Leto LXVL, št. 189 Ljubljana, ponedeljek 21. avgusta 1933 Cena Din 1«- lahaja vsak dan popoldne, tmmnM nedelje In prasmke, —• Tneeritž do 80 petit UREDNIŠTVO IN UPRAVNT8TVO Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. H. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, a Din 2.—, do 100 vrat Din 2J60, od 100 do 300 Trat 4 Din , večji lnaerati petit w _. . Kb telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon tL 66, Vrata Din 4.—* Popust po dogovoru, inaeratni davek posebej. — >Slovenski Narod« LJUBLJANA, nnaujev* ulica st. o podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon st. 190 — JESENICE, Ob kolodvor« 101. velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, aa inoafnme poudarjal, da Je Av«*rlja pripravljena sodelovati z vsemi sosedi, predfvsem z Italijo in Madžarsko, ln v kolikor Je mogoče tudi z Nemčijo. Oba državnika sta ob koncu svojih razgovorov ugotovila popolno soglasje v vseh vtprasanjih, o katerih sta raspravlj«aAa, Pariz, 21. aivigusta. V©«temf da sta dr. Dollfuss in Mussolini razpravljala v osnovanju gospodarskega blaka Italije, Nemčije, Avstrije in Madžarske pripisujejo politični krogi velik pomen. Pri tem ugotavljajo, da odgovarja Mussolini na ta način francoskemu načrtu o ureditvi po. dunavske ga problema. Dočtm se na eni strani vodi borba za sodelovanje Avstrile z Nemčijo, na drugI strani pa z Malo an-tanto, obstoja za Italijo samo možnost, da osnuje tretjo s tvom. skupino »ad svojim viod- Parlz, 21. avgusta. AA. Sestanek M.us- so!!mja in Doltfussa živahno zanima tukajšnje H ste, ki skušajo pogoditi, o &em korneri rata oba državnika. Uradni komunike o teti razgovorih je namreč zelo diskreten. Splošni vtis listov je zelo ugoden. Vsi namreč naglašajo, da ima HaMja neposredni interes na ohranitvi avstrijske neodvisnosti. »Petit Parisien« piše med drugirn: Kej je bil Mussolinj zaradi neprestanih hrrler-jevsktih izzivanj vzlic obljubam, ki jih je dobU v Berlinu, precej vznevoSjen. Doil-fuss ni imel težkejga stališča pri zagovarjanju avstrijske stvari in pri insistiranju, naj mu Mussolini dejanjsko pomaga v boju za avstrijsko neodvisnost, tem mand, ker je imel še od prej dovoli argumentov za svojo tezo. Ali postane sestanek v Riccio-nu, kakor upajo dunajski uradni krogi in napovedujejo nekatere brzojavke z Dunaja, izhodišče nove italijanske demarše v Berlinu? Za sedaj tega še nič ne potrjuje, -vendar pa ni izključeno. Prisostvo-Jvanje Suvicha pri teh razgovorih očivid-no ni brez pomena. Njegova navzočnost utegne biti dokaz, da Mussolini računa z »vanju gospodarskega i Madžarske možnostjo, da bodo razgovori z Doti-lussom imela Se diplomatske posledice. Rimski dopisnik »Matimac piše: Zdi se, Ida ee začenja Avstrija pridruževati Irtaft-3seski texi, ki se zavzema za prijateljske metod« nasproti Nemčiji. Kaže, da si Mus-■nlim od tega obeta pozitiven uspeh. Nadalje se zdi, da s4a se Mussolinj in DoMruss sporazumela tudi glede gospodarskega sporazuma rv treh z Madžarsko in morda celo v štirih z Nemčijo, ki naj omogoči tako gospodarsko opredelitev, ki bi zagotovila znosno življenje v srednji Evropi in absorbirala prebitek produkcije vseh teh držav. Na to je Madžarska že pristala in zdi se, da bo sedaj tudi Avstrija. Mussolini hoče izvesti podunavsko Temps< kritikuje sklep ameriške vlade, da zgradi nove vojne ladje, in meni, da je do tega sklepa prišlo manj zaradi želje po olajšanju brezposelnosti v Ameriki kakor pa zaradi stremljenja, da bi se popolnoma izkoristile možnosti washingtonskega pomorskega dogovora. List priznava, da postopa washing-tonska vlada točno v smislu pogodb, smatra pa japonsko vznemirjenje zaradi te ame riške mornariške politike za povsem umevno. List razpravlja nadalje o možnosti, da bi Japonska odpovedala l. 1935. washing-tonski dogovor, pri čemer izraža pesimistična napovedovanja, da bi prišlo nato med tremi največjimi pomorskimi silami sveta do novega tekmovanja v oboroževanju. List zaključuje svoja izvajanja, da se brez zmanjšanja pomorskih vojnih sil ne more doseči razorožitev na kopnem. Nezgoda tovornega vlaka v Grobelnem Celje, 21. avgusta. Ko je vozil tovorni vlak, k: prihaja ob 5.10 i-z Maribora v Celje, včeraj ob zjutraj na postajo na Grooe!nem. so iz neznanega vzroka skoči.li s tira trije vagoni in se postavili počez. Stvarna škoda k sreči ni vel'ka. Zaradi te nezgode ie bil ves železniški promet prek:njeri približno 4 ure. tako da je prispel iutranji osebni vlak iz .Maribora, ki prihaja v Celje ob 7. zMitraj. šele ob °. do«poldtne v Celje. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Aon^terdam 2317.63_23028.99, Berlin 1375.69-1375.49, Bruselj S01.35 do 805.29, Curih 1108.35—H13.S5, London 16^.36—190.96, Newvor>k č. 4186.05_4212.3l, Pariz 224.88—226, Praga 170.01_170.87. Trst 301.57—303.79 (premija 28.5%). Av-etri^riki šilimg v privatnem kliringu 8.65. INOZEMSKE BORZE. Curih: Pariz 20.29, London 17.1150. Newyork 380, Bruselj 72.30, Milan 27.25, Madrid 43.30, Amsterdam 209.10, Berlin ^24.40, Dunaj 72-94—58.10. Pragr 15.35. Varšava 57.85, Bukarešta 3.08. Zmagoslavje našega letalstva Svečani otvoritvi ljubljanskega letališča Je prisostvovalo včeraj nad 30.000 ljudi Izubijana, 21. avgusta. V zgodovini naše mlade, a lepo in hitro napredujoče avijatike ostane zapisan včerajšnji dan z zJatlmil črkami. Tudi največji optimisti niso pričakovali tolikega zanimanja za otvoritev ljubljanskega letališča in nihče ni mislil, da bo privabila ta pomembna, z velikim letalskim mitingom združena svečanost tolike množice občinstva iz LJubljane, pa tudi iz drugih krajev nase ožje domovine. Mirno lahko trdimo, da je prisostvovalo včeraj otvoritvi našega letališča in krasni reviji napredka našega letalstva nad 30.000 ljudi. Prireditev je bila zamišljena v tako širokem obsegu, da se moramo naravnost čuditi, da je šlo vse tako gladko. Prireditelji zaslužijo vse priznanje za svoje ogromno, požrtvovalno delo. Kolikega pomena je za našo ožjo domovino včeraj otvorjeno letališče, je pokazala velika udeležba pijonirjev in prijateljev letalstva iz drugih krajev države in iz inozemstva, pokazale so veHke množioe občinstva in pokazal je živahen odmev, ki so ga vzbudile včerajšnje letalske svečanosti v Ljubljani v hrvatskem in srbskem tisku. Junak dneva kapitan Bajdafc Obširno poročilo o vseh. podrobne3tin včerajšnjih letalskih svečanosti mo že čitali v današnjem >Jutru«. Udeležba naših domačih in avstrijskih letalcev je prekosila vsako pričakovanje. Toliko letal skupaj Ljubljana še nikoli ni, in najbrž dolgo več ne bo videla. K otvoritvi letališča so se zbrali na j odličnejši predstavniki naše javnosti. Ob straneh so pa zagrnile lepo spla-nirano letališče velike množice občinstva, ki je napeto pričakovalo, da zabrne v zračnih višavah propelerji. Blagoslovitvi letališča je sledil pomemben govor ljubljanskega župana g. dr. Puca, potem je pa spregovoril zastopnik ministra vojske in mornarice, namestnik komandanta letalstva, brigadni general Milojko Jankovič, ki je po kratkem, jedrnatem govoru v imenu vojnega ministra novo letališče otvoril in izročil prometu z željo, da bi služilo pro-cvitu našega letalstva, napredku dravske banovine in vse države ter prijateljskemu sodelovanju med narodi. Z viharnim navdušenjem so bile sprejete generalove besede o neomajni vdanosti in hvaležnosti Nj. Vel. kralju Aleksandru in njegovemu vzvišenemu domu. Množice občinstva, ki seveda niso mogle prisostvovati blagoslovitvi ln otvoritvi sami, so pa komaj čakale, da pridejo na vrsto za nje najzanimivejše točke obširnega sporeda. In reči moramo, da so ljudje v polni meri prišli na svoj račun, saj tako lepe, presenečenj in redkega užitka polne letalske prireditve ne vidijo kmalu niti velika mesta, kaj šele Ljubljana. Na sporedu je bil najprej pozdravni polet našega »Lojzeta« in najhitrejšega vojnega letala >Hawkerja«, ki smo v njem občudovali mojstra kapetana D žala. Sledila je tekma športnih letal in zmago je odnesel naš popularni pilot Janko Čolnar z >Lojzetom«. Potem se je dvignilo v zračne višave sedem vojnih letal, ki so iz njih vrgli štiri padobrane z vrečami peska. Zelo napeta je bila borba v zraku med enosedežndm in dvosedežnim vojnim letalom. Končno sta naša najdrznejša letalca kapetana Džal in Bajdak pokazala čudovito tehniko letanja in akrobacije, ki so ljudem zapirala sapo. Vsi letalci, zlasti pa ta dva junaka dneva, so bili deležni navdušenega odobravanja. Zadnja točka, akrobacije domačega artista Janeza Mrvarja je morala zaradi močnega vetra od pasti. S tem je bil spored zaključen in začeli so se poleti onih, ki so se hoteli dvigniti v zračne višave. Bilo jih je toliko, da so se morala potniška letala dolgo dvigati in spuščati. Najraje bi bili seveda leteli vsi. In množice so se razhajale pod globokim vtisom velikega zmagoslavja naše mlade aci-jatike. In tudi nebo je na strani naših letalcev, saj je počakalo z dežjem, da so se velike letalske svečanosti v redu zaključile, danes pa že dežuje. Dežja smo seveda po silni vročini vsi veseli. Prijateljski sestanek v Zvezdi Snoči ob 20.30 je priredil Aaroklub domačim in inozemskim gostom na čast prijateljski sestanek z mrzlo zakusko v prostorih Avtokhiba v »Zvezdi«. Sestanka so *e udtiežild najo-ral Miloj'ko Jankovič, general Pekič, dc-čim se je ban dr. Marušič, ki je bil zadržan, opravičil in ga je zastopal banski svetnik dr. Pfeifer. Dalje so bili navzoči župan dr. Puc, podžupan prof. J are, častni avstrijski gostje: general De*uteilimose.r kot prednsedmik O. V. O., dwo.rni svetnik Hoff-man-Montanus kot zastopnik deželne vlade solnograške, celovški župan Pichler in tiskovni reifereint koroške vlade Schoeichel-bauer ter mnogo drugih, H so bili navzoč! že pri popoldanskem mitingu, razen ornti ki so se z letali že popoldne vmtti. Poleg tega so bili navzoči člani uprave Aeropu-ta iz Beograda s predsednikom Ljubo No-vakovičem na čelu, predsednik JS, generalni tajnik TPD g, Josip Pogačnik, podpredsednik AvtokJuba dr. Bavim iti mnogi drugi. Na sestanku se )Q razvil nepristojen pari-iatelos-ki razgovor, kj se je nanašal največ na danes najbolj akjtuajna vprašanja, afca-sti na tetalsttvo. Razpravijaio se k o ureditvi novih letaJsktfn prog, ki g-reoo čez LJubljano, ter o ustanoviirvi tretiažjiega oddelka za pik>te m rezerviste. Dosežen io bi ltudi načelen spomaznm. da bo že v prihodnjih dneh najbrž otvor-jetrn redna zračna rveza med LjubUaoo ln Sušakom, kj pride letos vsai še za 1-4 'dni v postev. Verjetno je, da bo frajafl zračni promet na tej progi od L do 16. 'setp^efribra, po možnosti z rednimi potrai-'škiroi letali tipa »Poteze za 6 potnikov. Zastopndld letalske družbe sicer prvotno na to zvezo niso hoteli pristati, udaii so so se pa naposled ea^rgdćnemu pcitisdca preKteeđndfka livbljamskeza Aerokikiba g. Rada Hribarja, ki v tem vprašanju ni hotel popustiti niiti za las. Tako bo največ po njegovi zasl/ugi Ljaibljana po zraku »vezana s Sušakom. Prijateljski ses+aneJc, ki se je razvil v prav animirano zabavo, je trajal do polnoči, nakar so se gostjo zadovoljni razš^L Gostje odhajajo Davi so se zastopniki avstrijskih tujsko-prounetnih organizacij v spremstvu naših tujsko prometnih činiteljev ter podžupana prof. Jarca z avtomobib' odpeljali v Logarsko dolino, kjer bodo razpravljali o važnih prometnih in turističnih zadevah. Na novem aerodromu v Devici Mariji v Polju prehaja življenje že v normalni Ur. Dopoldne so začeli delavci odstranjevati drogove in zastave ter urejati letališče. VeČina letal ie že dopoldne odletela, tako je startal general Jankovič s» spremstvom in člani Jtprave Aeroputa na trimotornem >Farmanu«, z malim Fox Motheom In s rednim potniškim Poteaom. Zjutraj je odletela tudi zagrebška eekadrila pod vodstrom svojega podpolkovnika Radovi Ca, ob 10. so pa startali lovci iz Novega Sada. Ce* dan je zapustila Ljubljano že večina letal, tako vojaških kakor tudi potniških in klubskih. Šole se odpirajo _ Vpisovanje na državni konzervatorij v Ljubljani se bo vršilo od 1. do T. septembra od 9. do 12. ure v sobi at. IS poslopja Glasbene Matice v Gosposki urici Vse podrobnosti so začasno nabite na razglas-ni deski v veži poslopja v Vegovi uMcd. — dola Glasbene Matice ljubljanske bo začela z rednim poukom že 7. septembra. Vpisovanje bo 1., 2. in 4. septembra od 9. do 12. in od 15. đo 17. ure v Matičnem poslopju v Gosposki ulici. — Tehniška srednja Šola v Ljubljani. Popravni diplomski izpiti se bodo opravljali v torek 29. avgusta, popravni razredni izpiti pa v sredo 30. in četrtek 31. avgusta. Podrobni razpored je objavO^sn na sol-aki razglasu! deski. Učiteljska opozicija zboruje Snoči je bilo zborovanje JUU nepričakovano zaključe* no, danes se je pa sestala opozicija Ljubljana, 21. avgusta. Učiteljsko zborovanje, ki bi moralo trajati še danes, je bilo snoči nepričakovano zaključeno med pravim viharjem. Delo je potekalo Se dokaj mirno do večera, kmalu je pa postalo ozračje tako napeto, da je gTozila huda nevihta. Po poročilu o delu glavnega odbora so začeli delo odseki. Vihar se je dvignil že pri poročilu verifikacijske-ga odseka vendar je bilo končno sprejeto. Odbor se je postavil na stališče, da se verificirajo tudi mandati upokojencev za delegate, ker so skupščinski odbori samo pomožni organi skupščine, a ne upravni odbor. Opozicija je protestirala. Opozicijo so tvorili po večini člani iz vardarske in moravske banovine, nekaj jih je bilo tudi iz drinske in eden opozicijonalni govornik se je oglašal tudi iz savske banovine. Vihar je naraščal pri poročilu odseka za predloge, vendar je bilo končno tudi to sprejeto. Po tem poročilu so bodo ustanavljale lige učiteljev za zbližanje učiteljstva slovanskih držav. Med viharjem je bil tudi sprejet predlog, da izključijo iz društva učitelja Fr. Erjavca iz Most. Najbolj kočljiva točka je bilo poročilo odseka za poročanje o delu in poročilu glavnega odbora. Referiral je g. Lapajne. Ta odsek je na svojem sestanku formuliral poročilo tako, da ni izločil tudi kritike o delu glavnega odbora. Referent je poročal točno po sklepih seje odseka. Večina odborniKov odseka je odobravala delo glavnega odbora. Po poročilu referenta se je priglasila k besedi cela množica govornikov. Med drugimi je govoril še g. Lapajne. ki je kritiziral postopanje opozicije, češ, da ni stvarna. Vsem govornikom predsednik ni mogel ustreči, ki so se zelo razvneli po izjavi g. Lapajneta. Drug za drugim so prihajali v ospredje ter zahtevali besedo med splošnim hrupom. Predsednik g. Rašič je pa predlagal, naj skupščina sprejme poročilo glavnega odbora. Zbcrovalci so glasovali za poročilo med splošnim hrupom in predsednik je ugotovil, da je poročilo sprejeto z vzklikom. K predsedniku je pristopil predsednik uanovinske sekcije dravske banovine g. Dimnik ter mu Čestital k uspelo zaključenem zborovanju. Na dnevnem redu je bilo še poročilo odseka za pravila, odseka za predloge, ki so jih poslale posamezne sekcije in odseka za resolucije. Zborovanje je bilo zaključeno predvsem zaradi tega, ker so izposlovali za danes zjutraj izletniški vlak na Gorenjsko. Če bi se zborovanje nadaljevalo, bi seveda ne moglo biti izleta, kar bi pomenilo veliko gmotno škodo. Opozicija s takšnim zaključkom zborovanja seveda ni bila zadovoljna ter je hrupno zahtevala, da je treba izčrpati dnevni red. Utemeljevala je nadaljevanje zborovanja s tem, da je kritika potrebna in da se zborovanje ne more nadaljevati vso noč, ko so zborovalci že povsem utrujeni. Zaio bi bilo treba nadaljevati skupščino danes, kot jc bilo v programu. Danes so se opozicionalci zbrali v veliki dvorani Mikličevega hotela, kjer so demonstrativno protestirali zopet postopanje izvršnega odbora in obsojali učiteljatvo dravske in savske banovine, ki je podpiralo iz vršni odbor. Zborovanju je predsedoval g. Marko Cvetković, predsednik banovinske sekcije iz vardarske banovine. Govorilo je več govornikov, ki so vsi naglašali, da ;e opozicija zmagala moralno in da se je izvršni odbor obsodil sam s svojim postopanjem. Zborovalci so izvolili iz svoje srede akcijski odbor, ki bo izdelal izjavo ter jo poslal izvršnemu odboru. Izvoljeni so bili: za moravsko banovino T. Dimitrijevič in D. Vitorovič, za zetsko D. Velimirovič in R. Kastratovič, za dravsko Jurjevčič Josip in Kmet, za dunavsko D. Ivanović in D. Mi-in Nešič, za Beograd M. Popovič in D. Mi-hajlović, za drinsko Barenin in šerbedjejev lanovič, za savsko č cara in gdčni. Kos*e lac in Cabič in za vardarsko B. Vesevič in M. Cvetković. V odboru ni samo delegatov iz vrbaske in primorske banovine. Medtem, ko je zboroval akcijski odbor, so se še neprestano oglašali govorniki med zborovalci, ki so zelo ostro obsojali postopanje glavnega odbora in onih, ki so solidarizirali z njim. Senzacijo je vzbudil govor člana glavne uprave iz dravske banovine g. šestana, ki je izjavil, da izstopa iz upravnega odbora, ker je solidaren z opozicijo, kajti izvršni odbor je napravil atentat na pravila organizacije, ker bi moralo zborovanje biti še danes. K besedi se je oglasil tudi g. Lunder, član odbora sekcije dravske banovine, ki je izjavil, da je bUo zborovanje prekinjeno po krivdi opo-zicionalcev. G. Lundru so prisotni živahno ugovarjali. Nekateri govorniki iz vrst opozicije so predlagali, da naj zborovalci sklenejo prekiniti vse vezi z glavnim odborom, dokler ne skliče izrednega občnega zbora. Drugi so bili nekoliko popustljivejši ter so predlagali, da naj opozicija vodi samo pasivno rezistenco, a da naj še plačujejo dajatve glavnemu odboru, ker bi sdcer kršili pravila. Nekateri govorniki so izjavljali, da so prepričani, da so na njihovi strani tudi vsi tovariši iz dravske banovine, ki jim je za pošteno stanovsko delo. Zopet drugi so pa obsojali predsednika sekcije dravske banovine sr. Dimnika, ker Je čestital Rasicu ob zaključku zborovanja ter tako v imenu sekcije pozdravil postopanje, ki ga smatra opoziciia za protizakonito. Končno je bila spreie-ta deklaracija, k! jo akcijski odbor pošlje izvršnemu odboru JUU. Na nege in v zrak nas je spravilo Kaj je videlo včeraj občinstvo, ki je gledalo triurni našega letalstva iz perspektive Golovca in Gradu Ljubljana. 21. avgu&ta. \Vtraj je bil zopet za Ljubljano (mislimo prt-'ivsem n-a meščane) najpomembnejši dan. PomeAmibiuih, z zlatimi onkanii zapisanih dol je sicer pri nas vsako leto dovolj, da ne rečemo vsaka nedelja je zgodovinska, vendar nam ne smete šteti v zlo, da se nam je zdel tudi včerajšnji dan izredmo imeniten. Napredujemo na-vpično navzgor, viprav v katastrofalne višine, ker nam je le začelo primanjtkovati superlativov. Seveda ne gre brez žrtev in če govorimo o nJih, ne smemo pozabiti tudi me&čaaiov, ki morajo slediti vsemu temu naprediku z zadostno mero navdušenja in s iprimemo pozornostjo. 2e dopoldne je bilo taksno brenčanje nad Ljubljano, da smo morah hočeš nočeš vstati. Trdovratni kopalci so se od/pravili kopat, na kopališčih je bilo že dopoldne tako živahno kot navadno ob nedeljah, vsi drugi smo se pa vadili /buljiti kvišku. Povsod na prostem so se zbirali v gručah ljudje in govorili o velikem dogodtku. Nekateri so pa začeli razmišljevati že zjutraj, kje bi zavzeli primeren prostor, da bi prišli na svoj račun. Popoldne smo vs: romali proti vzhodu. Toda mnogi so se izogibali tiste znamenite Aerodromske ceste in drugih cest, ki drže k letališču. Nekdo je v soboto svetoval ljudem, da naj ne hodijo k mitingu gologlavi, rta bi ne postalo komu prevroče. Lcmdje so si pa znali pomagati še dru-srače. V velikih procesijah so romali na Grad kot na jurjevanJe. Na gradu je hladen drevored in tja je m/nogo bližje kot k letališču. Ljiudje so se utaborili po vsej Grajski planoti in po severnem pobočju. Mnogi so prinesli s seboj koce, da so ležali na njih, nekateri so se pa tudi dobro preskrbeli s potrebnimi dobrotami. Prišli so obloženi ikot romarji, lahko si pa videl tudi nekatere obložene s težkimi turistovskimi nahrbtniki. Razen tega so bili mnogi še obloženi s težkimi daljnogledi. Eden je bil astronomski, skoraj meter dolg. ćeprav je bilo romanje na Grad nekaj Izrednega, se vendar ne more niti primerjati z vrvenjem na Golovcu. Golovec so ljudje naskakovali od več strani, ne le od ljubljanske. V dobjih proč ©sijah so romali na h/rib iz Srtepanje vasi, iz LJubljane se je pa pomikala nepretrgana procesija prijateljev napredka. V6e jase na hribu so bile zasedene, kjer nam je pa zapiralo drevje razgled, smo zlezli na drevesa. In na Golovcu je precej dreve«, zato je bilo za vse dovolj prostora. Z daljnogledi smo ugiotavajali, da na« je bilo na Golovcu celo več kot ob letali&ou, čeprav moramo poznati, da je bilo tiudl tam toliko ljudi, kot se spodobi za tako pomemben dogodek. Nič nismo z»vidali srečnega občinstva, ki se je cvrlo na solnou ob letališču, kajti bili smo v prijetni senci. Samo govoranc m«mo slišali in naj nam tega nihče ne Šteje v zlo. Vsekakor smo pa bili vsega upofttevanda vredno občinstvo, česar so se zavedali tudi Številni prodajalci piva in neđ-olftnlh vod, ki so nam stregli. Navdušeni tudi nismo bili nič mani kot oficijelno občinstvo. Prav tako smo trepetali za letalce, ki so nam prerjflpuSaH Sivce z nezaslišanimi vrag-oli-jami. Ko se Je letalo spustilo k tlom brez reflCtžja motorja, mo btti mnogi prepri- čani, da se je zgodila nesreča. Začeli so že teči s hriba, da bi videli, kije bo padlo letalo, a medtem se je letalec zopet divig-nil pod nebo. Skoke s padali smo pa videli siploh mnogo bolje kot oni pri letališču. Le tonam ne gre v glavo, zakaj nismo mogli videti skakalca, ki se je spustil na leta. lišče. Gledali smo skozi kukala m nismo videli, da bi kdo prilezel iz iapodnebne marele, ko so priskočili k noi na letališču. Sicer smo videli padati štiri padala ter smo lahko zadovolji. Danes se seveda laJitoo vsi pohvalimo, da smo se tudi vozili z letali. Le vprašajte kogarkoli, ki se je včeraj navduševal za letalstvo na Gradoi ali na Golovcu, kako se je počutil med nebom in zemljo, pa vam bo vedel povedati vse natančno. To je pač dober znak, da smo vsi tako navdušeni za napredek, ne le oficijelni zastopniki javnosti. Baš zaradi tega smo tuđi spregovorili o občinstvu, ki je gledalo triumf našega letalstva iz perspektive Golovca in Gradu. Angleški pevci na Bledu Bled, 21. avgusta. Skupina angleških pevcev, ki je v soboto dopotovala na Bled. ee je na prav lep naoin poslovila od Jugoslavije. Snoci so na vrtni terasi hotela Petran priredili neofi-djelen koncert, ki se ga je polen raznih predstavnikov našega javnega življenja u-deležilo tudi veliko število mednarodne publike. Spored ie obsegal angleške, Škotske, galske in irdke narodne pesmi, nudil je pa tudi nekaj pnmerov modernega angleškega zborovega petia. Keltske pesmi je dirigiral Norman Straford, na Angleškem dobro znan, zelo talantiran dirigent Solo in iuet točke sta predvajala vodja pevske skupine K. Woodhouse in gdč. Mabel Ritchie. Slednja je bila zaradi čiste intonacije in ljubkega glasu deležna navdušenega odobravanja ter so ji poklonili lep šopek cvetlic. Poslušalci so bili izredno zadovoljni, čeprav pevci niso člani enega samega zbora, temveč izhajajo iz raznih pevskih društev. Angležem je Bled izredno ugajal. Do pozne noči so stali ob bregu in zamaknjeno zrli na mirno iezersko gladino, ki je ta-jinstveno odsevala od oddaljenih bleskov. Prepotovali eo dobršen del Jugoslavije, povsod so hvalili lepoto krajev, Bled pa jih }e naravnost očaral in so zatrjevali, da se bodo še povrnili- Angleške goste je ves čas spremljeval zastopnik Angleškega društva podpredsednik dr. F. Majaron, iz Ljubljane pa ie tudi prihitela lektorica angleškega jezika m is Copeland, da pozdravi svoje rojake in rojakinje. Gosti so se danes preko Benetk odpeljali v domovino. Trojna očala. — Kaj, vi imate trojna očala, gospod profesor? — Da. FLrta potrebnem za čitanje, druga na irlici . . . — A tretja? — Tretja potrebujem, da lahko najdem druga. Madžarska 39, Jugoslavija 24 Organizacija plavalnega dvoboja med našo državo in Madžarsko v Splitu je bila zelo slaba Split. 21. avgusta. V soboto in včeraj zvečer se je vršil v kopališču SK Jadrana v Splitu plavalni dvoboj Madžarska :Jugoslavija. 2e prvi dan je prinesel našemu plavalnemu sportu samo razočaranja, pa tudi drugi dan razen Gaz-zarijevega uspeha na 100 hrbtno nismo imeli zabeležiti nič drugega. Madžari so oba dni zmagali pri vseh točkah, prav tako so pa tudi v waterpoolu pokazali, da so res neprekodjivi mojstri in da niso zaman svetovni prvafci- Res ie sicer, da smo bili mi handicapirani, ker je državni prvak Jug odpovedal sodelovanje in smo bili prisiljeni postaviti drugo garnituro, verjetno pa je, da bi tudi kompletni Jug prav velikega odpora ne mogel nuditi. Poraz bi bil najbrž nekoliko maniši. Rezultati sobotnega tekmovanja so bili naslednji: 1500 m prosto: l. Lenrvje (M) 22:04.6-, 2. Bonačič (J) 22:57. 100 m prosto: 1. Csik (M) 1:01.6, 2. Sze-kelv (H) 1:02.1. 3 Senjanović (J) 1:02.8, 4. \Vilfan (J) 1:05.4. Skoki: 1. Hod v (M) 57.28. 2. Ziherl (,D 4S.28, 3. Kovatc (M) 42.52, 4. Kordelič (J) 43.36. V meSani štafeti 3X100 m. ki je bila izven proirama. so zmacrali Madžari s 3:38.1, waterpoolo tekma Madžarska— Jugoslavija se je končala s 6i£rurno zmago Madžarov v razmerju 10:0, polčas 3:0. Snoči se ie tekmovanje nadaljevalo. Rezultati so bili: 400 m prosto: 1. Szabados (M), ki je bil pa diskvalificiran in ie bilo priznano rrvo mesto drugemu Madžaru LeHgvf+bl, k: je prišel v času 5:19 na cilj kot drugi, 3. Mi- Športna nedelja v Črnomlju Črnomelj, 21. avgusta. Prejšnja nedelja je bila prav za prav posvečena parodiji sporta, ker ni bil glavni namen nogometne tekme čast in slava komurkoli, nego le dobrodelni akciji za trboveljske revčke. Nasprotno pa je bila včerajšnja posvečena resnemu sportu in je veljala kot prava športna manifestacija za Črn**-melj. Naše me6to je sicer že znano kot zelo agilno v športnem življenji, pa smo že pred časom omenili v našem listu, da je naš domači SK Belokraiina gobovo eden najboljših med vsemi našimi podeželskimi klubi. Poleg sokolskega dela ie našim vodilnim možem fizična vzgoja mladine eno najvažnejših vprašani, ki so ga vsi resili zelo častno, kar nam ie dokazala baš včerajšnja nedelja. Ze dopoldne ob 10. so se vršile biciklistične tekme na progi Črnomelj-Pod-zemeli-Črnomel j. dolgi približno 18 km. Od 5 tekmovalcev, ki so 9e za udeležbo prijavili, sta bila dva Novomeščana in trije domačini. Zmagal ie v Času 40* 15" Novome-ščan MeŽnaršič Jože, dočim mu je s časom 53' sledil domačin ftkof Stanko- Ostali trije tekmovalci so med tekmovanjem morali odstopiti, ker se je enemu pokvarilo kolo. drugi je padel, dočim je tretjemu postalo slabo. Ne smemo se čuditi mali udeležbi. Še manj nesrečam na potu, ker je ta proga precei naporna in je, treba mnogo žilavosti in energije za te še prav častne uspeh**, dosežene v sorazmerno zelo dobrem časj. Ob pol 12. je domači SK Belokraiina priredil tek skozi mesto. Cili in start je bila kapelica pri gradu, tekmovanja pa se je u-deležilo mnogo vrlih naših športnikov.^ Prvi je pretekel določeno progo Kukavica Salko. sledil mu je Malerič Tone. nato Curk Janko, pa ostali, med katerimi naj omenimo Vrščaja, Ščuko in Pantiča. Tudi to tekmovanje je kljub najhujši opoldanski vročini prav častno u6pelo, pa bi nekateri tekmovalci lahko postali še odlični tekmeci z drugimi moštvi. Popoldne ob pol 2. so se vršile plavalne tekme na Lah in ji nad jezom. Ugodna proga je privabila mnogo udeležencev in so tekmovali janiorji v dveh skupinah, junior-ke v eni skupini, eubseniorke in seniorke. Tekmovanja so se vršila na progi 50, 100 in 200 metrov. Uspehi nas morajo zadovoljiti; z dobro vajo in pogostejšimi takimi tekmami bomo lahko pridobili mnogo dobrih pla-vačev tudi za večje medklubstke tekme. Da bi vse pri nas priljubljene športne panoge bile v nedeljo zastopane, so se seveda vršile tudi nogometne tekme. Nastopil je domači SK Belokrajina s svojo rezervo proti metliškemu SK Triglavu in dosegel uspeh 5:2, takoj nato pa moštvo SK Belokrajine proti novomeškemu SK Elanu-Obe tekmi sta bili zelo zanimivi in jima je prisostvovalo mnogo gledalcev. Take prireditve bi bilo treba večkrat ponoviti, kar bo gotovo koristilo sportu samem j, našemu marljivemu SK Belokrajini pa prineslo še novih zmag, dočim mu k dosedanjim moramo čestitati, tako k doseženim uspehom, kakor tudi k odlični organizaciji. Koncert učiteljskega zbora Ljubljana, 21. avgusta. Na našo banovinsko sekcijo JUU smo lahko po pravicj ponosni, ker je ena najbolj inicijativnih in najdejavnejših, kar dokazujejo njene Številne ustanove in zlasti tudi pevski zbor, ki je priredi! v soboto zvečer pred učiteTiJ iz vse države samostojen koncert. Da učitelji iz drugih pokrajin cenijo kulturno delo svojih tovarišem iz Ljubljane, je pokazala zelo lepa udeležba na koncertu. Dvorana je bila povsem napolnjena. Upoštevati moramo, da je zdaj v polnih in zaprtih dvoranah silna vročina, a kl'jub temu je bV.a udeležba tako lepa. Prireditelje so počastili s posetom tudi številni odlični zastopniki oblasti in javnosti. Prosvetnega ministra je zastopa unjv. prof. Kasumović. ljubljansko občino g. dr. Dinko Puc, bansko upravo dr. Von-čir.a in univerzo univ. prof. Ozvald. Opazili smo še gg.: generala Pekića. poslane? Rasta PustošieniSka, I. podstarosto SKJ C Gangla. železniškega direktorja Cugmusa banovinskega šolskega nadzornika A. Ra peta. inšpektorja Vrhovnika, predsednika JPS dr. Šviglja, proto Budimlra. viš. šo-nadzornika Gaberška. starosto Lj-ublianske sokolske župe d.r. Pipenbacherja. pred-senika NO dr. Cepudra, dr. Lončarja in druge. Koncertu so seveda prisostvovali ni ▼ 5:25, 4. Senjanović, oba Jugoslavija. 100m hrbtno: Ta točka je bila presenečenje, ker je zmagal Gazzari (J) v Času 1.14, 2. Bickej (M) 1.15, 3. Nagy 1.17, 4. Wilfan je, kakor videti izven forme ali pa je bil nerazpoložen. 200 m prsno: 1. Hild (M) 3:01, 2- Mezey 3:02, 3. Gticinić 3:06, 4. Hribar 3:07. Skoki poljubno: 1. Hod v 109.70, 2. Kovacz 100.70, 3. Zicherl 92.22. Precej sigurna zmaga Madžarov. Druga waterpoolo tekma se je končata s kHtaetfro.fflnim rezultatom 15:1, (7:1) za Madžare. Štafeta 4X200m: 1. Madžarska v času 9:312, 2- Jugoslavija v času 9:52.8. Končno stanje točk: Madžarska 39. Jugoslavija 24. Organizacija dvomateha je bila zelo slaba in površna in nosi v tem pogledu vso odgovornost Jadran. Omeniti moramo še, da Je pred tekmovanjem splitska »Nova Dobac apelirala na občinstvo, naj se vede korektno nar>ram Jugu, ki prihaja to pot v Split kot državna reprezentanca, ne pa kot klub. in naj era sprejme prijazno. Ta apel je bi! vsekakor rvotr^ben sr»ri znanega nasorot-[a med Splitčani in Dubrovničani. Juua-Sev v Split ni bilo. koliko je pa rnl^-rel apel. je naibolj razvidno le de^tva, da je splitska piblika Ilirijana Kordeliča, ki je zastopal barve Jugoslavije, sprejela / žvižganjem. Res lepe pojme imajo Splitčani o fair plaTu! (Za točnost rezultatov v vseh podrobnostih ne moremo jamčiti, ker je bila telefonska zveza zelo slaba. Uredništvo.) vsi predsedniki banovinskih sekcij JUU s predsednikom JUU g. Damjanom Rašičem na čeln. Koncert ni Imel le zgoll oficijelnega značaja, temveč ga moramo uvrstiti med umetnostne dogodke. 60članski mešani učiteljski zbor je dostojno dokumentiral pred gosti z juga in vzhoda svojo kailturnc višino in jim odkril lepoto naše pesmi Program je bil posrečeno Itzbran ter zaokrožen v učinkovito celoto. Slišali smo Lajovčcve pesmi. Adamičevih »Sest narodnih«, Milojev čevo »Muha i komarac«, OstrČevo »Ko sem jaz služil«, Stolcer-Slavenskega »Meknite se gore«, Hubado-vo »škrjanček poje«, Tajčevićevo monumentalno skladbo Četiri duhovna stiha I. del, narodnj Nmau Čez izaro in Bratci veseli vsi, končno pa še Adarrw5ev Potrkan ples. Najfprej je zapel mešani zbor štiri La-jovčeve pesmi (Bolest kovač, Pastirček. Kroparji in Medrvevi z mehom) in omenjeno Tajčevičevo staladbo, potem jo pa nastopil ženski zbor in zanel Adamičevih Šest narodn'h in Milojevičevo Muha in komarac. Adamičeva priredba narodnih pesmi je res za nežna ženska grla in srca, ki lahtko pojo z vso milino. Posebej moramo omeniti Adamičevo Vragovo nevesto, ki jo je pel ves zbor in ki je dosegla poseben uspeh kot Tajčevičeva skladba. Proti koncu so Wlj poslušalci že malo utrujeni zaradi hude vročine, vemdat so do konca sledili pe-tju dovol'5 zbrano Pevci so bili deležni pri vsaki točlki iskrenega, topile ga odobravanja, ki pa ni blflo le izraz simpatij do tovarišav-pevcev. Pevci so res pokazal} visoko pevsko kulturo ter rudi, da ima«jo dobrega pevovod.k). Tudi on, Srečko Kumar, je lahko ponosen. Tako je lepa pesem ublažila srca in razvedrila duha zborovalcem, ki se morajo pečati te dni z dokaj prozaičnimi, eksistenčnimi vprašanji. Mnogi obiskovalci koncerta, ki znajo ceniti gostoljubnost Sokola L, ki jim je priredil na telovadišču prijetno veseHco, so ostali na Taboru, kjei so se medsebojno seznanili. Iz potieifsfce Irainilr« Ljubljana, 21. avgusta. Iz sodnih zaporov na Vranskem je 13. t m. pobegnil mladoletni Valentin M... ki bi ga morali zaradi nagnjenja k tatvini oddati v državni zavod za poboljševanje v Glini. Fant je prej že dvakrat pobegnil iz banovinskega zavoda v Ponovičah. 14. avgusta je stopila soproga železniškega uradnika, Marija Stamač, stanujoča v Grablovičevi ul. 18, v spalnico, da bi pospravila. Nemalo se je začudila, ko je sredi sobe zagledala neznanega moškega, ki je skušal pobegniti, kar se mu pa ni posrečilo. Stamačeva ga je s pomočjo sosede zaprla na stranišče in poklicala policijo Med tem je ugotovila, da ji je zmanjkala denarnica s 270 Din. Prišla sta dva stražnika, ki sta fanta preiskala. V njegovi listnici sta našla 250 Din, denarnico in ostali znesek pa je fant najbrž vrgel v požiralnik stranišča. Denar so Stamačevi vrnili, policija pa je fanta izročila sodišču. Bil je to naš Valentin, ki je takoj po pobegu na Vranskem stikal za tujo lastnino. Valentina so kmalu izpustili, tatinska žilica pa mu ni dala miru. Včeraj ga je zalotil sin gostilničarja Franca Breskvarja na Cesti na Loko v podstrešni sobi, ko je z žepno svetilko v roki stikal po sobi. Na policiji je nepoboljšljivec priznal, da je hotel krasti, obenem pa je tudi izpovedal, da je dobro uro pred aretacijo ukradel uslužbencu državnih železnic Josipu Mirti-ču iz drvarnice stanovanja v Stranski ulici 13 moške škornje, vredne 450 Din. Policija je Valentina izročila okrajnemu sodišču. Stjepan Kovaček iz Zagreba se je mudil na Mariborskem tednu, kjer je prodaja! balončke. Ko je teden minul, jo je z vlakom mahnil v Ljubljano, kamor so se istočasno vozili na kongres tudi učitelji. Delegacija ki je na glavnem ko1 ^dvoru sprejemala učitelje in jim odrejala mesta za prenočišče, je tudi Kovačku pripela na suknjič kongresni znak in m odredila za orenočišče areno Narodnega doma Stje r>sn «?e ni brnnil in fo ie korajžno z dru 2imi mahnil v areno. Tedaj so ugot da Stjepan ni uč:teli. in so obvestili noli cijo, ki je v njem spoznala staresa že sedemkrat predkaznovanega znanca, ki ga išče tudi zagreSška polička Kova^ sk se bo moral iradi svoje a učite1ievanja še zagovarjati nre*:^ i!" pa mu bodo bisti, če nima na vesti še k*i H^n*?e«a. Koledar. Danes: Ponedeljek, 21. avgusta katoličani: Ivana Fr. Mirjana, pravos-lavui 8. avgtueta. Današnje prireditve. Kino Matica: Nepozabno dekle. Kino Slika: Plavi angelj. A8K Primorje sekcijski izredni občni zbor ob 20. r zeleni dvorani hotela Union. Dežurne lekarne. Danes: Bahovec, Kongresni trg 12. Hočevar, LJubljana V>Ul. Celovftka cesta 34 in Ustar, Sv. Petra cesta 78. — Upravnik policije g. Vekoslav Ker sova© se je vrnil z rednega dopusta in o*i dane« naprej zopet uraduje. Gs&pod sita in relefo Presvitli cesar Franc Jožef so radi tudi dobro papcali. Pa je prišla nad njihove »mile narode* huda stiska; priman jkovmti je začelo vsega, kar mora basati človek v želodec, če noče, da mu udje s telesom vred ne odpovedo službo. Povsod je bilo hudo, celo na cesarskem Dunaju. V dolgih vrstah so čakali ljudje povsod, kjer ie bila naprodaj kaf užitnega. Dober jc bil tudi ovsen kruhek, samo če ga je kaj bilo. Prijetnosti čakanja s krušnimi kartami v rokah so bile deležne večinoma ženske; moški so bili itak vsi na polju slave. STo, pa je bilo nekega dne v letu 1916 na Dunaju tako nestrpno Čakanje. Žentke v dolgi vrsti so postajale že nervozne, bale so se, da bo zmanjkalo tudi ovsenega kruhka. Kar se je začelo prerivati skozi množico čakajočih čedno dekle v lepi beli obleki s porcelanastim lončkom v roki. Ženske so zagnale huronski krik, češ, da imajo vse enake pravice in da se nobena ne sme prerivati naprej. Pa je pristopilo k belo oblečenemu dekletu strogo oko postave nad košatimi brki. Policaj je široko odprl usta, da bi lepo po postavi nahrulil vsiljivo deklino, toda samo tri besedice iz njenih ust so zadostovale, da se je vzravnal in spoštljivo salutiral. Bila je služkinja Katarine Schrattove, ljubice presvit-lega cesarja. Sapo je zapiralo osuplemu policaju, pa je le spravil iz sebe vprašanje, kaj bi visokorodna gospodična rada. — Sladke iolčene smetane za Njegovo Veličanstvo, — se je glasil odgovor. Novomeška Glasbena Matica Novo meeto, 20. avgusta. Na 13. rednem letnem obenem zboru Glasbene Matice v Novem mestu, ki se je vršil meseca julija, so podali društveni funkcionarji svoja poročila in obračun o uspešnem glasbeno-kulturnem delu zlasti glede na proslavo desetletnega obstoja glasbene šole. Podružnični predsednik prof. Germ je izrekel v obširnem poročilu iskreno zahvalo za požrtvovalnost in trud vsem onim, ki so ga. posvetili društvenemu obstoju in napredku, omenil vse ovire in težave, ki so nastale zaradi opetovane preložitve prireditev, njih izreden uspeh v moralnem, a znaten neuspeh v gmotnem pogledu, navedel sredstva in pota, po katerih bo mogoče priti do sanacije kritičnega finančnega položaja, ter ugotovil potek in sedanji položaj večletnega spora s Pokojninskim zavodom, ki resno ogroža nadaljnji obstoj te desetletne obcekoristne in javne kulturne naprave ter zaposlenost njenih nameščencev, katerih življenjske Interese bi imel zavod z isto vnemo zastopati, kakor zastopa interese onih, ki se niso zanimali že prej za starostno preskrbo in zahtevano popolno pedagoško usposobljenost, katera šele upravičuje do stalnega namesčenja. Nato je poročal s. o. s. J. Kozina kot glasbeni nadzornik o številu vpisanih in redovanih gojencev in gojenk: klavir: vpisanih 30, redovanih 28, solo-petje; vpis. 4, red. 1, mlad. petje: vpis, 17, oziroma 16, red. 12, glasb, teorija: 17 ozir. 12 vpis, in ravno toliko redovanih, gosli: 12 ozir. 11 vpisanih in 11 red., o glasbenem napredku, ki je bil z ozirom na klasifikacijski rezultat, na javni in interni nastop gojencev in gojenk prav dober, tako da je predlagal za oba učitelja šole priznanje s pohvalo. Ko je bilo poročilo gospodarja in knjižničarja ge. R. Vašičeve, ki je letos ves knjižnični in notni mateiljal pregledala, ugotovila in našla vse v redu, z odobravanjem sprejeto, je podal svoje poročilo o prejemkih (Din 52.G55.2T), izdatkih (Din 50.317.25) in o proračunu za leto 1933-34 še blagajnik g. D. Skrabl, na kar je bil izrečen odboru na podlagi pismenega poročila preglednika računov g. M. Marinčka, ki je našel blagajniško poslovanje v najlepšem redu, absolutorij ter izvoljen ves dosedanji odbor, izvzemšl tajnika B. Rup-nika, ki zapušča Novo mesto; na njegovo mesto je bil soglasno izvoljen odvetnik dr. Josip Trošt, ki je izvolitev sprejel. Društveni odbor je ostal vkljub nehvaležni in spričo kulturnim težnjam nenaklonjene dobe težavnim poslom solidaren in vztrajal na svojem odgovornem mestu v pričakovanju, da ga bodo pri njegovem delu podpirali ne le interesenti, temveč vsa narodno zavedna javnost, ki je vdana še vedno trdni veri v prioriteto kulturno-umetnostnega udejstvovanja. šolsko leto 1933-34 se prične z vpisovanjem, ki bo 1., 2. in 3. septembra med 14. in 15. uro v sobi Glasbene Matice z dokazili o rojstvu, veroizpovedi, narodnosti in zavodu, ki ga gojenci (enke) sicer obiskujejo; pri vpisovanju se plačuje članarina (Din 20), vpisnina. (Din 10) in uko-vina (Din 75) za klavir, oziroma vtjolino; ukovina za mladinsko petje se bo z ozirom na prijavo pozneje določila; oni, ki žele biti ukovine delno ali popolnoma oproščeni, morajo vložiti ob enem utemeljeno prošnjo. _ Sokolsko društvo štepanja vas poriva članstvo, da se v Čim večjem številu udeleži pogreba blagopokojnega g. Petra žitnika, kleparskega mojstra in posestnika, očeta našega društvenega načelnika. Pogreb bc v torek dne 22 t. m ob 18. uri iz hiše žalostt Hradpckega cesta 39. Obleka civilna z znakom. Zdravo! 436-n •» I i J t ■ Dnevne vesti — Razpisane službe banovinskih zdravnikov. Kr. banska uprava dravske banovi- nene razpisuje službe banovinskih zdravnikov združenih zdravstvenih občin Velenje (srez slovenjgradski), Stari trg pri Črnomlju (srez čruomeljski) in Litija ter mesto zdravniškega uradniškega pripravnika v javni bolnici v Celju in v javni bolnici v Murski Soboti. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo, dovršeno zdravniško pripravljalno službo (staž). Prosilci za mesto banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine morajo poleg tega dokazati se vsaj šestmesečno bolniško prakso v porodništvu. Prošnje je predložiti kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 31. t. m. — Iz srednješolske službe. Premeščena sta iz Bjelovara s u plen t Edvard Kocbek na realno primnazijo v Varaždin in suplent Viktor Rus na realno gimnazijo v Ptuj. — Gasilske organizacije proste poštnih pristojbin. Jugoslovanska gasilska zveza v Ljubljani naznanja vsem včlanjenim gasilskim društvom in župnim načelstvom, da je direkcija pošte in telegrafa izdala na vse podrejene poštne urade okrožnico sledeče vsebine: V smislu določil § 97. zakona o organizaciji gasilstva kraljevine Jugoslavije, so vse gasilske organizacije v naši držav? oproščene plačevanja poštnih pristojbin za navadna in priporočena pisma, dopisnice, tiskovine, poštne nakaznice, čekovna vplačila, navadne in vrednostne pakete, in sicer v medsebojnem razmerju ln v razmerju z državnimi in samoupravnimi oblastvi, uradi in ustanovami ter za čekovna vplačala z vsemi lastniki računov poštne hranilnice. Na vseh pošiljkah je označiti s štampiljko levo spodaj: Službeno, poštnine prosto. Pisma in druge pošiljke na privatne osebe niso poštnine proste. Vsa p. n. društva naj dopisujejo odslej društvom, župam in zvezi poštnine prosto. Prav tako tudi vsem državnim in samoupravnim uradom. — Cehi najeli parnJk »Kraljica Marija«. Zadnje vožnje našega luksuznega brzopar-nika »Kraljica Marija« po Sredozemskem morju ob afriški obali se je udeležilo tudi S5 izletnikov iz češkoslovaške. Pod ravnatelj Zveze tujsko-prornetnih pisarn J. Fencl se je domenil z upravo Ju^oslovenskega Llovda o najemu parnika »Kraljica Marija« za eno vožnjo v Grčijo, Palestino in Egipt letos v septembru ter za več voženj po Sredozemskem morju v prihodnji sezoni. — Češkoslovaško mili kovanje naših častnikov. Predsednik Masarvk je odlikoval z redom Belega orla IV. stopnje sanitetnega polkovnika v Kumboru dr. Ivana FTasa in fregatnega kapetana v Kumboru Nikšo Nardellija. z redom Belega leva V. stopnje pa kapetana I. stopnje v Herceg-novem Dragutina Vidmana. — Reforma zdravniške službe v OUZD. Na zdravniškem kongresu, ki bo 3. in 4. septembra v Crikvenici, se bo razpravljalo tudi o reformi zaravniške službe pri okrožnih uradih. Zdravniki se potegujejo za svobodno izbiro zdravnikov, kakor je to v večini naprednih držav. Vsak zavarovanec naj bi imel pravico izbrati si zdravnika, ki mu zaupa in ki mu je najbližji. V zdravniških krogih bo to vprašanje razčiščeno najbrž še pred kongresom. — Prva žeJezničarska razstava. Umetniška sekcija poučno-zabavno-literame revije > Železnic ki venac« priredi v novembru po vseh naših večjih mestih prvo železni-čarsko razstave, ki bodo na nji razstavljena razna umetniška dela naših železničarjev, njihovih žen in otrok. — Ameriški milijarder na Jadranu. V Split je priplula v soboto velika luksuzna jahta >Alva«, ki se z njo vozi po našem morju znani ameriški milijarder VVilliam VVanderbild z rodbino. Jahta je odplula iz Splita proti Dubrovniku. — Delen solnčni mrk. Davi v zgodnjih jutranjih urah je solnce delno mrknilo. Delen solnčni mrk se je videl v srednji in vzhodni Evropi, v Egiptu in prilegajočih delih Afrike, v Aziji, izvzemši vzhodno Sibirijo, in v Avstraliji. V srednji Evropi se je videl samo v drugi del mrka, ker je solnce deloma zasenčeno že vzšlo, in sicer je bilo zatemnjeno na spodnjem delu. Pri nas se za delni solnčni mrk nismo dosti zmenili, ker smo večinoma še spali in pa tudi opozorjeni nismo bili nanj. _ Bolgarske študentke v Beogradu. Davi je prispela iz Italije v Beograd skupina bolgarskih visokošoLk tn sredai.ešolk. ki bodo go&ti Kola srL&kih sestara. _ Premiranje plemenskih konj. Konje-rejsko društvo za dravsko banovino priredi letos premiranje plemenskih konj pod običajnimi pogoji in sicer: Loit>mer, dne 31 avgusta na gJavnem trgu, začetek ob S. uri za srez Ljutomer. Sv. Lenart Slov. gorice, dne 12. septembra, začetek ob 9. uri na Posojilničnem dvoii&Cu za srez Maribor levi Lreg. Moškanjci, na občinskem pašniku, dne 13. septembra začetek ob pol 9. uri aa srez Ptuj. Beltinci pri cerkvi, dne 14. septembra začetek ob pol 9. uri za srez Murska Sobota in Dolnja Lendava. Sv Jernej na Dolenjskem na sejmišču, dne 18. septembra, začetek ob pol 9. uri za sreza Krško in Brežice. — Nov grob. Danes je umrl v Ljubi javni hišni posestnik in kleparski mojster g. Peter žitnik. Pokojni je bil znan kot simpatičen, značaj en mož in soliden podjetnik, ki ga bodo poleg žalujočih svojcev težko pogrevali tudi mnogi prijatelji in znanci. Pogreb bo jutri ob IS. s Hradecke-ga ceste št. 38 na pokopališče v Stepanji vasi. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo samo v Mariboru, drugod je bilo pa večinoma lepo in vroče. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 34, v Ljubljani 31.6. v Mariboru 30.1. Iz drugih krajev pa ni poročil o temperaturi. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.6, temperatura je znašala 17.6. _ Ugotovitev Poročali smo pred dnevi, da je v Hrastju posestnik Pavčnik vrgel 41etnemu zidarjevemu sinčku Mirku štefetu. ki je na njegovem vrtu pobiral odpadlo sadje, poleno v glavo, njegova žena ga je pa tako treščila v vrata, da je otrok s pretresenimi možgan; nezavesten obležal. V našem uredništvu se ie oglasil T Pavčnik. ki pravi, da je ta vest neresnična in da se otroka ni dotaknil Kako se « mali Mirko poškodoval, mu ni znano. _ Xa zagrebškem trgu nensdomn -nrla žena. ki smo o n;f«1 poročali v so-->to. le bila FfHprfns Kramer. sestra zaloškega mesarja Kramerja, —- Usodna brca v trebuh. Davi so prepeljali v bolnico 291etnega posestnikovega sina Antona Potočnika iz Koroške Bele. Snoči je nastal tam v neki gostilni med pivci hud prepir, pa ga je nekdo z nogo tako brcnil v trebuh, da je Potočnik nezavesten obležal. S hudimi notranjimi poškodbami so ga prepeljali v ljubljansko bolnico. — Samomor bolne starke. V Splitu se je zastrupila s plinom, uhajajočim iz tlečega oglja, 701etna vdova Ivanka Habjan. Zapustila je listek, na katerem je napisala, da ne more več prenašati »strahot v glavi«. 2e večkrat si je hotela končati življenje, pa so jo vedno rešili. — Dva dečka in starko zaklal. V S tankove ih blizu Splita je bil izvršen v petek zjutraj zločin, kakršnega ljudstvo v teh krajih še ne pomni. 211etni Marko Klarič je zaklal 71etnega Tomo Klariča Boži nega in 61etnega Ante Klariča Markovega ter 701etno Ivanico Klarič. Dečka je zaklal, da se osveti njunim staršem, starko je pa zaklal v hipu, ko je prihitela otrokoma na pomoč. Marko Klarič je znan kot kriminalen tip, ki je imel že večkrat opraviti z orožniki. Po zločinu je vse tri žrtve še raznaesaril z nožem, potem je pa zbežal, toda orožniki so ga kmalu izsledili in aretirali. — Brezvestni pohotnež. V Varaždinu je policija aretirala 611etnega mizaria Maksa Kemeriča iz fetrigova, ki je posilil dve deklici, eno staro 10, drugo pa 11 let. Ena njegova žrtev se zdravi v bolnici. — ženin pobegnil iz cerkve. V Zemunu se je poročil če dni ruski emigrant Igor Ratko z neko rusko emigrantko, pa si je tako po poročnih obredih premislil in je pobegnil iz cerkve. Dočim so mladi Ženi čestitali, je mož skrivaj smuknil iz cerkve, sedel v avto in se odpeljal v Sremske Karlovce, od kode'* je pisal ženi, da hoče vstopiti v samostan, kjer bo molil za Rusijo. Policija ga je pa kmalu našla in privedla nazaj. Mož je živčno bolan. — V Pragi aretiran ju gosi ovenak i pustolovec. Praška policija je aretirala 32 letnega ipu6tolovca, ki se je izdajal za in-ženjerja Franio Bobka. Mož je bil na če ŠJkoslovašikem trikrat oženjen in hotel se je še četrtič oženiti. Ko je bila policija opozorjena nanj, so detektivi kmalu dognali, da žlVita v Strašnicah dve ženi >in-ženjerja« Franje Bobka. Zanimivo je, da je bil Bobek oženjen tudi s svojo snaho Seveda mu :e šlo v prvi vrsti za denar, ki ga je iz naivnih nevest tudi precej iz-tismil. Prva nevesta mu je dala 10.000 Kč. druga 150.000 Kč, tretja pa tudi nai 100.000 Kč. Zdaj se prašika policija zanima, ali je imel mož žene tudi v Madža-r-ski, Rumuniji in Jugoslaviji, kjer je tudi delj časa živel. Ko se začno krvne cevi poapnjevati deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice za redno izpraznjen je črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefovo« grenčico, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno pre-bavljanje ter omili dražljivost živcev. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —Ij Na Gradu so letos delavci pod vodstvom mestnega vrtnarstva uredili že precej zanemarjenih .parkov in bi bilo do zime narejenega še marsikaj, če bi delali vsaj v takšnem obsegu. Toda delo so morali ustaviti, ker ni bilo več denarja. Nad Osojno potjo so začeli delati pot, ki bi držala na male šance. 0min! —lj Nesreče. Ivan Zaje. tesarski pomočnik pri mestnem gradbenem oddelku, doma z Galjevice, je bil zaposlen zadnje dni pri delu na aerodromu. Snoči se je na kolesu vračal domov, med vožnjo se je pa zaletel v gneči med pasante in padel tako nesrečno, da je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v bolnico. Tam je iskal pomoč tudi Rudolf Sierulin. premikač državnih železnic iz Zaloga. Na postaji je hotel potegniti zagvozdo izpod vagona, v naslednjem hipu je pa potegnil vlak in mu zmečkal dva prsta na desnici. Tretja žrtev nesreče ie bil Jože čerin. sin delavca državnih železnic z Borovnice, ki ga je kom* vče-rai brcnil v eiavo tn ga preeei resno poškodoval. _|j Mladina Iz počitniške kolonije »-Bre*zni'-i se nrmeVe *;ne 23 t. no z večer nim r'flkom ob 20 40 na grtavnl kolodvor OmozflHflino «Ljuhlia-na r ie*eni« in da notem pohite za kak dan v naše divne letoviške kraje. Razstava >Ljnbl'ana v jeseni« je plod ti-<=5ocev pridnih žuliavih rok in duha kmeta, delavca, obrtnika, gospotlaria. kulturn^ca delavca, gospodinje in znanstvenika. RatstaviSte obseea 40.000 m8. Razstava »Ijjiih!fana v jeseni« je nameščena ▼ devetih velikih razstavnih zgradbah, ki obsega jo preko S0OQme površine. Polovična voznina no železnicah in poceni bivanie v Ljubljani ormvroea r*o*et »r«-komur- >Ljohljana v jeseni« bo obsegala: Veterrnarrko razstavo To razstavo bo r>ri redila dravska sekcija jugoslovanskega veterinarskega udrjženja, kar nam iamči. da bo razstn/a obsežna in verna slika sodobnega živinozdravs-Ka ali veterine, kakršne do sedaj tudi v visokokur rurnem tujezemstvu Se niso videli. Razstava bo obsegala sledeče: Pogoii in pomen živinoreje v naši državi, embrijologija. porodništvo, nega in hranjenje mladih živali, razvojne in vzgojne bolezni, higijena nege živali, higijena prehrane, anatomija in fiziologija, pasme (konj. govedo, svinja, ovca. koza. peru mina, kmcereia, Čebele, ribe\ kužne bolezni, zatiranje infekcijskih in parazitarnih bolezni, druge bolezni, forenzična veterina, bolezni kopita in parkliev. veterinarska praksa, maz^stvo. higijena živil animal^kega izvora, živalski promet, živalske sirovine, vsakdanje izkoriščanje živali. drug** male živali za spori in izkoriščanje, njih higije na in bolezen, veterinarski pouk in literatura ler sematizem veterinarjev Jugoslavije. 2e iz tega kratko navedenega programa je razvidno, kako važna bo ta prireditev za vse. ne samo za našega kmetskeea gospodarja. Razstava bo obsegali dva razstavn" paviljona v pribl. izmeri 2-000 m* razstavnega prostora. Razstava »Slovenska cerkev« Krzstava bo podala pregled glavnih tipov slovenskih cerkvenih stavb, opozorila na umetniško bogastvo naših podružnic in na njih odlično vlogo v domačih pokrajinah. Pokazala bo tudi sodobno stremljenje v cerkveni umetnosti. Temu namerni služijo sledeči oddelki: Razstava plastičnih modelov, ki predstavljajo glavne zgodovinske tipe naših cerkva; razstava fotografii cerkva, njihovih notranjščin in njihove opreme. -razstava slik domačih umetnikov, ki naj pokažejo estetsko vlogo naših podružnic v krajini in estetsko mikavnost notranjščin. razstava božienotnih podobic, ki jo organizira znani zbiratelj grafične umetnosti g. Pavel \Vinler in sodobna kapelica, ki jo je jredil po lastnem načrtu in z lastnimi slikami in opravo akadem. slikar g- Tone Kralj. Razstavo priredi Umetnostno-zgodovinsko društvo v Lnibljani v zvezi z upravo ljubljanskega velesejma v paviljonu M. Umetniška razstava LetoSnia umetniška razstava se priredi ood geslom >Madone slov. likovnih umetnikova. Slika Matere božje ie simbol materinstva, domače sreče in harmonije. Skoro vsako stanovanje jo ima. je že tradiciional na. ali le redko katera je dobra, kai tele dragocen original. Originalna umetniška slika vedno raste v ceni in ostane stoletja skoro neizpremenjena. medtem, ko se tisk kmalu uniči m je brez umetniške vrednosti. Trg barvnih reprodukcij je poplavil naša stanovanja. Imate dragoceno opremo — na =steni vam pa visi neotrisna barvna reprodukcija slabega fabnkati. ki Vam jo ie pod'eten trgovec prodal. Zato so oklenili slov. umetniki, da s sistematičnimi razstavami na vel esej mu dalo orililci tudi Stršim slojem, dn si izbolišaio okus in dobe vpogled v resmčno umetnost. Jesenska umetniška ruzstava ^>Madone slov. liVovnih umetnikov? bo nudila vsakemu oh;/=Vovalcu svoje Zastopane b^ido vse umetnike ^meri in panoge. s.»are *n nove. slikarstvo, kiparstvo in grafike. Vsak s4 bo lahko za mal denar nabavil umetnino trajne vrednosti, dela naših najboljših imetnikov. Vršilo se bode tudi glasovanje za najlepšo Madono- Umetniška razstava se nnhai« v paviljonu >X« nasproti glavnega vboda. Razstavo aranžira al:ad. slikar prnf. Otef Globočnik. Misijonsko-etnoloska razstava Misijonsko- etnološka razstava bo nameščena v paviljonu >Nc in bo vsebovala najrazličnejše zanimivosti iz Kitpske. Indije in Afrike. Za pojmovanje življenja Kitajcev bo skrbela posebei ureiena sobica z vsemi okraski in potrebščinami, ki jih pozna kitajski stanovalec: oprema, dragocene vezenine, vaze. čaše. kostumi, ogrinjala, čevlji, svetilke, rezbarne itd. Iz Tndiie bodo gotovo posebno zanimali kini Fudhe in razni umetniški modeli svetišč, iz Afrike pa primitivni narodi s sropmi ročnimi izdelki oosodia. orodia. orožja itd. O naoorih fn uspehih misitonariev bodo govorile razne kniige, časopisi, slovnice, ki so jih pisali misijonarji v vseh mogočih. Kvroocem skoro nenomanih jezikih. Vso razstavo na bodo ponazorievali še zemljevidi, razni albumi, zbirke slik itd To razstavo priredi Družba za širjenie sv vere v Luibljani Kmetijska razstava Vsakoletne kme*iiske razstave »»padajo Že fradiclionalno v okvir jesenje prireditve MubliansVega velesejma Leto« ob«egn ta -arf?tava «irarski in mlekarski oddelek (so-dehriefo =»Vora' twe mleka^sVe in sirarske mdr i?e1 Čohpl»neJugo-montafon« v zvezi z vsemi podeželskimi živinorejskimi zadrugami za montafonsko pasmo. R-«7*=tava, na kateri bo razstavljanih približno 150 glav izbrane živine, bo 2- in 3 septembra. Razstava ovac in koz Da se zbudi večje zanimanie za ovčjerojo in kozierejo priredi društvo >£ivalica« razstavo koz in ovac. Razstavljene bodo koze molznice, kozli, kozlički, dalje ovce. ovni in iagniet« vseh pasem, ki iih goie rejci v Dravski banovini. Poleg tega bodo razstavljeni razni predmeti in izdelki iz volne, kožuhovine in usnja, krmila in potrebščine. Ovca in koza sla zelo koristni živalci in ni prav, da opuščamo njih rejo. Razstava se vrši od 5. do 11. septembra t. 1- »Red in snaga k zdravju pomaga« Pod tem geslom priredi Zveza gospodinj svoio Tli. gospodinisko razstavo na ljubljanskem veleseimu Iz gesla je že razvidno, da obravnava letošnja razstava snažf-nj°. pranje, likanje, krpanje in pospravljanja v doma?i hiši ter vsa ostala za dom koristna dela. Lep. snažen, prijeten in okusen dom pa naj je še tako skromen in ubožen, to je hotenje vsake dobre gospodinje. Vezenine in narodne noše iz Timoške krajine Udruženje Timočana i Krajinaca iz Knjaževca razstavlja narodne vezenine in narodne noše iz Timočke krajine, ki je bila točno pred 100 leti osvobojena izpod turškega jarma. Zastopani so vsi kraji Timo-ške krajine ter vsi tipi narodnih noš od osvobojenja 1. 1833. do danes. Razstavljeni predmeti so deloma privatna last kmetske-ga prebivalstva iz okolice Knjaževca, Zaje-cara in Negotina, deloma pa izdelki ženskih društev in ženskih obrtnih šol. Kiparska dela so izdelki samouka Miro-ljuba Jovanovića Iz Knjaževca. Razstavo, ki je nameščena v paviljonu »K«, organizira Zveza kulturnih društev v Ljubljani. Druge zanimivosti Na jesenski razstavi bo zastopana tudi naša industrija in obrt. Zlasti opozarjamo na pohištveno razstavo, ki bo obsegala preko 1500 m2 razstavnega prostora. Razstava bo po .ala vtsn»o naše pohištvo in industrije, tapetništva in sploh vseh predmetov, ki jih izdeluje naša domača obrt in industrija in spadajo v skupino stanovanjske opreme. Krojaško razstavo priredi Obrtno pospeševalni urad ljubljanske Zbornice za TOI v lastnem paviljonu >0«. To bo prva razstava te vrste pri nas in bo brez dvoma mnog< !:io^la k nadaljnjemu razvoju naše oblačilne obrti. Ostali industrijski in obrtni oddelek prikazuje: veliko razstavo živil, razstavo poljedelskih strojev in orodja, razstavo radio aparatov, ogrejevalnih naprav in svetlobnih teles, razstavo avtomobilov, motornih koles, bicikljev, otroških vozičkov in vozov, tekstilno razstavo, razstavo konfekcije, klobukov, čipk in krznarstva, razstavo pisarniških potrebščin, razstavo glasbil in razstavo raznih tehničnih novosti za splošno uporabo, gospcKiinjstvo in gospodarstvo. Na jesenski razstavi »Ljubljana v jeseni« bodo taborili naši skavti. Lep skavtski tabor bo prikazal, kako koristne so take organizacije za vzgojo naše mladine in koliko privlačnosti in veselja nudijo našim malim. Program skavtskih organizacij je plemenit, dober ln privlačen za vsakega malčka. Naj bi skavtski tabor mnogo pripomogel do razširjenje te ideje v naši domovini. Dne 8. septembra bo v okviru jesenske razstave na prostoru velesejma tekmovanje harmonikarjev za prvenstvo Jugoslavije in prehodni pokal. Te prireditve so na velesej-mu že tradicijonalne in zelo privlačne. Do sedaj so se - e v okviru naše ožje domovine. Letos pa tekmujejo harmonikarji za ponosni naslov jugoslovenskega prvaka. Med tekmovalci je mnogo umetnikov, katerih ni prezreti v našem glasbenem življenju. Zabavišča. Vinski in jestvinski oddelek na velesejmu z autodromom, toboganom, vrtiljaki, plesišči, godbami in drugimi atrakcijami nudi vsem gostom obilo zabave. Preskrbljeno je za domača razstavna vina in jestvine, vse izdelki naše jugoslovanske živilske obrti in industrije. Dancing z družinskim kabaretnim programom izpopolnjuje zabavišče. Posebnost zabavišča pa je velikomestni varićtć, kjer nastopijo prvovrstni umetniki kot telovadci, dreserji, žonglerji, ekvilibri-sti itd., nadalje havajski pevci in muzikanti ter še drugega veliko. Dostop v varićte" je vsakemu posetniku velesejma omogočen brezplačno. Ugodnosti obiskovalcem; legitimacije. Posetniki sejemske permanentne legitimacije so upravičeni do poljubnega večkratnega vstopa na razstavo in do 50% popusta na voznini na vseh vlakih razen SOE. Pri dohodu naj se kupi cel vozni listev in da žigosati sejemsko legitimacijo pri postajni blagajni. Posetnik prejme na velesejmu v legitimacijo potrdilo, da je razstavo obiskal. Pri odhodu na ljubljanski postaji se legitimacija ponovno žigosa, nakar postane železniški vozni listek veljaven za brezplačni povra-tek. Zato ne oddajte ob prihodu v Ljubljano voznega listka, ker velja za brezplačen po-vratek. Neprijeten spomin. — Možiček, ali se še spominjaš, kako sva se seznanila? —O, pa še kako, ženica! To mi ostane vse življenje v spominu. Bilo je v petek, trinajstega, bilo je pasje vreme in za mizo nas je sedelo trinajst. Iz Celja —o Na dri. del—d meAčanokl ftoll v Celju bo vpisovanje 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. V prvi razred se sprejemajo učenke, ki so dovršile četrti razred osnovne šole, nimajo iz nobenega predmeta ocene >alabo« in nišo že v prejšnjem koledarskem letu dovršile 14 let. S seboj je treba prinesti rojstni list, zadnje spričevalo in davčno potrdilo, na podlagi katerega se odmeri šolnina, event. tudi ubožno spričevalo. Pri vpisu morajo vsi brez izjeme plačati 20 Din za zdravstveni fond ta Izpolniti s 5 Din kolkovano prijavo. Ponavljal-ni izpiti se prično 31. avgusta ob 8. zjutraj. —c Clansid sestanek JNS za Celje-oko-lico bo v sredo 23. t. m. ob 20. v gostilni Sokolski dom v Gaberju. —c Umrla Je v nedeljo 20. t. m. ne Teharju pri Celju ga. Albina Rednakova, soproga trgovca g. Štefana Rednaka. V celjski bolnici je umrla v soboto 19. t. m. 161etna kočar jeva hčerka Katica Ivičeva z Brezna pri Humu ob Sotli. —c Logarska dolina Ima letos rekorden obisk. Poleg letoviščarjev, ki so že v začetku julija napolnili vse razpoložljive prostore v tem divnem visokogorskem zatišju, prihaja sem dnevno veliko število tu in inozemskih izletnikov, ki pohajajo od tod v planine ali se vračajo sem s planin, da se tu še malo odpočije jo. Da odpo-more velikemu prometu, ki je začel ob koncu seziie naraščati posebno iz Logarske in ostale zgornje Savinjske doline proti Celju, vozi mestni avtobus iz Logarske doline vsak dan poleg običajne jutranje vožnje tudi ob 15. od hotela Plesnik mimo Planinskega doma. Logarja skozi Solčavo. Luče in Ljubno k večernim vlakom v Celje. V ta namen se za dobo 2—3 tednov podaljša vsakodnevna dopoldanska vožnja v Mozirje do Logarske doline, tako da imajo izletniki v Logarsko dolino, na Ljubno, v Luče in Solčavo vsak dan iz Celja avtobusne zveze ob 11.15 in 16.40. Vsakodnevna popoldanska vožnja iz Mozirja ob 12.45 proti Celju za ta čas odpade, oziroma .ie preložena na večer ob 17.15. —c Celjski nogomet. V nedeljo 20. t. m. dopoldne je bila na Glazij-i odigrana prijateljska nogometna tekma med kombiniranim moštvom SK Celja ln rezervo vojaškega teama 39. p. p. Zmagalo je moštvo Celja v razmerju 5:4 (1:1). Celjani, ki so nastopili s 3 igralci prvega moštva in 8 rezervami, so zmagali v razmerju 5:4 (1:1). Vojaško moštvo je bilo v prvem polčasu v premoči, v drugem polčasu pa so si Celjani opomogli in dosegli zmago. Tekma je bila živahna in fair. Goli za SK Celje so padli v 24. minuti prvega ter v 13., 33.. 35. in 39. minuti drugega polčasa, goli za vojaško moštvo pa v 36. minuti prvega ter v 5., 23. in 45. minuti drugega polčasa. Koti 7:4 za SK Celje. Tekmo je sodil g. Seitl zelo ležemo. Gledalcev je bilo okrog 100. Popoldne sta igrala SK Celje in SK Olimp na Glaziji prijateljsko tekmo, v kateri je SK Olimp zmagal v razmerju 2:1 (1:0). Olimp je nudil lepšo kom-binatorno igro nego moštvo SK Celja, ki je igralo neenotno in neodločno. Gola na SK Olimp sta padla v 37. minuti prvega ter v 2. minuti drugega polčasa, častni gol za SK Celje pa v 39. minuti drugega polčasa. Koti 7:4 za SK Celje. Tekmo je sodil g. Ochs objektivno in točno. Gledalcev je bilo okrog 250. Iz Trebnfega — >lnženjer< Kola Ajayi In es©e*antUt-književnik D. V., sta se pojavila pretekli petek tudi pri nas. Cim se je zaznalo za prihod popularnega črnca v zvepovolj(no< se je izracil tudi o Ljubljani ln njenih prebivalcih, da ne vemo še kaj več. Pa bo vedela povedati o tem kaj letoviščarka Ljubljančanka, ki jo Je njegovo govorjenje, kot Ljubljančanko do skrajnosti užalilo. Trebnje samo se mu je zdelo vredno obiskati _ saj je odnese] lep gmotni uspeh — vendar pa je tako obširno da je napravil po Trebanjcih le dtve koraka in jih je obhodil — pes njegov, ki ga pa spremlja, je dragocen, da bi ga skopal v naši Temenici! Vse to m še kaj smo slišali iz njegovih črnsfkib ust v prevodu g. književnika D. V., ki je pa tudi vreden da si s?a ogledamo. Kot plakater po Trebnjem je najavil prihod črnca, kmalu je bil oblečen slično duhovniku irn je pojasnjeval radovednim ženskam da je >laza-rist«, uradnim krogom je izjavil, da je bogoslovec, cerkvenim, da Je povsem nekaj drugega, spretno si je nadel sedaj ta sedaj drugI poklic, vse mu je prišlo prav. Predavanja v Prosvetnem domu se je ude-žilo precej ljrudi. Tu bi se pa skoro razjasnil misterijozmi poklic g. fcnjiževnika Ko je tukajšnji dekan zaznal, da se iz-rtaja za bogoslovca, ga Je o tem tako; vprašal Pa mu Je odvrnil, da je sicer študiral bogoslovje, pa je študij prekinil itd., da še danes odpotuje na Golnik — precej zadrege — iz katere ga je rešil pričetek zamorskega predavanda. Preda vanJe samo je bilo pod vsako kritiko, za osnovne pojme o Afriki, ki jih vemo že iz prvih razredov ljudskih šol, se g. zamorcu in njegovemu čudnemu spremljevalcu prav lepo zahvaljujemo in njuno splo-šno norčevanje vsem dolenjskim kra. jem, ipo katerih potujeta toplo priporoča mo. Danes je bilo nekje javno objavile no, da se vrneta v Trebnje na drago znanstveno predavanje oba — zamorec in književnik v začetku septemtra, pa prosimo oblast, da tako norčevanje lz nas prepove in ne dovoli drugega predavanja ki je namenjeno kmečkemu ljudstvu in ki b! nasedlo, kakor smo mi. Na »ejl krajevnega šolskega odbora v Trebnjem je bil Izvoljen za blagajnika občinski odbornik g. Eržek Anton iz Me iveddega sela, na mesto umrlega blagajni ka Franca Novaka Iz Račjega sela. 0»b čina p-a :e imenovala v šolski odbor no vega člana odbornika g. Udoviča Josipa h Repč. _ Letalski miting in otvoritev ljub ljanskega letališča sta vzbudila tudi pr nas veliko zanimanje Poln avtobus Je vče raj popoldne odpeljal udeležence k D. H v Polje, pa jim ni bilo Žal lepega popo1 dneva med našimi zračnimi junaki. Kdor oglašuje, ta naprerf": 200 dečkov med 14 in 16 letom more pričeti svojo življensko pot v modernih industrijskih podjetjih Bata d d., Vukovar-Borovo. Dolgo šolanje se danes ne izplača, ker je nagrada v primeru s porabljenim kapitalom in časom premajhna. Neprimerno koristneje je — za mladeniče kot domovino — udejstvovanje v gospodarskem poklicu s krajšo in dobičkanosnejšo potjo. T0MA2 BATA, ki je ustvaril desetrisoče samostojnih eksistenc v gospodarstvu, je mladim ljudem vedno govoril, da jim ni treba biti žal, ako jih roditelji niso hoteli ali niso mogli šolati, ker najboljša šola je življenje, delo najboljši učitelj, siromaštvo pa najboljši svetovalec in pomočnik. Večina slavnih in v gospodarstvu vodilnih ljudi in v narodnem življenju sploh, je stopila v življenje popolnoma siromašna. Ni dolgo tega, ko je družba odprla vrata vsakemu siromašnemu dečku do najvišjega mesta. To je treba izkoristiti. Šele pred enim stoletjem, je rekel Bat'a, je človek zares postal svoje sreče kovač. Z vstopom v življenje, v rani mladosti pod pogojem, ki ga zagotavlja moderno delavsko zakonodavstvo in vsak socijalno čuteč poslodajalec — prične mladenič pridobivati mnogo let prej nego bogat otrok. Bogastvo roditeljev je prav mnogokrat vzrok izgubljenega kažipota in blagostanja v starejših letih. Svobodni poklici so podlaga neodvisnosti. V njih prihajajo neovirano do izraza vse sposobnosti poedinca. Res je, da je ta pot mnogokrat zvezana z borbo, toda borba utrjuje. Podleže samo oni, ki se ne brani razvad, ki smatra, da lahko človek danes še pije, kadi itd. Razvada je mati neuspehov. — Zmernost in krepost jc pogoj za zmago. — Zmagovalcu pa vedno polno priznanje. Pojasnila o sprejemnih pogojih dobite v vsaki naši prodajalni A- D trmery: I5t (Ove Toda to še ni bila vsa nesreča, ki je težila Petra; razmišljal je tudi, kako strašno bi bilo, če bi nikoli več ne videl Luize, če ne bi vedel kje je in kako se ji godi. Včasih se je jezil nase zaradi tolike sebičnosti. Po pravici se je vpraševal, kani lahko privede naklonjenost in navdušenje za ubogo dekle. Mar ni bil sin usmrčenesa zločinca, zavrženo, zaničevano in iz poštene družbe izobčeno bitje? Mar ni pohabljenec, ki ga je narava sama zavrgla, ki bo vse življenje nosil strašne posledice svoje nesreče? Ce bi ga bila Luiza mogla videti, bi se jfi gotovo smilil kakor se smilijo ljudem reveži, ki so že po naravi zapostavljeni. Toda blazno je bilo misliti, da bi čutila zanj kaj drugega. Sicer pa, mar ga ni gnala gola sebičnost, da je hotel osvoboditi Luizo, rešiti jo iz rok svoje nasilne, krute matere? V trenutkih, ko mu je dobro srce narekovalo plemenite misli, je razmišljal kako bi mogel to storiti. Luiza ni bila skoraj nikoli sama z njim. Mati mu ni več zaupala. 2e to je bila ovira. Vendar bi si pa lahko izbrala za pobeg trenutek, ko je pijana Frochardka trdno zaspala. In od tega trenutka je zrl Peter z »večjim zaupanjem na podstrešna vra-Ka, kot da se spominja, kako je bilo »tistega dne, ko je odšel v materini od-isotnosti na podstrešje, da bi pokram-djal z drago Luizo in >o potolažil. Cesto so se zalesketale solze v Petrovih očeh. srce mu je začelo močneje utripati in ljubezen do Luize je ibila od dne do dne večja. Omemjamo vse to, ker gre za uvod »v najipretresljivejši dogodek naše po-rvestti. V hipu, ko je bila Henrika tako čudežno rešena iz jetnišnice in ko ie od-išla po mestu iskat svojo sestro, so se »zbirali nad Luizino glavo črni oblaki. Trepetajoča v krempljih krute beračice ie morala mirno gledati, kako jo je iel zalezovati podlež, ki je bil pahnil v »pogubo ubogo Marjano. Na zadnjem obhodu, ko je Henrika spoznala glas slepe sestre, je izgubila Luiza zadnji žarek upanja, da bo zo-ipet našla svojo sestro, in odločno je »izjavila, da ne bo več beračila. Frochardka ie bila seveda ogorčena (nad njenim odporom in zagrozila ji je, da bo segla po sredstvih, ki so se bila »prvič tako dobro obnesla. — Še ti privoščim lakote, deklic... In zopet se ukloniš, o tem sem prepričana. Nameravala je seči po še strašne j-išem sredstvu kakor prvič. Njen srd je •prikipel na dan še z večjo silo vedno. Ali ni malo naivno,« je pripomnil nekdo, >polagati na grobove jestvi-ne? Saj vendar ne pride nobenemu mrliču na misel, da bi ponoči vstal in se okrepčal.« Mooton je pa odgovoril smeje: »Le smejte se, vi zapadnjaki. Kaj vi ne polagate na grobove svojih dragih rož? AS mislite, da pride kateremu važih ranjkih na misel, da bi ponoči vstal in poduhal rože?« Pl DVE IZLOŽBENI OKNI za trgovino, z roleti, v dobrem stanju, kupim, mic, Mirna peč. Ponudbe 3313 PORCELANASTE PLOŠČICE 15X15 kupim. — Ponudbe: Ko-zlevčar, Šoštanj. 3326 PRODAM POSESTVO s 6 orali zemlje, zidano hišo, tik Brežic. — Pojasnila: Zorko, Trnje 17. 3327 HIŠO V ZAGREBU zamenjam za posestvo. — Pojasnila: Zupan, Zagreb, Selska cesta št. 49. 3328 PARNO PEKARNO oddam. — Koberščak, Zagreb, Selska cesta 100 — ter BRIV-NICO prodam radi odpotova-nja. — Pire, Zagreb, Lošinjska br. 12. 3329 Modna fronte lilija Najboljši nakup A PRESKER, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 14. ll/T Potrti globoke žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dobri soprog, oče, stari oče, tast, svak in brat, gospod Peter Žitnik danes po dolgi mučni bolezni mirno preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v torek, dne 22. t. m. ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Hradeckega cesta št. 39, na pokopališče k Božjemu grobu v Stepanji vasi. V Ljubljani, dne 31. argusta 19S8. Žaltifoči ostali. SLUŽBE PEKOVSKEGA VAJENCA sprejme Pavlin, Dobrava-Vint-gar, Gorenjsko. 3324 NATAKARICO iščem. — Teršek, Hrušica 5, p. Jesenice, Gorenjsko. 3323 BIRO »CENTRAL« Vasina 6, Beograd, namešča sobarice, kuharice in vse ženske posle. 3315 STAN0W!l\ MEBLOVANO SOBO lerpo, soLnčno oddam boljšem« gospodu v Beethovnovi ulici 4. Parter desno. Kopalnica na razpolago. Ponudbe >Pod stalen« na upravo lista ~298 TRISOBNO STANOVANJE v H. nadstropju, Slomškova uli. ca se takoj odda. — Več pri kamnoseku A. Vodniku pri Glavnem kolodvoru v Ljubljani. 53/L PRODAM SLIVE SVEŽE hruške brane, kisla jabolka kg Din 3.25, košare po 35 kg. — Zdravilni cvetlični med kg Din 13.—. Papriko paradižnike razpošilja franko brzovozno — G. Drechaler, Tuzla. 3330 PRODAM PATENT (jugoslovenski) tečaj za avtomatično zapiranje vrat. — šu-šteršič, Sodražica št. 147. 3325 VINO prodam par vagonov prvovrstnega starega ljutomerskega vina. Kot plačilo sprejemam tudi knjige mariborskih denarnih zavodov. — L L. Kuharic, Ormož. 3314 Najnovejši modeli dvokolee otroških ln igračnih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev ln šivalnih strojev. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Cer-v: franko. oTRIBUNA« F. B. L* tovarna dvokoie* in otroških vozičkov, • 'UBIJANA Karlov«ka centa it 4. PATHE-KAMERO novo. 9'5 mm F 3*5, ročni pogon« zamenjam za primeren fotoaparat, formata 9*5 X Pavšek, Blejska Dobrava. 2287 KROJENJE OBLEK in perila, najmodernejše, poučuje v Brežicah J. Hašek. — Vpisovanje od 9. do 12. ure. — Narodni dom, Brežice. 3276 ERMAN & ARHAR ŠT. VID NAD LJUBLJANO VELIKA STALNA RAZSTAVA SPALNICE JEDILNICE KUHINJE SOBE MODROCI OTOMANE L T. D. jfr-*.}- ioaip ZupanCie Za >Narodno tiskamo«: Fran Jezertek «- Za upravo in inaeratni del liata: Oton ChriatflC — JM t Izubijani