P
ravilno napovedovanje verjetnih posledic 
podnebnih sprememb je ključno za ohranjanje 
vrst v spreminjajočih se ekosistemih. V raz-
iskavi so znanstveniki preučevali vzorce sočasnega 
pojavljanja štirih vrst ptic znotraj gozdnega ceha* 
duplaric in vpliv podnebnih sprememb na njihovo 
razširjenost danes ter v prihodnosti. Predvidevali 
so, da bo raziskava potrdila drugačno porazdelitev 
v prihodnosti ter da bo spremenjena tudi zastopa-
nost štirih vrst ptic duplaric: črne žolne (Dryocopus 
martius), koconogega čuka (Aegolius funereus), lesne 
sove (Strix aluco) in kozače (Strix uralensis).
Z ZBIRANJEM PODATKOV 
POGLED V PRIHODNOST
Študija je potekala na območju Alp. En niz podat-
kov so zbrali s projektnimi raziskavami od leta 
2000 do 2017 in s pomočjo različnih spletnih 
platform (41.911 zapisov), drug niz podatkov pa 
je bil pridobljen v raziskavi leta 2017. Z različnimi 
metodami so modelirali trenutno in potencialno 
porazdelitev vseh obravnavanih vrst in ovrednoti-
li, kako bi lahko predvidene spremembe spremeni-
le prostorsko sobivanje teh vrst v skladu z odnosi 
med njimi. 
ODZIV NA PODNEBNE SPREMEMBE
Pokazali so, da so za napovedovanje porazdelitve 
vrst pomembne tako okoljske spremenljivke (ži-
vljenjsko okolje in podnebje) kot medvrstni odnosi. 
Matematični modeli so dobro napovedovali trenu-
tno porazdelitev vrst, zato so bili uporabljeni za 
oceno morebitnih sprememb v tem cehu kot odziv 
na prihodnje podnebne spremembe.
Vrste se različno razporejajo glede na značilnost 
gozda in nadmorsko višino. Dokazali so, da je za ko-
conogega čuka bolj primeren iglasti, za lesno sovo 
pa listnati gozd, medtem ko delež iglastega gozda 
na lesno sovo vpliva celo negativno. Prav tako so 
dokazali, da imata kozača in lesna sova raje delno 
pokritost gozda. V študiji so potrdili pozitiven 
vpliv črne žolne na koconogega čuka ter negativen 
učinek lesne sove na koconogega čuka (njen glavni 
plen). Predvideva se, da je skoraj celotno območje 
razširjenosti koconogega čuka primerno tudi za 
črno žolno. Prekrivanje v razširjenosti med koco-
nogim čukom in lesno sovo naj bi se v prihodnosti 
zaradi bolj blagega podnebja povečalo predvsem 
v centralnih Alpah. Prekrivanje med koconogim 
čukom in kozačo naj bi se zmanjšalo, med lesno 
sovo in njenim plenilcem in tekmecem kozačo pa 
zelo verjetno povečalo. Ker bi prekrivanje s črno 
žolno in kozačo ostalo približno nespremenjeno, 
bodo podnebne spremembe negativno vplivale 
na koconogega čuka tako neposredno (s krčenjem 
primernih območij) kot posredno z verjetnim po-
večanjem prekrivanja z lesno sovo.
Podnebne spremembe naj bi tako najbolj vplivale 
na porazdelitev koconogega čuka, ki je med preuče-
vanimi vrstami najbolj občutljiv glede medvrstnih 
odnosov, saj naj bi se njegovo območje razširjenosti 
močno zmanjšalo (izgubil naj bi okrog 65 % seda-
njega). Zaradi bolj ustreznih nižjih temperatur naj 
bi se pomaknil na višje nadmorske višine. Kozača 
naj bi primeren življenjski prostor zasedla v Avstriji 
in srednjih in zahodnih Alpah, kjer je trenutno ni. 
Lesna sova naj bi se predvsem v srednjih Alpah raz-
širila na višje nadmorske višine. Porazdelitev črne 
žolne pa naj se ne bi spreminjala.
GROŽNJA KOCONOGEMU ČUKU IN 
POJAVLJANJE KOZAČE NA ZAHODU
Zaskrbljujoče je, da bo v prihodnosti zaradi pod-
nebnih sprememb najbolj na udaru koconogi 
čuk zaradi zmanjševanja območja razširjenosti 
v Evropi. Zanimivo pa je, da rezultati modeliranja 
nakazujejo na potencialno razširjanje kozače na 
zahod, saj je do nedavnega bila omejena bolj na 
vzhodno stran Alp in vzhodno Evropo.
Podnebne spremembe 
naj ne bi vplivale 
na spremenjeno 
območje razširjenosti 
ČRNE ŽOLNE 
(Dryocopus martius).
foto: Miran Krapež
SLOVARČEK
*GOZDNI CEH je skupina 
vrst, ki izkorišča enake ali 
podobne gozdne vire.
PODNEBNE 
SPREMEMBE – 
DUPLARJI 
NA PREIZKUŠNJI 
/ / Monika Bajc Tomšič
LITERATURA
Br Am Bill A, m ., Scridel , 
d ., BAzzi , G., i l Ahi Ane , 
l ., i emm A, A., Pedrini , 
P., BASSi, e ., Biond A, r ., 
m Arche Si, l ., Genero , F., 
t eu Fel BAuer , n ., Pro BSt , 
r ., Vrezec , A., k mecl , P., 
m ihelič , t ., Bo Gli Ani , G., 
Schmid , h ., ASSAndri , G., 
Pont Arini , r ., Br Auni Schi , 
V., Arlett Az , r ., & 
c h Am Berl Ain , d . (2019): 
Species interactions and 
climate change: How 
the disruption of species 
c o - oc curr enc e w i l l impact 
on an avian forest guild. 
– Wiley, Global Change 
Biology 2020;00: 1-13.
IZ ORNITOLOŠKIH RAZISKAV
Svet ptic 02, junij 2021 25