sicer je pa težko dihal, kar ni bilo najboljše znamenje. Njegovim odkritosrčnim besedam nisem imel kaj odgovoriti. Polotil se me je v hipu izredno mučen občutek: pomiloval sem ga. Vendar mu nisem izdal, da si dovoljuje Fižoliček šalo ž njim, četudi bi bil to lahko ponovno storil. " 'Jaz bi rad kaj storil za vas,' sem rekel, 'pa to se ne more precej zgoditi. Moj stric hipno ne razpolaga z nobenim prostim mestom.' 'Torej pa pozneje, vaša milost.' je hitro dostavil in poble-del. Njegov obraz je izražal v tem trenutku najglobljo ponižnost in ponižanje. ČREVESNI PARAZITI. Dosti holanih moi. iena in otrok c.f sdravi neuspeino morda »a kako druao oo-leinijo. raeovirtn.i no-le*en »tre*«>ii lajedalcc — irakulju. /idr.i maki t* l.olptni »o: Uloirai muli delci r«. kulje, ujruha okusa, Jniornosi, i>«*lka«t j. jik, travm, bol.-^inr v ic-fodcu. hrbtu in »h» .idih, btuvnitjr, pojrjM«. pluvartje. ,repla<-ali. J-axtan ra trakuljo velja lamo 110.4H, deluje impejno in milo. \.i orodaj samo pri I.axal Co. 14J Laxal lildtf. Ilox Ofi:l 1'jtUliurtfh. l'a. Po povietju »C. O. J>.) ra ne razpošiljamo. (Copv 1*) —Advrt'a. Ljudje hodo kmalu živeli do 100 let. Francoski statistiki zatrjujejo, da je leta 1830 znašala povprečna starost ljudi 39 let in šest mesecev. Angleški statistiki pravijo, da so leta 1850 ljudje povprečno dosegli starost 40 let in deset mesecev; ameriški statistiki pa navajajo dan danes povprečno starost 58 let. Cez 25 let bodo torej ljudje dosegli povprečno starost 70 let, kasneje pa celo 100 let. Vedno večje širjenje higijene (zdra-voslovja) in vedno bolj uspešna zdravila daljšajo ljudem življenje. Trinerjevo grenko vino je v tem oziru tudi zelo važen faktor. Da se zabrani dosti bolezni je treba odstraniti zaprtje (zabasanost) v črevesju; in to pospešuje Trinerjevo grenko vino. Je neprekosljivo če imate slab okus, če ste zabasani in v sličnih želodčnih neprilikah. "Snow, S. D., 1. decembra. 1925. Jaz sem vžival razne druge želodčne tonike; zdaj se mpa kupil Trinerjevo grenko vino in takoj spoznal veliko razliko. Joseph Prelozny, Box 22." Ali že imate Trinerjev stenski koledar za leto 1926? Ce ga še niste dobili pri vašem lekarnarju. pošljite nam 10 centov za poštnino. Joseph Triner Co., 1333 S. Ashland Ave.. Chicago. 111. (Adv.) VAŽNO za vsakega rojaka, 'da vse svoje 'otarske posle poveri edino!« izkuše-■emu notarju. Podpisani imam dolgo etno prakso v izdelovanju kupnih iogodb, pooblastil, vsakovrstnih po-■KJtnic, oporok, dolžnih pisem, v pre-»kovanju stanja zemljišč in raznih Irugih stvareh, bodisi tukaj ali v sta-kraju, in se rojakom toplo priporočam. ANTON ZBASNIK, slovenski javni notar, cf>05 Butler Stmt Pittsburgh. Pa. C" RAZPRODAJA Chromatičnih LUBASOVIH HARMONIK 43 tipk, 12 basov, raven držaj in pa z držajem na stopnje. Cena prej $90.00 sedaj $65.00. ALOIS SKULJ, 32.1 EPS1LON PL, BKOOKLYK M. 1. t Dalje prihodnjič) mmt»mn»tT»Tn». že izdeluiem HARMONIKI. NAD 20 LET ki so med vsemi drugimi izdelki priznane za najbolj*«. V izdelovanju harmonik aem torej dosegel najboljšo skušnjo in prakso. Da so moje harmonike v resnici najbolj znane in priljubljene, dokazujejo Itevilna pohvalna pisma iz vseh krajev žirom držav. V zalogi imam tudi najnovejše slovenaka in druge PIANO ROLLK la PLOŠČE ZA GRAMOFONI • Pišite po cenik. Pri meni boete dobili vaak muzikalični inštrument, mali ali veliki, za nizko ceno Blago razpoiiiiam a« oeh *mer-VJ Se uljudno priporočam rojakom. ANTON MERVAft Muaic Štor«, ••21 8T. CLAIR A VB. CLEVELAND. OHIO. joči, da bi videli zlato solnčno Zdaj stopi iz vrste duhovni- luč. sko kipenje valov, ki prihaja iz morja trpljenja in pošilja tožeči grom k nebu, da bi odklenilo zaprta vrata. Bolniki, ki so prejeli blagoslov z Najsvetejšim, so sklanjali drug za drugim žalostno glavo . . . neozdravijen, neozdrav-ljen, neozdravijen. Ni prišel čudež iz nebes na zemljo. Zdaj stoji škof pred otrokom, ki je trpel na božjastnih napadih. Mehek, neskončno usmiljen pogled iz globokega, resnega očesa škofovega zadene ubogega otroka, kateremu krč vedno stresa ude. Zdaj se ustavi škofovo oko na otrokovih starših, ki klečijo s široko razprostrtimi rokami in zrejo z gorečo vero v belo hostijo v monštranci, zdaj dvigne škof monštranco za blagoslov ... in že gre dalje k drugemu bolniku. Mati glasno zajoka in pade na otroka, ki so se mu zategnila skoro stari-kova usta kot za jok — neozdravijen, neozdravijen. "Gospod, ki ga ljubiš, je bolan!" molijo tisoči dalje — toda nebo ne stori čudeža. "Gospod, izgovori le besedo in ozdravil bom!" tako kličejo k zlati Mariji, k daljnemu nebu, k vsemogočnemu Bogu. Kot mogočen sozvok človeškega gorja doni, poln razglasja, ki išče razrešitve — toda nebo ne stori čudeža. "Gospod, daj, da vidim!" Slepci molijo za duhovnikom — kov, ki kleče okrog škofa, du hovnik v, črnem talarju in ko-retlju počasi do srede ravnice, poklekne na mozaik majhnih Črnih kamenčkov in začne moliti glasno, da se je razlegalo po Vedno dalje gre škof z monštranco. Vedno več ljudi sklanja globoko glavo na prsi, za eno srčno željo ubožnejši — ne-ozdravljeni, neozdravljeni. Ernest Svetec pogleda površno vsem prostoru, prošnje litanij, vrste. Bele rute pred objoka- nimi obrazi tistih, ki niso bili ozdravljeni, zaznamujejo pot, po kateri je že šel škof z Najsvetejšim — proseče dvignjene roke pa pot, po kateri še mora priti. In. Ernestu Svetcu se je zdelo, da sliši silno pesem človeškega gorja, ki se dviga iz zemlje, proklete zemlje in polhi ves prostor med zemljo in nebom in hoče zdrobiti modrosi-vo nebo. (Nadaljevani«) Nadaljevanje ls tretje strani, kusni večerji, kjer se je oglasila tudi lepa slovenska pesem. Tako se je končal ta velepo-membni shod v najbolj razdra-pani in nesložni slov. naselbini, z izvrstnim vspehom. Upamo, da bo obrodil obilni sad, da bo to v resnici prvi adventni dan, dan prebujenja iz spanja, dan novega *verskega leta za celo naselbino. Dal Bog! "Amer. Slovenec". KOTIČEK ■OTROŠKO ZDRAVJIT OSKRBA MATERINSTVA in OTROŠKEGA ZDRAVJA, Mila i ikatiri. ntii is fmtfmm .»ti. U — vtUhs ttmLAO,*! poaekso sa aoa#£a ian® •k. in maWn. Oskrba in hreaStrv jnilur j* vautaga po-■mm u val do« bi za narod robi*. Zato m nas zdi -rmlno prt na* iati peijndaa in podtoV na pojasnila o tea prW* ČLANEK i44. Segrevanje mleka. Da segrejete mleko do pravilne hranilne gorkote, postavite steklenico v skledo gorks vode in glejte, da bo voda segla višje kol je mleko v steklenici. Vodo segrejte, pa ne toliko, da bi vrela. Da preiskušite toploto mleka, ga zlijte nekoliko na površino svoje roke. Če je prijetno gorko na vaši kož', bo pravilno za otroka. Če je nekoliko prevroče, postavite steklenico pod tekočo mrzlo vodo. Držaaje otroka tekom hranenja. Ko otrok pije, ga držite v naročju, tako da bo njegova glava počivala na vaši roki. Steklenico držite tekom vsega hranenja ter tako, da je vrat steklenice neprestano poln. To/nlekp v vra- zrakysEozi cuzel'1 Dajte otroku pfTl?"-ko, da cuzelj primerno zgrabi. Koliko časa naj traja hran?njr? Hranenje naj bi trajalo približno dvajset minut. Če se otrok obira pri jedi, umaknite za trenutek cuzelj. Storite to park-rat tekom hranenja. Če bi bil otrok pa zaspan, ga imejte čuječe-ga dokler ne bo vsega ponil. Če pa kljub temu zaspi, mu odvzemite steklenico ter mu je ne dajte do prihodnjega hranenja.' Če je vaš otrok slabo prehranjen mu preti bolezen. Kljub zdravniškemu nasvetu in vzgo ji je šest milijonov naših otrok slabo hranjenih. Matere so v veliki meri odgovorne, ker ne poznajo aevarnostnih znamenj. Slaba prehrana je nevarna reč. Svoje smrtonosno delo prične prej, predno spozna oni, ki ne opazuje. Najslabša stvar slabe prehrane jc pa ta, da se loti vsakogar. Slabo hranjen otrok je silno sprejemljiv za bolezni. Jetika na primer jako cvcte med slabe hranjenimi. Takozvanc otroške bolezni bi ne postajale tako izrazite, če bi ne bilo slabe prehrane. — Vsaka mati naj bi ščitila svojega otroka zastran njega samega in zastran drugih otrok. Slaba prehrana jc posledica t.apačne hrane. Če pridenete Bordcno-vo Eagle Mleko k dijeti svojih otrok, je lahko vsaka mati prepričana, aa jim nudi varno zaščito. Zadnji resnično strokovnjaški poskusi med šolskimi otroci so pokazali, da je Eagle Mleko izvanredno uspešno pri zdravljenju siabe prehrane. Otroci, hranjeni z Eagle Mlekom, so veliko bblj napredovali kot pa otroci hranjeni z navadnim mlekom iz steklenice. Mnogo jih je pridobilo rvi teži dvakrat več kot določa njihov normalni razvoj. Kajti Eagle Micko vsebuje vsako hrano, ki je potrebna za dosego čvrstega zdravja. Čitajte te članke pazno vsak teden ter jih spravite za bodoča pojasnila. Proti bolečinam v hrbtu, straneh, kolkih in v prsih, na otekline in * krče rabiie Several Gothardol. Hišni liniment za mazanje zunaj ki hitro prežene revmatične in nevralgične bolečine. Italijanake harmonike DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam jedilne diiave, Knajpovo ječmenovo kavo in impor-t i rana zdravila, katera priporoča msgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK. Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vaaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku boste našli fte mnogo drugjp koristnih stvari. Izdelujemo in importiramo vsakoliins prvovrstne ITALIJANSKE HARMONIKE ročnega dela, ki so najbolj*« na avetu. Jam-čene deset let. Naie eenc najniije. Pouk na harmonike zastonj naiim kupcem. PUite po brezplačen cenik. RUATTA SERENELL1 A CO. 817 Blue Island Ave., Dept. 89. Chicago, III. 1 MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. J. KLEPEC, javni notar. InsVrance, Real Estate, Loans, Phone 5768 ali pa 2196-R, 107 N. Chicago SU Joliet. III. Vaši prihranki vloženi pri nas, so vedno varni. Vi iivite lahko v aa-teriaoli izmed naših držav, in vendar ste lahko vložnik na na&i banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnila in dobili boste odgovor z obratno pošto v avojem jeziku. Mi plačujemo po 3 odflto obresti na prihranke, in' jih prištejemo b glavnici dvakrat na leto ne glede na to ali vi predložite svojo vložno knjigo ali ne. Na« kapital in rezervni sklad t vsoti rti kot $740,000 je znak varnosti za vaš denar. Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima nalog nuditi najutjudnejšo postrežbo, in od katerega prejema najizrazitejšo naklonjenost. 1.1 ! JOLIET NATIONAL BANK | CHICAGO IN CLINTON ST. :: JOLIET, ILL. i Win. Redmond, preds. Chas. G. Pearce, kasir, V Joseph Dunda, pomož. kasir. 1 Pozor, krajevna društva K. S. K. Jednote! Mesec december, doba glavnih letnih sej je tukaj. Na tej sejah boste gotovo kaj ukrepali o izboljšanju finančnega s&nia društva in njegovem napredku. Velike VQŽnost|yfi tem je vprašanj«, kje io kako imate društveni denar naložen? Na veliko oRrestno mero ter varno alr ne?* ^ Mi vam svetujemo, da za denar, kar ga imate na razpolago, kupite pri nas take vrednostne papirje ali bonde, bodisi že mestne, okrajne ali šolske, ki vam dona-šajo vsaj 6 odstotkov obresti ali še več. Bonde lahko vsak dan prodate ali zamenjate v denar. Kranjsko-Slovcnska Katoliška Jednota je skoro vse bonde, katdfe tftstuje, pri nas kupila ip jih še vedno ku-* puje, ker jo vedno solidno postrežemo. Sledite K. S. K. Jednoti tudi vi! Za pojasnila pišite nam v slovenskem jeziku. A. C. ALLYN & CO. 67 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. C' SVOJI K SVOJIM! To velja tudi za katoliaka slovenska društva. NAŠA KATOLIŠKA TISKARNA se pripodoča za tiskarska liaro čila vsem slavnim slovenskim društvom. IZDELUJEMO vse tiskarska dela lično, točno in poceni. VPRAŠAJTE vedno tudi nas za cene, kadar naročate tisko.-vine. "AMERIKANSKI SLOVENEC" Edina slovenska katoliška tiskarna v Ameriki. Chicago, 111. 1849 W. 22nd St. NAZNANILO IN ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznanjamo tužno vest vsem sorodnikom, prijateljem jn znancem, da nam je nemila smrt ugrabila nagega ljubljenega soproga, oziroma očeta, Frank Brulc-a Umrl je dne 23. novembra 1925. ob 3. uri popoldne, zadela ga je srčna kap v najlepši dobi svoje starosti 49 let. Pokojni je bil rojen 17. aprila, 1876. v Luterskem selu št. 1, fara št. Peter pri Novem mestu na Dolenjskem. Glas njegove smrti se je nepričakovano razširil med sorodnike, prijatelje in znance, ki so prihiteli od vseh strani in nam izrazili žalno sočutje. V znak sožalia so prinesli številno vencev in cvetlic, kropili pokojnega in ga spremili do groba, kjer sedaj njegovo truplo počiva poleg že prej umrlega brata John Brulca na pokopališču Sv. Križa v Milwaukee. Mi ostali si pa štejemo v dolžnost,' da se zahvalimo vsem, ki so v teh težkih žalostnih dnevih sočustvovali z nami, čuli pri mrtvaškem odru pokojnega ter ga spremili k večnemu počitku. Hvala družinam, ki so prispeli z daljnih naselbin iz Pennsyl-vanije in Sheboygan. Nadalje izrekamo srčno zahvalo družinam, katere so položile lepe vence okrog krste pokojnega in sicer: A. J Brulc, L. M. Pangre. J. Sinkovitz, J. F. Vodnik, L. Bevitz. J. Tisel, Fr-Pavlik, J. Jurick, J. Brulc, A. Barborich, I. Koscka, J. Mavrin. A. Pugcrčar, M. L. Brula. J. Jaklich, A. Puccl. J. Bashel. T. Sebanc, Eight Grade od Park Street School, M. Slatinšck, V. Zetle in Ho-berlc, G. Pauc, I. Kušljan, J. Brecko, L. Sttfcan, J. Turek, J Janko-vich, J. Eres, John Pangre, Brulcovi sostanovalci, F. Najgel, F. Zaitz, F. Mohar, V. Razbornik. A. Novak, Mr. in Mrs. Konciltja, F. Ermenc, F. Zertz, A. Bevitz, F. Kralj. L. Kosinar, F. Golob. L. L. Rosman, Wisconsin Soft Drink League. Nadalje sc zahvaljujemo društvu sv. Janeza Ev., št. 65. KSKJ., katerega član je bil nad dvajset let, ker so sc člani v tako obilnem številu udeležili oopreba ter mu v znak sožalja položil krasen venec. Hvala članem kateri so ga nosili, kakor tudi onim, kateri so prišli s svojimi avtomobili. Nadalje se zahvaljujemo Rev. M. Pakižu za opravljene pogrebne obrede v cerkvi in na pckopališču. Posebna hvala V. Razborniku, kateri je prcskrbel pevce, ki so mu zapeli v cerkvi in pri odprtem grobu, in tudi hvala pogrebniku F. Ermenc za tako lepi strevod in onim, kateri so se pogreba udeležili s svojimi avtomobili. Vsem ic enkrat najlepša hvala in Bog plačaj! Tebi pa, dragi nam soprog in oče — težka bila je ločitev. Tudi Ti odšel si v večnost. Že Te krije črna zemlja, s cvetjem grob Tvoj okrasili bomo v trajen Ti spomin. Rože s solzmai zalili naih srčnih bolečin. Naj Ti večni Bog poplača za Tvoje delo in skrbi. Večni mir Ti podeli. Žalujoči ostali: Anna Brulr, soproga; Albin. Frances, Betty, otroci; Anton Brulc, .Mary Pangre, Ursula Zetle, brat in sestre. Milwaukee, Wis. 5. decembra, 1925. Voščilo. Vsem glavnim uradnikom in članstvu K. S. K. Jednote, vsem znancem in prijateljem, voščim vesele božične praznike in srečno Novo teto 1926. * Prihodnje leto bo marsikatera družina kupila hišo. Zato se tem potom priporočam, da v takih slučajih pridete k meni predno kje drugje kupite. Garantiram vam. pošteno in zanesljivo postrežbo. Imam vsakovrstne hiše naprodaj, nove kakor tudi stare. Različne cene in na različna odplačila. Ako imate prazen lot, vam ga lahko zamenjam za hišo. Pridite v moj urad v Slovenski Narodni Dom, soba št. 3. Moj urad je po dnevu vedno odprt, izven nedelje in praznikov. Ako mre slučajno ne dobite v uradu, zapišite svoje ime in naslov na papir kateri je vedno pripravljen na pisalni mizi. Kdor živi pa v Collinwoodu, se pa naj zgladi v Gr-dinovi trgovini, in če ni mene doma, potem lahko pustite naslov pri moji soprogi. Moja 14 letna skušnja pri prodaji zemljišč in hiš, bo vam gotova pomoč. OGENJ IN NEVIHTA. Zavarujem hiše, trgovine, automobile in društvene zastave, proti ognju in nezgodam pri najbolj zanesljivih in poštenih družbah. (Opomba) : Društvene zastave se lahko zavarujejo ne samo dokler so v dvorani, ampak tudi če zgori-jo kjerkoli v Cuyahoga Okraju. John Zulich Pisarna: 6411 ST. CLAIR AVE. v S N. Domu. Stanovanje: 15301 WATERLOO RD. CLEVELAND, OHIO. iimnT»tHH»ii»K»»»im»ii»iiHmiiiinT»i: SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK (dentist). \ Dr. H. E. KWARTA Vogal Chicago in Jackson St. blizu slovenske cerkve sv. Jožefa JOLIET, ILL. * se toplo priporoča Slovencem in Hrvatom. Prvovrstno delo umetnega zobovja po najnižjih cenah. Izdira zobe brez bolečin. Vsako delo garantirano. Pregledovanje zobovja brezplačno. URADNE URE: Od 9.—12. ure dopoldne. Od 2.-5. popoldne. Od 7.—©. zvečer. Ob nedeljah od 9.—12. ure dop. Zaprto ob petkih ob 5:30 popoldne. >ttimnHTHT»im»TiMiimiinmHTiimmTTV ^•tiHiiiiiiiuiuiiiiiiiiiitiimiuiiiiiiiiuiiiiiiuiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiifuiuiiuiuifr F KERŽE K. S. K. J. Društvom: * | 1142 Dallas Rd., N. E. 1 CLEVELAND, O. Kadar naročate zastave, regalije s in drugo, pazite na moje ime in j= naslov, če hočete dobiti najboljše E blago za najniije cere. Načrti iu vzorci ZA£TOM! GLASILO K. S. K. JEDNOrft," 23. DECEMBRA. 1925. Dvakrat na WAS hranilna knjiga opo-zori o vašem napredku. Vsakega prvega dne v jan. in juliju se pripisujejo obresti na bankah, A takrat si tudi vsak ogleda stanje svoje knjižice. Gotovo želite samim sebi napredek. Ali ste napredovali, kakor želite? Vaš napredek je odvisen od vas. Pričnite s l. januarjem, nalagajte redno, in koncem leta lahko s ponosom pogledate na uspeh tekom rednega vlaganja na edini slovenski banki v Clevelandu, kjer so vaši prihranki varno naloženi. Posebna novica za Collinwood. Pričelo se je že pripravljati Kmetov prostor, Waterloo & E. 156th Stza našo podružnico, katera bo odprta v sredi ja-nuarija. The North American Banking & Savings Co St. Clair & East 62nd Street CLEVELAND, OHIO